Watchtower TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Watchtower
TANAKIʼAGA TOHI ʼI TE NETI
Faka'uvea
  • TOHI-TAPU
  • TOHI
  • FONO
  • w04 1/6 p. 9-14
  • Ko Te ʼu Fakatupu ʼe Nātou Tala Te Kolōlia ʼo Te ʼAtua!

Aucune vidéo n'est disponible pour cette sélection.

Il y a eu un problème lors du chargement de la vidéo.

  • Ko Te ʼu Fakatupu ʼe Nātou Tala Te Kolōlia ʼo Te ʼAtua!
  • Te Tule Leʼo—2004
  • Manatu Tafito
  • He Tahi ʼu Alatike
  • ʼE Mole Hanatou Takuʼaki
  • ʼE Tala e Te ʼAtulaulau Te Kolōlia ʼo Te ʼAtua
  • Te ʼu Fetuʼu Pea Mo Te ʼu Fakapupuʼaga Fetuʼu Fakaofoofo
  • Ko Te Kele Pea Mo Te ʼu Meʼa Maʼuli ʼe Nātou Faka Kolōliaʼi Ia Sehova
  • Ko Ai ʼAē ʼe Nātou Faka Kolōliaʼi Te ʼAtua Ia ʼAho Nei?
    Te Tule Leʼo—2004
  • Ko Te Mālohi ʼo Te ʼAtua ʼe Hā ʼi Te ʼu Fetuʼu
    Te Tule Leʼo—2008
  • ʼE ʼUi e Te Meʼa Fakatupu, “ʼe Mole ʼi Ai Honatou Hāoʼaga”
    Te Tule Leʼo—1993
  • ʼE Gāue Te Laumālie Māʼoniʼoni ʼi Te Fakatupu!
    Te Tule Leʼo—2011
Te Tule Leʼo—2004
w04 1/6 p. 9-14

Ko Te ʼu Fakatupu ʼe Nātou Tala Te Kolōlia ʼo Te ʼAtua!

“ ʼE kalagaʼi e te lagi te kolōlia ʼo te ʼAtua. Pea ko te laulahi ʼo te lagi ʼe ina fakahā te gāue ʼo tona ʼu nima.”​—Pesalemo 19:1.

1, 2. (a) He koʼe ʼe mole feala ki te tagata ke sio fakahagatonu ki te kolōlia ʼo te ʼAtua? (b) ʼE faka kolōliaʼi feafeaʼi e te toko 24 tagata ʼāfea ia te ʼAtua?

“ ʼE MOLE feala hau sio ki toku fofoga, heʼe mole he tagata ʼe feala hana sio kia te ʼau pea ke maʼuli.” (Ekesote 33:20) Neʼe fai e Sehova te fakatokaga ʼaia kia Moisese. ʼUhi ko te vaivai ʼa te tagata, ʼe mole feala ke maʼuli mo kapau ʼe sio fakahagatonu ki te kolōlia ʼo te ʼAtua. Kae ʼi te meʼa ʼaē neʼe hā ki te ʼapositolo ko Soane, neʼe sio ai kia Sehova ʼi tona hekaʼaga hau faka kolōlia.​—Apokalipesi 4:​1-3.

2 ʼO mole hage ko te tagata, ko te ʼu ʼaselo agatonu ʼe feala ke nātou sisio ki te fofoga ʼo Sehova. ʼE kau ai mo nātou ʼaē neʼe sio ki ai ia Soane, te toko “ ʼuafulu-ma-fā tagata ʼāfea,” ʼaē ʼe nātou fakatātā te toko 144 000. (Apokalipesi 4:4, MN; 14:​1-3) ʼE malave feafeaʼi kia nātou tanatou sio ki te kolōlia ʼo te ʼAtua? Ohage ko tona ʼui ia Apokalipesi 4:​11, ʼe nātou ʼui fēnei: “E ke taau, Aliki tomatou Atua, ke ke tali te kololia, mo te fakaapaapa pea mo te mafimafi, koteuhi nee ke fakatupu ia meafuape, pea nee ke finegalo ke natou mauli pea nee fakatupu ai natou.”

ʼE Mole Hanatou Takuʼaki

3, 4. (a) He koʼe ko te tui ki te ʼAtua ʼe ko he meʼa moʼoni? (b) ʼI ʼihi ʼu ʼaluʼaga, koteā te tupuʼaga ʼo te mole tui ʼaē ki te ʼAtua?

3 ʼE uga koa e tokotou loto ke koutou faka kolōliaʼi te ʼAtua? Tokolahi te hahaʼi ʼi te malamanei ʼe mole nātou fia fai te faʼahi ʼaia, pea ko ʼihi ʼe mole nātou tui ʼe ʼi ai he ʼAtua. Ohage la, neʼe tohi fēnei e te tagata sivi fetuʼu: “Neʼe ko te ʼAtua koa ʼaē neʼe ina fakatuʼu te ʼatulaulau ke fua lelei kia tatou? . . . ʼE ko he manatu maʼuhiga ʼaia. Kae ʼe ʼau manatu ʼe mole moʼoni te faʼahi ʼaia. . . . ʼE mole ko te ʼAtua ʼaē neʼe ina fakatupu te ʼu meʼa ʼaia.”

4 ʼE ʼi ai te ʼu tuʼakoi ʼa te ʼu kumi ʼa te hahaʼi popoto​—ʼe gata pe ʼi te ʼu meʼa ʼaē ʼe lava sio kiai pea mo te ʼu meʼa ʼaē ʼe ina lava ako. Ko te tahi ʼu faʼahi ʼe ko he ʼu meʼa pe ia ʼe nātou mahalohalo kiai heʼe mole nātou ʼiloʼi papau. Mai tona ʼaluʼaga ʼaē ko “te Atua e laumalie,” ʼe mole feala ke tou sio pea mo ako ʼo ʼuhiga mo ia ʼo mulimuli ki te poto fakatagata. (Soane 4:​24) Koia ʼe ko he fiatuʼu te ʼui ʼaē ko te tui ki te ʼAtua ʼe mole ko he meʼa moʼoni. Ko te tagata poto ko Vincent Wigglesworth ʼo te Univelesitē ʼo Cambridge, neʼe ina ʼui ko te gāue ʼa te hahaʼi popoto ʼe hage pe ko “te tui ki he lotu.” ʼO feafeaʼi? “Ko te gāue ʼaia ʼe fakatafito ki te tui mālohi ko te ʼu meʼa ʼo te natula ʼe mulimuli ki ‘te ʼu lao ʼo te natula.’ ” Koia ka mole tui he tahi ki te ʼAtua, pea ʼe hage pe ko tana mole tui ki te poto fakatagata. ʼI ʼihi ʼu ʼaluʼaga, ko te mole tui ʼa he tahi ki te ʼAtua ʼe hage ko hana fakafisi ki te moʼoni. Neʼe tohi fēnei e te tagata fai pesalemo: “Ko te agakovi, ʼi tana fialahi, ʼe mole ina kumi he meʼa; ʼi tana ʼu manatu fuli ʼe fēnei: ‘ ʼE mole he ʼAtua.’ ”​—Pesalemo 10:4.

5. He koʼe ʼe mole he takuʼaki kia nātou ʼaē ʼe mole tui ki te ʼAtua?

5 Kae ko te tui ki te ʼAtua ʼe mole ko he hoko tui, heʼe ʼi ai te ʼu fakamoʼoni maʼuhiga ko te ʼAtua ʼe maʼuli moʼoni. (Hepeleo 11:1) Neʼe ʼui fēnei e te tagata sivi fetuʼu ko Allan Sandage: “ ʼE faigataʼa kia ʼau haku tui neʼe hoko fakapunamaʼuli feiā pe te fakatuʼutuʼu lelei ʼaia [ʼi te ʼatulaulau]. ʼE ʼi ai he tahi neʼe ina fai te fakatuʼutuʼu lelei ʼaia. ʼI taku ia manatu, ko te ʼAtua ʼe ko he misitelio, kae ʼe ko ia te tupuʼaga ʼo te maʼuli.” Neʼe ʼui fēnei e te ʼapositolo ko Paulo ki te kau Kilisitiano ʼi Loma, ko te ʼu “kalitate fakapulipuli [ʼo te ʼAtua] ʼe ʼiloga lelei ia talu mai te fakatupu ʼo te malamanei, koteʼuhi ʼe mahino kiai te ʼatamai ʼaki te ʼu meʼa ʼaē kua faʼu, ʼio, tona mālohi heʼegata pea mo tona ʼuhiga ʼAtua, koia ʼe mole hanatou takuʼaki.” (Loma 1:​20, MN ) Talu mai “te fakatupu ʼo te malamanei”​—tāfito talu mai te fakatupu ʼo te tagata poto, ʼaē ʼe feala ke mahino ki te maʼuli ʼo te ʼAtua​—neʼe fakahā lelei ai ʼe ʼi ai te Tupuʼaga mālohi ʼaupito, ko he ʼAtua ʼe tāu mo ia ke tou tauhi kia te ia. Ko nātou ʼaē ʼe mole nātou fakamoʼoni ki te kolōlia ʼo te ʼAtua ʼe mole hanatou takuʼaki. Kae koteā te fakamoʼoni ʼe foaki mai e te ʼu meʼa ʼaē neʼe fakatupu?

ʼE Tala e Te ʼAtulaulau Te Kolōlia ʼo Te ʼAtua

6, 7. (a) ʼE tala feafeaʼi e te lagi te kolōlia ʼo te ʼAtua? (b) Koteā te tupuʼaga ʼo te folahi e te lagi ‘te ʼu maea’?

6 ʼE tali fēnei ia Pesalemo 19:1: “ ʼE kalagaʼi e te lagi te kolōlia ʼo te ʼAtua. Pea ko te laulahi ʼo te lagi ʼe ina fakahā te gāue ʼo tona ʼu nima.” Neʼe mahino kia Tavite ko te ʼu fetuʼu ʼaē ʼe gigila ʼi “te laulahi ʼo te lagi,” ʼe nātou foaki he fakamoʼoni ki te kolōlia ʼo te ʼAtua. ʼE ina toe hoko atu fēnei: ‘Ko he tahi ʼaho ʼe talanoa ʼo ʼuhiga mo he tahi ʼaho, pea ko he tahi po ʼe ina fakamatala he tahi po.’ (Pesalemo 19:2) ʼI te ʼaho ki he tahi ʼaho pea ʼi te po ki he tahi po, ʼe fakahā e te lagi te poto ʼo te ʼAtua pea mo tona mālohi moʼo fakatupu. ʼE hage ʼe tou logo ki he ʼu fakavikiviki ki te ʼAtua neʼe ‘talanoaʼi’ mai te lagi.

7 Kae ʼe tonu ke tou fakasiosio lelei ke feala hatatou mahino ki te fakamoʼoni ʼaia. “ ʼE mole he lea, pea ʼe mole he ʼu palalau; ʼe mole tou logo ki honatou leʼo.” Kae ʼe mālohi te fakamoʼoni fakalogologo ʼaē ʼe fai e te lagi. “ ʼI te kele katoa kua hā ki tuʼa tanatou maea, pea ko tanatou ʼu akonaki kua aʼu ki te potu taupotu ʼo te kele ʼaē ʼe fua.” (Pesalemo 19:​3, 4) ʼE hage pe neʼe folahi e te lagi ‘te ʼu maea’ ke aʼu moʼoni tanatou fakamoʼoni fakalogologo ki te ʼu potu taupotu fuli ʼo te kele.

8, 9. Koteā he ʼu faʼahi fakaofoofo ʼo te laʼā?

8 Pea ʼe toe fakamatala fēnei e Tavite ia te tahi faʼahi fakaofoofo ʼo te ʼu meʼa ʼaē neʼe fakatupu e Sehova: “[ʼI te lagi] neʼe ina laga he falelā ki te laʼā, pea ʼe hage ko he tagata ʼohoana ʼe hū ki tuʼa mai tona kogafale ʼohoana, ʼe fiafia ʼi te lele ʼi te ala ohage ko he tagata mālohi. Mai te tahi potu taupotu ʼo te lagi ʼe hū ki tuʼa, pea ko te gataʼaga ʼo tona takafoli ʼe kaku ki tonatou tahi ʼu potu taupotu; pea ʼe mole he meʼa ʼe ū ʼi tona māfana.”​—Pesalemo 19:​4-6.

9 ʼE mole faʼa lahi te laʼā mokā fakatatau ki te tahi ʼu fetuʼu. Kae ʼe ko he fetuʼu ʼe lahi ʼaupito, pea ʼe hage te ʼu fetuʼu ʼaē ʼe takafoli ʼi ʼona tafa ʼe nātou liliki ʼaupito. ʼE ʼui fēnei e te tohi ko te mamafa ʼo te laʼā ʼe ko “tane e 2 miliale miliale mo miliale”​—ko te teitei mamafa katoa ʼo te ʼu fetuʼu fuli ʼaē ʼe takafoli ʼi te laʼā. ʼUhi ko te mamafa ʼo te laʼā ʼe feala ai ki te kele ke ina takafoli ia ia ia vaha kilometa e 150 miliona ʼo mole he temi ʼe fakamamaʼo mai te laʼā peʼe fakaōvi kiai. ʼE ko he kiʼi koga veliveli ʼo te mālohi ʼo te laʼā ʼaē ʼe aʼu mai ki te kele, kae ʼe feʼauga moʼo taupau te maʼuli.

10. (a) ʼE hū feafeaʼi te laʼā ki tona “falelā” pea mo hū ki tuʼa mai ai? (b) He koʼe ʼe fakatatau te laʼā ki “he tagata mālohi”?

10 ʼE talanoa te tagata fai pesalemo ki te laʼā ʼaki he lea fakatātā, ʼo ina ʼui ʼe hage ko “he tagata mālohi” ʼe lele mai te tahi taupotu ki te tahi taupotu lolotoga te ʼaho pea ʼe ʼalu ʼo mālōlō ʼi “he falelā.” ʼI tatatou sio ki te paletō ʼo te laʼā, ʼe hage ʼe hū ki “he falelā,” ʼo ʼalu ʼo mālōlō. ʼI te uhu ake, ʼe hage ʼe ʼasi fakafokifā mai, ʼo fiafia “[ohage] ko he tagata ʼohoana ʼe hū ki tuʼa mai tona kogafale ʼohoana.” ʼI tona ʼuhiga tagata tauhi ōvi, neʼe ʼiloʼi e Tavite te momoko ʼaupito ʼi te pōʼuli. (Senesi 31:40) Neʼe ina manatuʼi tona fakamāfanaʼi fakavilivili e te laʼā ʼo feiā mo te ʼu vao matuʼa. Neʼe mole gaʼegaʼe te laʼā ʼi tana “folau” ʼaia mai te potu esite ki te potu uesite, kae ʼe hage ko “he tagata mālohi,’ ʼe toe fakatuʼutuʼu ke ina fai he tahi folau.

Te ʼu Fetuʼu Pea Mo Te ʼu Fakapupuʼaga Fetuʼu Fakaofoofo

11, 12. (a) Koteā ʼaē ʼe fakaofoofo ai te fakatatau ʼa te Tohi-Tapu ia te ʼu fetuʼu ki te ʼu fisiʼi ʼone ʼo te tai? (b) ʼE lahi feafeaʼi te ʼatulaulau?

11 Neʼe mole maʼu e Tavite he meʼa fakaʼaʼata lahi, koia neʼe feala pe hana sio ki te ʼu lauʼi afe fetuʼu. Kae ʼo mulimuli ki te ʼu sivi fakamuli neʼe fai, ʼe ʼui ko te ʼu fetuʼu ʼaē ʼe feala hatatou sio mata kiai ʼi te ʼatulaulau ʼaki te ʼu meʼa fakaʼaʼata lahi, ʼe ko te ʼu fetuʼu e fitugofulu afe miliale pea mo miliale. Neʼe fakahā e Sehova te lahi ʼaupito ʼo te ʼu fetuʼu he neʼe ina fakatatau ki “te ʼu fisiʼi ʼone ʼo te matatai.”​—Senesi 22:17.

12 Lolotoga ni ʼu taʼu, neʼe sio ia te hahaʼi sivi fetuʼu ki te meʼa neʼe hage ko “he ʼu kiʼi meʼa liliki pea mo nenefu, pea ʼe mole hā lelei.” Neʼe manatu maʼa te hahaʼi popoto ko te ʼu “nenefu” ʼaia neʼe ko he ʼu meʼa ʼi totatou Voie lactée. ʼI te taʼu 1924, neʼe maʼu ai ko te nenefu ʼaē ʼe ōvi ki te Voie lactée ʼaē ʼe higoa ko Andromède, ʼi tona ʼuhiga moʼoni, neʼe ko he fakapupuʼaga fetuʼu, ʼe vaha mamaʼo mo te Voie lactée ia taʼu e 2 miliona. ʼI te temi nei, ʼe fakafuafua e te hahaʼi popoto ʼe ʼi ai te ʼu fakapupuʼaga fetuʼu ʼe lauʼi miliale tupu, ʼe tahi maʼu ai te ʼu lauʼi afe fetuʼu peʼe ʼi ʼihi temi ko te ʼu lauʼi miliale fetuʼu. Kae ko Sehova “ ʼe ina ʼiloʼi peʼe ko fetuʼu e fia; ʼe ina pāuiʼi nātou fuli ʼaki tonatou ʼu higoa.”​—Pesalemo 147:4.

13. (a) Koteā ʼaē ʼe fakaofoofo ai ʼihi ʼu fetuʼu? (b) ʼE hā feafeaʼi ʼe mole ʼiloʼi e te hahaʼi popoto “te ʼu lao ʼo te lagi”?

13 Neʼe fehuʼi fēnei e Sehova kia Sopo: “ ʼE feala koa ke ke nonoʼo fakatahi te kaniva ʼo Kima peʼe feala koa ke ke vevete te ʼu maea ʼo te kaniva ʼo Kesile?” (Sopo 38:31) Ko te kaniva ʼaē ʼe talanoa kiai ia te vaega ʼe ko te ʼu fetuʼu ʼe nātou faʼufaʼu he paki ʼe ʼiloga kehe ʼi te lagi. Logola ko te ʼu fetuʼu ʼe nātou fevāhaʼa mamaʼoʼaki, kae ka tou sisio kiai pea ʼe mole nātou gaūgaūe. ʼUhi ko tanatou tuʼutuʼu lelei feiā, ko te ʼu fetuʼu ʼe nātou “tokoni ki te takitaki ʼo te ʼu vaka, mo te ʼu hahaʼi ʼaē ʼe ʼolo ki te māhina, pea mo te ʼiloʼi he tahi fetuʼu.” (The Encyclopedia Americana) Kae ʼe mole he tahi ʼe mahino katoa ki ‘te ʼu noʼo’ ʼaē ʼe nātou fakatahiʼi te ʼu fetuʼu ʼaia. ʼE moʼoni, ʼe mole heʼeki feala ki te hahaʼi popoto ke nātou tali ki te fehuʼi ʼaē ʼe lagaʼi ia Sopo 38:33: “Kua ke ʼiloʼi koa te ʼu lao ʼo te lagi?”

14. He koʼe ko te tufa ʼo te mālama ʼe ko he misitelio?

14 Ko te tahi fehuʼi ʼaenī ʼe mole feala ke tali kiai te hahaʼi popoto, neʼe lagaʼi e Sopo: “Ko te ala fea ʼaē ʼe tufa mai ai te mālama?” (Sopo 38:24) Neʼe ʼui e te tagata faitohi ko te fehuʼi ʼaia ʼo ʼuhiga mo te mālama ʼe ko “he fehuʼi loloto ʼa te hahaʼi popoto ʼo totatou temi.” ʼI te tahi faʼahi, neʼe tui ia te kau filosofia Keleka ko te laʼā ʼe haʼu mai te mata ʼo te tagata. ʼI totatou temi, neʼe manatu ia te hahaʼi popoto ko te mālama ʼe ko he ʼu eveeve liliki. Ko ʼihi neʼe nātou manatu ko he ʼu laini. Ia ʼaho nei, ʼe tui e te hahaʼi popoto ko te mālama ʼe hage ko he laini pea mo he eveeve. Kae ko te ʼuhiga ʼo te mālama pea mo te feafeaʼi ʼo tona “tufa” ʼe mole heʼeki tou mahino katoa kiai.

15. Ohage ko Tavite, koteā tatatou manatu mokā tou mamata ki te lagi?

15 ʼI tatatou mamata ki te ʼu meʼa fuli ʼaia, ʼe tou maʼu te manatu ʼa Tavite, te tagata fai pesalemo, ʼaē neʼe ina ʼui fēnei: “Ka ʼau sio ki tau ʼu lagi, te ʼu gāue ʼo tou ʼu nima, te māhina pea mo te ʼu fetuʼu ʼaē neʼe ke teuteuʼi, koteā te ʼuhiga ʼo te tagata ʼaē ka mate ke ke manatuʼi ia ia, pea mo te foha ʼo te tagata ʼaē neʼe toʼo mai te kele ke ke taupau lelei ia ia?”​—Pesalemo 8:​3, 4.

Ko Te Kele Pea Mo Te ʼu Meʼa Maʼuli ʼe Nātou Faka Kolōliaʼi Ia Sehova

16, 17. ʼE fakavikivikiʼi feafeaʼi ia Sehova e te ʼu manu ʼo te “ ʼu vanu ʼo te tai”?

16 ʼE tohi ia Pesalemo 148 te tahi ʼu ʼaluʼaga ʼe faka kolōliaʼi ai te ʼAtua e te ʼu meʼa ʼaē neʼe fakatupu. ʼE tou lau fēnei ʼi te vaega 7: “Koutou fakavikiviki kia Sehova mai te kele, ia koutou ʼu manu lalahi ʼo te tai pea mo koutou fuli ʼu vanu ʼo te vai.” ʼE moʼoni, ʼe lahi te ʼu meʼa fakaofoofo ʼi te “ ʼu vanu” ʼe fakahā lelei ai te poto pea mo te mālohi ʼo te ʼAtua. Ko te mamafa ʼo te tāfolaʼa ʼuʼui ʼe tatau mo te mamafa ʼo alefani e 30: ko tane e 120! Ko te mamafa ʼo tona mafu ko kilo e 450 pea ʼe ina lava pamu ia lite toto e 6 400 ʼi tona sino! Ko te ʼu manu lalahi ʼaia ʼo te tai ʼe faigataʼa koa tanatou feʼoloʼaki ʼi te tai? Kailoa. ʼE ʼui e te European Cetacean Bycatch Campaign ko te ʼu manu ʼaia ʼe nātou gaholo ʼi tanatou “folau ʼi te ʼu tai.” Neʼe fakahā e te sivi ʼo te satelite ko “te manu e tahi ʼe ina fai ia kilometa e 16 000 tupu ia māhina e 10.”

17 Ko te ika ʼaē ko te dauphin ʼi te agamāhani ʼe uku ia meta e 45, kae ʼe feala ke uku ʼo aʼu kia meta e 547. He koʼe ʼe mole mate te ika ʼaia ʼi tana uku loloto feiā? ʼI tana uku ʼe tā māmālie tona mafu, pea ko te toto ʼe ʼalu ki te ulu, mo te ʼu ʼatefēfē, pea mo te ʼuto. Pea ʼi tona ʼu ivi ʼe ʼi ai te meʼa ʼe ina tānaki ai te ʼaele. Ko te ʼu manu ʼaē ko te ʼu éléphants de mer pea mo te ʼu tāfolaʼa ʼe feala ke loloto age tanatou uku. ʼE ʼui fēnei e te nusipepa Discover, “ ʼe mole nātou fakafefeka ki te mālohi ʼo te lolomi ʼo nātou e te loloto ʼo te tai kae ʼe nātou fakaʼaogaʼi fuli te ʼaele ʼaē ʼi tonatou ʼu ʼatefēfē.” Kae ʼe lahi te ʼaele ʼaē ʼe nātou tānaki ʼi tanatou ʼu ivi. ʼE hā lelei mai, ko te ʼu meʼa maʼuli fuli ʼaia ʼe nātou fakamoʼoni ki te poto ʼo te ʼAtua māfimāfi!

18. ʼE fakahā feafeaʼi e te huʼa tai te poto ʼa Sehova?

18 Māʼia mo te tai ʼe hā ai te poto ʼa Sehova. ʼE ʼui fēnei e te nusipepa Scientific American: “ ʼI te ʼu mosiʼi tai fuli ʼi te 100 meta huʼa tai, ʼe maʼu ai te ʼu kiʼi limu veliveli ʼaupito ʼe higoa ko te phytoplancton.” Ko te “vao matuʼa fakapulipuli ʼaia” ʼe ina fakamaʼa totatou ʼaele ʼo ina pulihi te ʼu lauʼi miliale tane ʼo te ʼaele ʼaē ʼe tou līaki, te dioxyde de carbone. Ko te phytoplancton ʼe ina fakatupu te ʼaele ʼe lahi ake ʼi te ʼaele ʼaē ʼe tou mānava kiai.

19. ʼE fakahoko feafeaʼi e te afi pea mo te nive te finegalo ʼo Sehova?

19 ʼE ʼui fēnei ia Pesalemo 148:8: “Afi mo ʼuamaka, nive pea mo kakapu mātolu, matagi ʼo te afā, ʼaē e koutou fakahoko tana folafola.” Ei, ʼe toe fakaʼaogaʼi e Sehova te ʼu mālohi ʼo te natula moʼo fakahoko tona finegalo. Ohage ko te afi. ʼI te ʼu taʼu e hogofulu kua hili, neʼe manatu ia te hahaʼi ko te vela ʼo te ʼu vao matuʼa neʼe lahi ʼaupito te ʼu meʼa ʼaē neʼe maumau ai. ʼI te temi nei, ʼe tui ia te hahaʼi fai kumi ko te afi ʼe maʼuhiga ki te maʼuli ʼo te vao matuʼa, heʼe ina tutu te ʼu fuʼu ʼakau matuʼa peʼe ko te ʼu fuʼu ʼakau mate, ʼo feala ai ke toe homo ake he ʼu tuʼuga pulapula, ʼe ina toe fakaʼaogaʼi te ʼu meʼa ʼe ʼaoga ki te kele, pea mo ina fakasiʼisiʼi te ʼu afi ʼaē ʼe mafola vave. ʼE toe maʼuhiga te nive, heʼe ina palapalaʼi pea mo fafaga te kele, mo toe fakafonu te ʼu vaitafe pea mo puipui te ʼu ʼakau pea mo te ʼu manu ʼi te ʼu temi momoko ʼaupito.

20. Koteā te ʼaoga ʼo te ʼu moʼuga pea mo te ʼu fuʼu ʼakau?

20 ʼE toe ʼui fēnei ia Pesalemo 148:9: “ ʼU moʼuga pea mo koutou fuli ʼu kiʼi moʼuga liliki, ʼu fuʼu ʼakau ʼaē ʼe fua pea mo koutou fuli ʼu fuʼu setele.” Ko te ʼu moʼuga lalahi ʼe ko he fakamoʼoni ʼo te mālohi lahi ʼo Sehova. (Pesalemo 65:6) Kae ʼe toe ʼi ai tonatou ʼaoga. Ko te fakamatala mai te kautahi ʼo Geography ʼi Bern, ʼi Suisi, ʼe ina ʼui fēnei: “Ko te ʼu vaitafe lalahi fuli ʼi te malamanei ʼe tutupu ʼi te ʼu moʼuga. Ko te vaelua tupu ʼo te hahaʼi ʼi te malamanei ʼe fakalogo tonatou maʼuli ki te ʼu vai ʼo te ʼu moʼuga . . . Ko ‘te ʼu tānakiʼaga vai’ ʼaia ʼe nātou maʼuhiga ki te maʼuli lelei ʼo te malamanei.” Māʼiape la mo te fuʼu ʼakau ʼe ina faka kolōliaʼi tona Tupuʼaga. Ko te fakamatala mai te Programme des Nations unies pour lʼenvironnement ʼe ina ʼui ko te ʼu fuʼu ʼakau “ ʼe nātou maʼuhiga ke maʼuli lelei te hahaʼi ʼi te ʼu fenua fuli . . . ʼE lahi te ʼu fuʼu ʼakau ʼe maʼuhiga ki te maʼuli faka ekonomika, heʼe fakaʼaogaʼi moʼo fai ʼaki te papa, ʼe maʼu ai mo te ʼu meʼa mata, te pinati, pea mo te toʼi. ʼI te malamanei katoa, ʼe ʼaoga ki te toko 2 miliale hahaʼi te ʼakau moʼo tafu ʼaki he afi moʼo fakamoho ʼo tanatou meʼa kai pea mo fakahaʼele te ʼu masini.”

21. Koutou fakamahino peʼe fakamoʼoni feafeaʼi e te lau ʼe ʼi ai te tupuʼaga?

21 ʼE hā lelei te poto ʼo te Tupuʼaga ʼi te agaaga ʼo te fuʼu ʼakau. Ohage la ko tona lau. ʼE ʼi ai tona kili ʼe ina faka fealagia ke mole magemage. ʼI te loto lau, ʼe ʼi ai tona toʼi ʼe ina fakaʼaogaʼi te mālamagia ʼo te laʼā moʼo fai ʼaki he meʼa kai ʼa te fuʼu ʼakau. ʼO feafeaʼi? Mai te ʼu aka ʼe fakaaʼu te vai ki te ʼu lau. Pea ʼe ʼi ai te ʼu kiʼi pu ʼi te lau ʼe ava pea mo māpunu, pea ʼe nātou fakahū kiai te ʼaele ʼaē ʼe mole tou fakaʼaogaʼi. ʼAki te mālamagia ʼo te laʼā, ʼe feala ai ʼaki te vai pea mo te ʼaele ʼaia ke fai he meʼa kai ʼe lava fakaʼaogaʼi e te fuʼu ʼakau. Kae ko te toe gāue ʼaia ʼa te ʼu fuʼu ʼakau moʼo fai hana meʼa kai, ʼe fai fakalogologo pea mo fakaofoofo. ʼE mole ina ʼulihi te kele pea mo te ʼaele, kae ʼe ina fakatupu ia te ʼaele lelei ʼaē ʼe mānava kiai te tagata pea mo te manu.

22, 23. (a) Koteā ʼihi ʼu fealagia fakatalakitupua ʼe maʼu e ʼihi manu lele pea mo ʼihi ʼu manu? (b) Koteā te tahi ʼu fehuʼi ʼe tonu ke tou vakaʼi?

22 ʼE ʼui fēnei ia Pesalemo 148:10: “ ʼU manu fekai, pea mo koutou fuli manu lalata, manu ʼaē ʼe totolo pea mo te ʼu manu lele.” ʼE lahi te ʼu manu pea mo te ʼu manu lele ʼe nātou maʼu te ʼu fealagia fakatalakitupua. Ko te manu lele ʼaē ko te albatros de Laysan ʼe feala ke lele lolotoga ni ʼu kilometa (ohage la ia ʼaho e 90 neʼe lele ia kilometa e 40 000). Ko te manu lele ko te sylvette à tête noire, ʼe folau mai te Potu Noleto ʼo Amelika ki te Potu Saute, ʼo lele hoholo ia hola e 80. Ko te kamelo ʼe mole ina tānaki te vai ʼi tona tuʼa ohage ko te ʼui ʼa te tokolahi, kae ʼe ina tānaki ʼi tona système digestif, ʼo feala ai ke fagona fualoa kae mole ʼinu. Koia ʼaē ʼe tou sio ai ko te hahaʼi tufuga ʼe nātou fakasiosio lelei te ʼu meʼa ʼo te natula ke feala hanatou faʼu he ʼu masini peʼe ko he ʼu meʼa gāue foʼou. ʼE ʼui e te tagata faitohi ko Gail Cleere: “Kapau ʼe koutou fia faʼu he meʼa ke haʼele lelei anai . . . pea ʼe mole ina maumauʼi te kele, ʼe mahino ia ʼe koutou maʼu anai he faʼifaʼitaki lelei mai te natula.”

23 Ei, ko te ʼu meʼa ʼaē neʼe fakatupu ʼe nātou tala moʼoni te kolōlia ʼo te ʼAtua! Mai te ʼu fetuʼu ki te ʼu fuʼu ʼakau pea mo te ʼu manu, ʼe nātou fakavikiviki fuli ki tonatou Tupuʼaga. Kae e feafeaʼi ki te tagata? ʼE tou lava fakavikiviki feafeaʼi ki te ʼAtua ohage ko te natula?

ʼE Kei Koutou Manatuʼi Koa?

• He koʼe ʼe mole he takuʼaki kia nātou ʼaē ʼe mole nātou tui ʼe ʼi ai te ʼAtua?

• ʼE faka kolōliaʼi feafeaʼi e te ʼu fetuʼu ia te ʼAtua?

• ʼE fakamoʼoni feafeaʼi ia te tai pea mo te ʼu manu ʼo ʼuhiga mo te Tupuʼaga ʼofa?

• ʼE fakahoko feafeaʼi e te ʼu mālohi ʼo te natula ia te finegalo ʼo Sehova?

[Paki ʼo te pasina 10]

ʼE fakafuafua e te hahaʼi popoto ko fetuʼu e lauʼi miliale pea mo lauʼi miliale ʼe feala ke sio kiai te tagata

[Haʼuʼaga ʼo te paki]

Frank Zullo

[Paki ʼo te pasina 12]

Te dauphin

[Paki ʼo te pasina 13]

Te eveeveʼi nive

[Haʼuʼaga ʼo te paki]

snowcrystals.net

[Paki ʼo te pasina 13]

Te ʼuhiʼi albatros de Laysan

    Te ʼu Tohi Fakaʼuvea (1978-2025)
    Mavae
    Hu Ki Loto
    • Faka'uvea
    • Vaevae
    • Préférences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Conditions d’utilisation
    • Règles de confidentialité
    • Paramètres de confidentialité
    • JW.ORG
    • Hu Ki Loto
    Vaevae