Dul Me 9
Ngo ma Time i Kom Jowa me Amara ma Guto?
1. Dano winyo nining ka ngat ma en maro oto?
“DANO neno can mada ka ngat mo ma en maro oto pien to obedo rwenyo pa ngati mo i yo ma pe kingeyo.” Meno aye ngo ma awobi mo owaco i kare ma wonne oto ka dok cutcut i ngeye minne bene oto woko. Arem ki can malit me rwenyo magi omiyo “cwercwiny ocire woko.” Myero obed in bene ineno can i kit yo acel-li. Dok omyero obed itamo ka kwene ma joni me amara gitye iye ki bene ka twere me nenogi odoco.
2. Lapeny matego mene ma gipenyo i kom to?
2 Lunyodo mogo ma tye ka kumo giwaco botgi ni, “Lubanga yero ature mabeco wek eter bote i polo.” Meno obedo lok ada? Jowa me amara ma guto dong guwoto woko i kabedo me cwiny? Man en aye gin ma jo mogo lwongo ni Nirvana, ma giwaco ni obedo kwo me yomcwiny ma arem ki miti dong pe iye-ni? Jowa me amara dong gudonyo woko i kwo ma pe to i paradic? Nyo kit ma jo mukene waco kwede-ni, to obedo donyo i arem ma pe gik pi jo ma guturo cik pa Lubanga? Jo muto gitwero timo gin mo i komwa? Me nongo lagam me ada pi lapeny magi, omyero wayeny ki i Baibul.
“CWINY” MA I DANO-NI OBEDO NGO?
3. Tam ango ma Socrato ki Plato gubedo kwede i kom jo muto, dok man miyo dano bedo nining i kare-ni?
3 Lutam matego ma i Grik macon calo Socrato gin ki Plato gupwonyo ni tye gin mo ma gilako alaka ma pe to i dano, gin makwo ma bwot ki i to dok pe to matwal. Dano milion mapol i wi lobo ducu giye lok man i kare-ni. Pwony man miyo kilworo jo muto dok miyo dano paro ka jo muto gitye maber. Baibul pwonyowa gin mapat i kom jo muto.
4. (a) Gin ango ma kiwaco i Acakki i kom gin makwo? (b) Gin ango ma Lubanga oketo i Adam me miyo en bedo kwo?
4 Me niang kit pa jo muto, omyero wiwa opo ni wonwa mukwongo Adam, pe onongo tye ki gin makwo. En kikome aye onongo obedo gin makwo. I tic me cwec me aura mada, Lubanga oyubo laco, gin makwo, ki apwa me lobo ka okuto yamo me kwo i ume. Acakki 2:7 titiwa ni: “Rwot Lubanga ocweyo dano ki apwa me ngom, okuto yamo me yweyo i ume, dano odoko gin makwo.” Kwo pa Adam onongo yweyo aye weko medde. Ento man pe onongo obedo kuto yamo keken i oboo pa dano i kare ma Lubanga oketo yweyo me kwo i Adam. Baibul loko i kom “teko me kwo” ma tye ka tic i gin acweya makwo i lobo-ni.—Acakki 7:22, NW.
5, 6. (a) “Teko me kwo” obedo ngo? (b) Ngo ma timme ka “cwiny” ma giloko iye i Jabuli 146:4-ni ogiko tic woko i kom?
5 “Teko me kwo” kono obedo gin ango? Obedo kero ma miyo dano bedo kwo, ma Lubanga oketo i kom Adam ma onongo pud pe kwo-ni. Teko-ni, yamo me yweyo en aye weko medde. Ento “cwiny” mene kono ma giloko iye i Jabuli 146:4-ni? (NW) Tyeng meno waco ni ka dano oto: “Cwinye a woko, en dok i ngomme; tamme rwenyo woko i nino meno.” I kare ma luco Baibul gutiyo ki nyig lok ni “cwiny” i yo ma kit man, gin onongo pe gitye ka lok i kom gin makwo ma pokke woko ki kom dano ka dok medde ki kwo i nge to pa kom.
6 “Cwiny” ma a ki i kom dano i kare me to obedo mere teko me kwo ma oa ki bot Lacwecwa. (Jabuli 36:9; Tic pa Lukwena 17:28) Teko me kwo man pe tye ki kit pa gin acweya ma en miyo bedo kwo-ni, kit macalo mac alektwic bene pe cal ki jami ma en mine teko me ticci. Ka ngat mo oto, cwiny (teko me kwo) weko tic woko i nyig dul kom ducu kit macalo dero me mac alektwic rwenyo woko ka kidiyo cwic. Ka teko me kwo ogiko tic woko i kom, dano—gin makwo—to woko.—Jabuli 104:29; Latitlok 12:1, 7.
“IBIDOK I APWA”
7. Gin ango ma onongo obitimme i kom Adam ka okwero winyo lok pa Lubanga?
7 Jehovah otito ka maleng gin ma onongo obitimme i kom labal Adam ka oto. Lubanga owaco ni: “Ibicamo kwon ki kwok ma cwer ki i tur nyimi, nio ka ibidok i ngom, kit ma con gikwanyi ki iye; in apwa, dok bene ibidok i apwa.” (Acakki 3:19) Adam onongo obidok kwene? I ngom, i apwa ma gicweye kwede. Ka oto, Adam onongo obidoko ma pe!
8. Calo gin makwo, pingo dano dok pe ber kato lee?
8 Kit meno bene, to pa dano pe pokke ki to pa lee. Gin bene gubedo gin makwo, cwiny nyo teko me kwo aye miyogi kero. (Acakki 1:24) I Latitlok 3:19, 20, laryeko Solomon titiwa ni: “Gin ducu gito woko. Gin ducu gimiyogi yweyo me kwo maromrom, dano pe bedo maber makato lee . . . gin ducu gua ki i apwa, dok gibidok iye aye.” Dano onongo ber kato lee tim pien kicweye i cal pa Lubanga, mumiyo en nyuto kit pa Jehovah. (Acakki 1:26, 27) Kadi bed kumeno, ka guto dano gin ki lee ducu gidok i apwa marom aroma.
9. Jo muto gitye nining, ki dok gicito kwene?
9 Solomon omedde ki tito kit ma to tye kwede kun waco ni: “Jo makwo gingeyo ni gibito, ento jo ma dong guto woko pe gingeyo gin mo.” Ada, jo muto pe gingeyo gin mo wacel. Man omiyo Solomom ocuko cwiny ni: “Kit gin mo keken ma inongo oye cingi me atiya, ti ki tekki; pien tic nyo tam nyo ngec nyo ryeko mo dong pe i lyel, kama ibecito iye-ni.” (Latitlok 9:5, 10) Jo muto gicito kwene? I lyel (Ibru, sheʼohlʹ). Jowa me amara ma guto dong pe gingeyo gin mo. Pe gitye ka neno can, dok pe gitwero timo gin mo i komwa i yo mo keken.
10. Pingo to pe twero bedo agikkiwa?
10 Omyero wan ki jowa me amara wakwo pi mwaka mo manok keken ci dong wabed pe matwal? Pe tye kumeno ki i Baibul. Cutcut i kare ma Adam ojemo, Jehovah oketo yub me tyeko adwogi maraco me bal pa dano. To onongo pe obedo yub pa Lubanga. (Ejekiel 33:11; 2 Petero 3:9) Pi meno, to pe myero obed agikki pirwa nyo pi jowa me amara.
“DONG ONINO”
11. Yecu owaco ni lareme Lajaro muto-ni tye nining?
11 Obedo yub pa Jehovah me laro wan kacel ki jowa me amara muto ki i to ma Adam okelo. Pi meno, Lok pa Lubanga waco ni jo muto gunino woko. Me lapore, i kare ma Yecu Kricito ongeyo ni Lajaro dong oto woko, en owaco ki jo ma lube ni: “Laremwa Lajaro dong onino, acito wek acicoye woko ki i wang nino.” Pien jo ma lube pe guniang tyen lok man oyot oyot, Yecu otitigi atir ni: “Lajaro dong oto.” (Jon 11:11, 14) Yecu dong owoto i boma me Betania, kama lumegi Lajaro Marita gin ki Malian onongo gitye iye ka koko to pa omin-gi. I kare ma Yecu owaco ki Marita ni “Omeru bicer” Marita onyuto niyene i kom yub pa Lubanga me juko gin ma to kelo i kom dano. En owaco ni: “Angeyo ni en bicer i cer me nino me agik.”—Jon 11:23, 24.
12. Gen ango ma Marita ma onongo orwenyo ominne-ni obedo kwede i kom jo muto?
12 Marita pe oloko gin mo i kom tipo mo ma pe to ma medde ki kwo i kabedo mukene i nge to. En pe otamo ni Lajaro onongo dong owoto i kabedo mo me cwiny ka mede ki kwo iye. Marita obedo ki niye i kom gen me aura me cer ki i to. En pe otamo ni tipo ma pe to dong oa woko ki i kom Lajaro, ento oniang ni ominne muto-ni onongo dong pe. Gin ma dong mitte aye cero ominne.
13. Yecu tye ki teko ango ma Lubanga omiye, dok en onyuto teko man nining?
13 Yecu Kricito aye ngat ma Lubanga Jehovah omiye teko me laro wan dano. (Kocea 13:14) Pi meno, me gamo lok pa Marita, Yecu owaco ni: “An nicer ki kwo; ngat ma ye an, kadi oto, dok bikwo.” (Jon 11:25) Yecu onyuto tekone ma Lubanga omiye pi tic man i kare ma owoto i dog lyel pa Lajaro, ma onongo dong oto ori nino angwen, ci ocere woko. (Jon 11:38-44) Kong itam yomcwiny pa jo ma guneno cer man ki cer mukene ma Yecu Kricito otimo!—Marako 5:35-42; Luka 7:12-16.
14. Pingo pwony me cer ki tam man ni tipo pe toni pe girwatte?
14 Kong itam matut i kom lok man: Ka onongo tipo pe to, konye onongo dong bedo pe me cero nyo me dwoko dano cen i kwo. I ada, onongo pe obibedo tim me kica me cero dano calo Lajaro i kwo ma tye ki roc i lobo ka onongo en dong oo woko i mot me kwo maber adada i polo. I adane, Baibul pe loko i kom “gin makwo ma pe to.” Ginacoya waco ni gin makwo ma en aye dano ka otimo bal to. (Ejekiel 18:4, 20, NW) Pi meno, Baibul nyuto ni cer aye gin ma bityeko peko me to.
“JO DUCU MA TYE I LYEL ME NIPO”
15. (a) “Cer” te lokke ningo? (b) Pingo cero dano ki acel acel pe obiyelo wi Lubanga Jehovah?
15 Nyig lok ma jo ma lubo Yecu otiyo kwede pi “cer” te lokKe ni “ilo malo” nyo “cungo acunga.” Man obedo ilo ngati mo malo ki i to nyo a me cungo acunga ki i lyel. Lubanga Jehovah romo cero dano oyot tutwal. Pingo kono? Pien kwo ducu a ki bot Jehovah. I kom kare-ni, dano twero mako dwan ki cal pa co ki mon i video dok gitwero winyo ki nenogi i nge to pa jo meno. Labongo akalakala, Lacwecwa ma won twer ducu-ni bene twero gwoko gin ducu ma mako ngat moni ka dok twero cero en ngat acel-li kun miye kom manyen.
16. (a) Yecu ociko gin ango pi jo ducu ma gitye i lyel ma wi Jehovah po i komgi? (b) Adwogi me cer pa ngat acel acel bicung i kom gin ango?
16 Yecu Kricito owaco ni: “Kare tye kabino ma jo ducu ma i lyel me nipo biwinyo dwane [dwan Yecu], ci gibikatti woko, jo ma gutimo gin mabeco i cer me kwo, jo ma gutimo gin maraco i cer me ngolo kop.” (Jon 5:28, 29, NW) Gibicero jo ducu ma wi Jehovah po i komgi ka dok kipwonyogi i yo pa Jehovah. Jo ma bitimo gin ma rwatte ki ngec pa Lubanga, megi bidoko cer me kwo. Ento jo ma bikwero pwony ki loc pa Lubanga, megi bidoko cer me ngolo kop me to.
17. Ngagi ma gibicerogi?
17 Ngene kene ni, jo ma gukwo ki kit ma atir macalo lutic pa Jehovah kibicerogi. I ada, gen me cer-ri ojingo cwiny jo mapol me ye to, kadi wa me ciro aunauna me gero. Gin onongo gingeyo ni Lubanga twero dwokogi dok i kwo odoco. (Matayo 10:28) Ento jo milion mapol guto ma pe gunyuto kace giromo lubo rwom ma atir pa Lubanga. Gin bene gibicerogi. Lakwena Paulo ma onongo tye ki gen matek i yub pa Jehovah ma mako cer owaco ni: “Pi niyena i kom Lubanga atye ki gen ni dano gibicer woko, jo ma kitgi atir wa ki jo ma kitgi pe atir.”—Tic pa Lukwena 24:15.
18. (a) Lakwena Jon oneno lanyut ango me cer? (b) Ngo ma kibibolo i “nam mac,” dok “nam” man cung pi gin ango?
18 Lakwena Jon oneno lanyut me yomcwiny ma nyuto jo ma gicerogi ka gucung i nyim komker pa Lubanga. Jon ocoyo ni: “Nam bene odwoko jo ma yam guto iye-ni woko cen, To ki Lyel bene gumiyo jo muto ma yam tye botgi; ci gingolo kop pa dano acel acel kun gilubo ki gin ma yam gin gutiyo. Gibolo To ki Lyel woko i nam mac. Nam me mac en aye to me aryo.” (Niyabo 20:12-14) Tam kong meno! Jo muto ducu ma wi Jehovah po i komgi gitye ki gen me a woko ki i lyel (Grik, haiʹdes). (Jabuli 16:10; Tic pa Lukwena 2:31) Kibimiyogi kare me nyuto ki ticgi kace gibitic pi Lubanga. I nge meno, “To ki Lyel” kibibologi woko i nam me mac, ma cung pi tyekogi woko matwal, ma bene rom aroma ki “Geena.” (Luka 12:5) Ka cero jo muto otum bur lyel bidong nono dok lyel dong bibedo pe. Man kweyo cwinywa mada me ngeyone ni Lubanga pe uno ngat mo!—Jeremia 7:30, 31.
CER ME BEDO KWENE?
19. Pingo jo mogo kibicerogi me wot i polo, dok Lubanga biminigi kit kom ango?
19 Co ki mon ma welgi nok aye gibcerogi me kwo i polo. Gibitic kacel ki Yecu calo luloc ki lulam dog, me giko adwogi me to ma dano olako ki bot Adam ma obedo dano mukwongo. (Jo Roma 5:12; Niyabo 5:9, 10) Lubanga obitero jo adi i polo me loc kacel ki Yecu? Kit ma Baibul waco kwede, jo 144,000 keken. (Niyabo 7:4; 14:1) Jehovah bimiyo kom me cwiny bot ngat acel acel i kin jo ma nongo dong gicerogi-ni wek gukwo i polo.—1 Jo Korint 15:35, 38, 42-45; 1 Petero 3:18.
20. Gin ango ma bitimme i kom dano ma luwiny, kacel ki jo mucer?
20 Pol pa jo muto kibicerogi i paradic i lobo. (Jabuli 37:11, 29; Matayo 6:10) Tyen lok mukene me cero jo mogo me kwo i polo aye me tyeko yub pa Lubanga pi lobo. Yecu Kricito kacel ki jo 144,000 ki i polo gibidwoko dano ma lugen mot mot nio wang ma gunongo kwo ma pe ki roc ma lunyodowa me acel gubolo woko-ni. Man bene mako jo ma kicerogi kit ma Yecu onyuto kwede i kare ma owaco ki laco mo ma tye ka to ma kiguro ka ngete ni: “Wabibedo kwedi i Paradic.”—Luka 23:42, 43.
21. Ma lube ki lok pa lanebi Icaya gin ki lakwena Jon, gin ango ma bitimme i kom to?
21 To ma i kare-ni miyo kwo doko gin ma konye peke-ni, kibikwanyo woko ki i Paradic. (Jo Roma 8:19-21) Lanebi Icaya oloko ka maleng ni Lubanga Jehovah “bimwonyo to woko matwal.” (Icaya 25:8) Lakwena Jon bene kimiye lanyut pi kare ma dano ma luwiny gibibedo iye labongo arem ki to. Ada, “Lubanga kikome aye bibedo kwedgi . . . En bijwayo pig wanggi woko ducu. To bene dong bibedo pe, kadi kumo nyo koko nyo arem, pien gin macon dong ducu gurwenyo woko matwal.”—Niyabo 21:1-4.
22. Ngec i kom cer twero konyi nining?
22 Pwony me Baibul ma tye atir tutwal-li kwanyo anyobanyoba woko ki i gin ma timme i kom jo muto. Ginacoya waco ka maleng ni to obedo lakwor ma kibityeko woko me agiki. (1 Jo Korint 15:26) Ngec i kom gen me cer kweyo cwinywa dok mediwa teko! Tam bene yomcwiny ma wabedo kwede me ngeyo ni jowa me amara muto ma wi Lubanga po i komgi bico ki i wang nino me to wek gunong mit pa jami ducu mabeco ma Lubanga okano pi jo ma mare! (Jabuli 145:16) Gum magi ducu Ker pa Lubanga aye bikelogi. Ento locce bicakke awene? Wanenu kong dong.
TEM NGECCI
Cwiny ma i dano-ni obedo gin ango?
Iromo tito ni jo muto gitye nining ka kipenyi?
Ngagi ma kibicerogi?
[Cal ma tye i pot karatac 85]
Kit macalo Yecu olwongo Lajaro ki i lyel, jo milion mapol bene kibicerogi
[Cal ma tye i pot karatac 86]
Yomcwiny bibedo madit tutwal i kare ma ‘Lubanga bimwonyo iye to woko matwal’