ENUKPLAKPLA NYƆTA 20
EHAJIJI 7 Yehowa yí Nyi Mìwo Ŋsɛn
Kando ji mɔ Yehowa Afa Akɔn Nɔ Eo
“Kanfukanfu nɔ . . . Eda ci yí ɖɔ koɖo ŋshishikuku. É gbe nyi Mawu nɔ akɔnfafawo keŋkeŋ.”—2 KOR. 1:3.
SUSU VEVI LƆ
Mìakpɔ ŋci mìakpla le lé Yehowa fa akɔn nɔ Ʒuifu ciwo yí yi hwashigbemɛ mɛ.
1. Dre nɔnɔmɛ ci mɛ yí Ʒuifuwo le le hwashigbemɛ.
KPƆ lé enu awakɔ do nɔ Ʒuifu ciwo yí le hwashigbemɛ le Babiloni le susu mɛ ɖa. Wogban wowo xwewo do ŋmɛ nɔ wo vayi. Wowo nuvɔnwo koɖo wowo tɔgbiwo nuvɔnwo dɔ yí wokplɔ wo so le wowo xwewo mɛ yi eju bu mɛ. (2 Kro. 36:15, 16, 20, 21) Nyɔnɔnwi enyi mɔ ci wole hwashigbemɛ le Babiloniɔ, wovo yí tɛnŋ wanɔ wowo dɔwo fafɛɖe. (Ʒer. 29:4-7) Vɔ, agbe lɔ dele fafɛɖe nɔ wo o yí wodeji mɔ yewoanɔ agbe ŋtɔ́ o. Lé nɔnɔmɛ ci mɛ wole wa nɔ wo doɔ? Kpɔ nyɔ ciwo yí egbejinɔtɔ ɖeka ci yí le hwashigbemɛ nu ɖa: “Mì nɔ nyinɔnɔ le axa ji nɔ etɔsasawo le Babiloni yí fankwi yí ɖoŋwi Siɔn.” (Eha. 137:1) Eʒan mɔ woafa akɔn nɔ mɛ ciwo yí le hwashigbemɛ yí gbɔjɔwo, vɔ fini yí woatɛnŋ akpɔ akɔnfanamɛ leɔ?
2-3. (a) Nyi Yehowa wa nɔ Ʒuifu ciwo yí le hwashigbemɛɔ? (b) Nyi nu mìaxo nuxu so le nyɔta cɛ mɛɔ?
2 Yehowa nyi “Mawu nɔ akɔnfafawo keŋkeŋ.” (2 Kor. 1:3) Ci enyi lɔnlɔn Mawuɔ, ésɔ jijɔ keŋ fanɔ akɔn nɔ mɛ ciwo pleŋ yí tenɔ gogui. Yehowa nya mɔ mɛɖewo ciwo yí le hwashigbemɛ alɔn ase ye nyɔwo keŋ atrɔ va ye gbɔ. (Ezai 59:20) Eyi taɖo so exwe 100 koɖo ŋɖe doŋkɔ gbɔxwe yí woavayi hwashigbe mɛɔ, étoto enyɔnuɖɛtɔ Ezai ji yí eŋwlɛ wema ci nu yi ŋkɔ le. Susu ci yí taɖoɔ? Ezai nu mɔ: “‘Míwo Mawu nu mɔ, ‘mífa akɔn, mífa akɔn nɔ anyi mɛwo.’” (Ezai 40:1) Yehowa toto enyɔnuɖɛtɔ lɔ ji yí eŋwlɛ akɔnfanamɛnyɔ ciwo yí Ʒuifu ciwo yí le hwashigbemɛ ʒan.
3 Shigbe Ʒuifu ŋtɔ́wo ciwo yí le hwashigbemɛ nɛɔ, mìwo can mìʒan akɔnfafa hweɖewonu. Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakpɔ enu amɛtɔn ciwo yí Yehowa wa yí sɔ fa akɔn nɔ Ʒuifu lɔwo: (1) Éɖo gbe mɔ yeasɔ enu ke mɛ ciwo yí trɔ ji mɛ, (2) éna emɔkpɔkpɔ yi mɛwo, yí (3) ékpedo wo nu yí womi vɔnvɔn. Nɔ mìxokɔ nuxu so nyɔ cɛwo nuɔ, mìakpɔ nyɔna ciwo yí le enyɔ fakɔnnamɛ Yehowa tɔ lɔwo mɛ nɔ mì le egbɛ mɛ.
YEHOWA KUNƆ ŊSHISHI NƆ MÌ SUGBƆ YÍ SƆ ENU KENƆ MÌ
4. Lé Yehowa dasɛ mɔ yenyi Mawu ci yí kunɔ ŋshishi nɔ amɛ doɔ? (Ezai 55:7)
4 Yehowa nyi “Eda ci yí ɖɔ koɖo ŋshishikuku.” (2 Kor. 1:3) Édasɛ nɔnɔmɛ ŋtɔ́ ci eɖo gbe mɔ yeasɔ enu ke Ʒuifu ciwo yí trɔ ji mɛ le hwashigbemɛ. (Hlɛn Ezai 55:7.) Énu mɔ: “Na do akɔnfa nɔ eo koɖo dɔmɛnywi keke a sɔyì mavɔ.” (Ezai 54:8) Lé Yehowa danasɛ yi ŋshishikuku doɔ? Ci Ʒuifu ciwo yí le nɔtɔxu kpɔtɔ kpekpeɛ fun ɖo wokpɔkpɔ alɔzu ciwo yí to so tonumase wowotɔ mɛɔ, Yehowa ɖo egbe mɔ wodeɖo akpɔtɔ anɔ Babiloni keke asɔyi o. Woɖo akpɔtɔ anɔ hwashigbemɛ na nɔ hwenu ɖe kpoŋ yɔ. (Ezai 40:2) Nyɔ cɛwo ɖo afa akɔn nɔ Ʒuifu ciwo yí trɔ ji mɛ le wo mɛ yí agbena kankandoji wo!
5. Nyi yí taɖo mìatɛnŋ akando ji sɔwu Ʒuifuwo mɔ Yehowa kunɔ ŋshishi nɔ amɛɔ?
5 Nyi mìkplaɔ? Yehowa le gbesɔsɔ yí asɔ enu ke yi sɛntɔwo sugbɔ sugbɔ. Egbɛɔ, mìɖo susu sugbɔ sɔwu ciwo yí Ʒuifuwo ɖo sa, ci yí na yí mìkando nyɔ cɛ ji. Lé enyi ahan doɔ? Mìnya enu ci Yehowa wa keŋ asɔ mìwo nuvɔnwo asɔ ke mì. Exwe sanŋdi nɛniɖewo godu nɔ hwenu yí Ezai nu nyɔ ɖɛɔ, Yehowa sɔ Eviɛ vevi ɖaɖa nyigban ji nɔ acu fɛn do ta nɔ nuvɔnwatɔ ciwo yí trɔ ji mɛwo keŋkeŋ. Vɔnsa cɛ yí dɔ yí “Á cucu” mìwo nuvɔnwo keŋkeŋ. (Edɔ. 3:19; Ezai 1:18; Efe. 1:7) Mawu ci mìsɛnkɔ kunɔ ŋshishi nɔ amɛ haan!
6. Lé mìatɛnŋ akpɔ nyɔna do, nɔ mìsɔ susu ɖo ŋshishikunamɛ Yehowa tɔ jiɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)
6 Yehowa nyɔ ciwo mìkpɔ le Ezai 55:7 mɛ atɛnŋ afa akɔn nɔ mì nɔ mìdodoɔ ehwɛ mìwoɖekiwo gbɛmɛgbɛmɛ do mìwo nuvɔnwo ŋci. Mɛɖewo le mì mɛ tɛnŋ kpɔtɔ dodoɔ ehwɛ wowoɖekiwo nɔ nuvɔn ciwo wowa vayi nu ci wotrɔ ji mɛ can. Ecɛ tɛnŋ jɔ ahan, vevitɔ nɔ mìvakpekpeɛ fun ɖo mìɖuɖuɔ alɔzu ciwo yí to so afɛn ciwo mìwa vayi mɛ. Vɔ nɔ mìnu nuvɔn ciwo mìwa lɔwo yí trɔ mìwo dɛnwoɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa sɔ enu ke mì. Yí nɔ Yehowa sɔ enu ke mìɔ, éɖuini mɔ yedagbeɖo ŋwi mìwo nuvɔnwo o. (Sɔ sɔ koɖo Ʒeremi 31:34.) Eyi taɖo nɔ Yehowa dekpɔtɔ yí bunɔ nuvɔn ciwo mìwa vayi kpɔɔ, mìwo can mìdeɖo akpɔtɔ abubuɔ wo kpɔ o. Enu ci yí le veviɖe nɔ Yehowa yí nyi enu ciwo mìwakɔ kakayɛ, denyi afɛn ciwo mìwa vayi sa yɔ o. (Eze. 33:14-16) Yí dajinjin o, mìwo Da amɛlɔntɔ lɔ ci yí ɖɔ koɖo ŋshishikuku ávana mìavo so alɔzu ciwo yí tonɔ so mìwo fɛnwo mɛ keke asɔyi mavɔ.
Enu ci yí le veviɖe nɔ Yehowa yí nyi mɔ enu ciwo mìwakɔ kakayɛ, vɔ denyi afɛn ciwo mìwa vayi yɔ o (Kpɔ mamamɛ 6)
7. Nyi yí atɛnŋ adɔ yí mìaji kpekpedonu nɔ mìsɔ nuvɔn ɖe sɔ wlawlaɔ?
7 Nɔ mìwla nuvɔn gangan ɖe ci mìwa yí mìwo yexa dokɔ ehwɛ mì gbɛmɛgbɛmɛ ɖe, nyi mìɖo awaɔ? Bibla do ŋsɛn mì mɔ mìwo le yi nu nɔ hamɛmɛshinshinwo keŋ axɔ kpekpedonu. (Ʒaki 5:14, 15) Vɔ mìtɛnŋ kpɔɛ mɔ dele fafɛɖe mɔ mìalɔn do nuvɔn ciwo mìwa ji o. Vɔ nɔ mìɖo ŋwi mɔ Yehowa koɖo ŋsu egbejinɔtɔ ciwo esɔ lɔwo asɔ lɔnlɔn kpedo mì nu yí agbedasɛ ŋshishikuku nɔ mìɔ, adɔ yí mìate gogo wo nɔ mìtrɔ ji mɛ ŋtɔŋtɔ. Kpɔ lé ŋshishikunamɛ Yehowa tɔ fa akɔn nɔ nɔviŋsu ɖeka ci yí tɔ mɔ Arthur,a ci yí ayexa yitɔ dodoɔ ehwɛ yi sugbɔ ɖa. Énu mɔ: “Na nɔ exwe ɖeka han ɔ, ŋkpɔ pɔno alo mamaɖeɖenuwo. Vɔ ci ŋvase nuxu ɖeka so ayexadohwɛnamɛnu nuɔ, ŋto nyɔ lɔ nɔ ashinyɛ koɖo hamɛmɛshinshinwo. Le yi goduɔ, ŋvavo le nyɛɖeki mɛ, vɔ ŋci ŋwa lɔ kpɔtɔ veveɛ ŋnu. Hamɛmɛshinshinwo ɖo ŋwi nɔŋ mɔ, Yehowa degbeŋ o. Énanɔ ekpla mì, ɖo élɔn mì. Xomɛvu nyɔ ciwo wonu nɔŋ wadɔ do ŋji yí ekpedo ŋnu yí ŋtrɔ susu.” Egbɛɔ, Arthur nyi emɔɖetɔ koɖo sumɔsumɔdɔwatɔ. Efa akɔn nɔ mì sugbɔ ci mìnya mɔ Yehowa danasɛ ŋshishikuku nɔ mì nɔ mìtrɔ ji mɛ!
YEHOWA NA MÌ EMƆKPƆKPƆ
8. (a) Emɔkpɔkpɔ ci Yehowa na Ʒuifuwo ciwo yí le hwashigbemɛɔ? (b) Sɔ koɖo Ezai 40:29-31 ɖe, lé emɔkpɔkpɔ lɔ atɛnŋ akpedo Ʒuifu ciwo yí trɔ ji mɛ nu doɔ?
8 Le agbetɔwo nukpɔkpɔ mɛɔ, emɔkpɔkpɔ ɖekɛ deli nɔ Ʒuifu ciwo yí le hwashigbemɛ o. Wojeshi Babiloni ci yí nyi Xexeɛmɛŋsɛn hwenɔnu mɔ delɔn yí jonɔ yi hwashiwo o. (Ezai 14:17) Vɔ, Yehowa na emɔkpɔkpɔ yi jukɔn. Éɖo gbe nɔ yi mɛwo mɔ yeahwlɛn wo gan yí ŋɖekpokpui datɛnŋ aɖo ete ye o. (Ezai 44:26; 55:12) Le Yehowa gbɔɔ, Babiloni deɖo ŋsɛn ɖe o yí ele shigbe afizɔ nɛ. (Ezai 40:15) Nɔ aya xo hwɛɖekaɔ, afizɔ lɔ ayi. Lé mɔkpɔkpɔ cɛ atɛnŋ akpedo Ʒuifu lɔwo nu doɔ? Afa akɔn nɔ wo. Vɔ agbewa ci yí wu ahan nɔ wo. Ezai ŋwlɛ mɔ: “Ŋsɛn agbetrɔ aɖo lanmɛ nɔ mɛ ciwo yí kpɔkɔ emɔ nɔ Yehowa.” (Hlɛn Ezai 40:29-31.) Emɔkpɔkpɔ lɔ ado ŋsɛn wo “woazo yi ji shigbe ehɔn hannɛ.”
9. Kpeɖoji ciwo Ʒuifu ciwo yí le hwashigbemɛ ɖo ciwo yí na wokando Yehowa gbeɖuwo jiɔ?
9 Yehowa gbena wo kpeɖoji ci yí taɖo woakando yi gbeɖuwo ji. Lé ewɛ doɔ? Bu tamɛ kpɔ so enyɔnuɖɛ ciwo yí vamɛ vayi nu. Wonya mɔ Asiritɔwo vaɖu Izraɛli fyɔɖuxu ci yí le tagbe ji yí sɔ yi mɛwo sɔyi hwashigbemɛ. (Ezai 8:4) Wokpɔ Babilonitɔwo gu Ʒerusalɛmu yi lɔ yi mɛwo yi hwashigbemɛ. (Ezai 39:5-7) Wole agbe hwecinu yí wotɔn ŋkuvi nɔ Efyɔ Sedekia yí li vayi Babiloni. (Ʒer. 39:7; Ezek. 12:12, 13) Ŋɖekpokpui ci Yehowa nu ɖɛ vamɛ. (Ezai 42:9; 46:10) Enu cɛwo pleŋ ado ŋsɛn xɔse wowotɔ mɔ egbe ci yí Yehowa ɖo mɔ yeahwlɛn wo gan avamɛ hɛnnɛ!
10. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu mìakpɔtɔ aɖo emɔkpɔkpɔ le ŋkeke vɔvɔ cɛwo mɛɔ?
10 Nyi mìkplaɔ? Nɔ mìle ŋshishi mɛɔ, mɔkpɔkpɔ atɛnŋ afa akɔn nɔ mì yí akpedo mì nu mìagbetrɔ akpɔ ŋsɛn. Mìle agbe le hwenu sɛnŋwo mɛ yí mìkpanŋkɔ ketɔnɔ sɛnŋ ɖewo. Vɔ mìdeɖo agbɔjɔ o. Yehowa na mì mɔkpɔkpɔ nywi ɖeka, eyi nyi agbe tɛgbɛɛ nɔnɔ ci mɛ fafa ŋtɔŋtɔ koɖo vofamɛnɔnɔ ale. Mìɖo awɛ nɔ mìwo mɔkpɔkpɔ akpɔtɔ ale susu koɖo ji mɛ nɔ mì. Nɔ denyi ahan ɔ, ale shigbe mɔ mìkpɔkɔ texwe nywi ɖeka toto flɛsɛ xoɖyixoɖyi mɛ hannɛ yí texwe lɔ dezezeɛ nywiɖe o. Lé mìawɛ “acucu flɛsɛ lɔ” keŋ nɔ mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ akpɔtɔ asɛnŋ ɔ? Blaŋblaŋ ɔ, mìatɛnŋ abunɔ tamɛ kpɔ so lé mìwo gbe anyɔ do le xexe yoyu lɔ mɛ. Mìatɛnŋ ahlɛnnɔ nyɔtawo, akpɔnɔ videowo yí aɖonɔ to eha ciwo yí xo nuxu so mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ nu. Eyi mìatɛnŋ axo nuxu nɔ Yehowa le gbedodoɖa mɛ so gbeɖu ciwo mìkpɔkpɔ emɔ nɔ veviɖe mɔ woavamɛ nu.
11. Nyi yí kpedo nɔvinyɔnu ɖeka nu yí egbetrɔkpɔ ŋsɛn hwenu eble sɛnŋsɛnŋɖeɔ?
11 Kpɔ lé emɔkpɔkpɔ fa akɔn nɔ nɔvinyɔnu Joy yí gbedo ŋsɛn yi hwenu eble sɛnnsɛnŋɖe ɖa. Énu mɔ: “Nɔ ŋcaka le nyɛɖeki mɛɔ, ŋnunɔ anyi jimɛnyɔ wlawlawo nɔ Yehowa ɖo ŋnya mɔ ésenɔ nu gɔnmɛ nɔŋ. Le gahunnɔtɔ́ mɛɔ, Yehowa nanɔŋ ‘ŋsɛn ci yí wu jɔjɔmɛtɔ.’” (2 Kor. 4:7, nwt) Joy gbekpɔnɔ yiɖeki le xexe yoyu lɔ mɛ fini yí “Amɛ ɖekpokpwi ci yí le enɔ da nu mɔ, ‘Ŋ ble [o].’” (Ezai 33:24) Nɔ mìwo can mìnunɔ mìwo jimɛnyɔwo nɔ Yehowa yí sɔ susu ɖo mìwo mɔkpɔkpɔ lɔ jiɔ, mìatɛnŋ agbetrɔkpɔ ŋsɛn.
12. Susu ciwo yí dɔ mìkando Yehowa gbeɖuwo jiɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)
12 Shigbe lé Yehowa wɛ nɔ Ʒuifu ciwo yí le hwashigbemɛ vayi nɛɔ, égbena mì susu sugbɔ ciwo yí na yí mìakando yi gbeɖuwo ji. Bu tamɛ kpɔ so enyɔnuɖɛ ciwo yí vavamɛ yɛ nu. Le kpɔwɛ mɛ, mìkpɔ yí Xexeɛmɛŋsɛn lɔ ‘sɛnŋ le akpa ɖe yí gbɔjɔ le akpa ɖe.’ (Dan. 2:42, 43) Mìgbeseseɛ “nyigban hunhunhunwo [jɔjɔ] le eju hamɛhamɛwo mɛ” yí wodrakɔ eŋɛnywi lɔ “nɔ jukɔnwo pleŋ.” (Mat. 24:7, 14, nwt) Enyɔnuɖɛ cɛwo koɖo sugbɔ buwo do ŋsɛn mìwo xɔse do gbeɖu fakɔnnamɛ Yehowa tɔwo nu mɔ woavamɛ sabaɖe yɛ.
Enyɔnuɖɛ ciwo yí mìkpɔ yí wovavamɛ gbɛ, nyi kpeɖoji sugbɔ ciwo yí na mìkando ji mɔ Yehowa awa do yi gbeɖuwo ji (Kpɔ mamamɛ 12)
YEHOWA KPENƆDO MÌ NU MÌÐUNƆ MÌWO VƆNVƆNWO JI
13. (a) Hwenu wojikɔ ajo Ʒuifuwo ɖe, cukaɖa ciwo wodo goɔ? (b) Shigbe lé wodri do le Ezai 41:10-13 ɖe, lé Yehowa fa akɔn nɔ Ʒuifu ciwo yí le hwashigbe mɛ lɔwo doɔ?
13 Ci Yehowa sɔ mɔkpɔkpɔ nywi sɔ fa akɔn nɔ Izraɛlivi ciwo yí le hwashigbemɛ can ɔ, énya mɔ woavado go cukaɖawo le hwenu yí woavatashi wo. Yehowa nu ɖɛ mɔ nɔ ekpɔtɔ hwɛɖeka yí woajo Ʒuifu ciwo yí le hwashigbemɛɔ, ahwaga ɖeka koɖo yi hwakɔn atrɔdo Babiloni yí aje ji. (Ezai 41:2-5) Ʒuifuwo ɖo avɔn a? Yehowa fa akɔn nɔ wo doŋkɔ yí nu nɔ wo mɔ: “Mí ŋgbe savo o. Ŋ le koɖo mí. Mí ŋgbe vɔn o, Ŋ nyi míwo Mawu.” (Hlɛn Ezai 41:10-13.) “Ŋ nyi míwo Mawu.” Nyɔ ci ejikɔ anu yí nukɔ ahan ɔ? Denyi kpɔ mɔ eɖoɖoɔ ŋwi nɔ Ʒuifu lɔwo mɔ wo le sɛn ye yɔ o, wowoŋtɔwo nya yɛ ɖɛ sa. Ewaɖeɔ, ɖo eɖoɖoɔ ŋwi nɔ wo mɔ ye kpɔtɔ le axa nɔ wo.—Eha. 118:6.
14. Nubu ci Yehowa gbewa keŋ kpedo Ʒuifu ciwo yí le hwashigbemɛ nu nɔ woaɖu wowo vɔnvɔnwo jiɔ?
14 Yehowa gbekpedo Ʒuifu ciwo yí le hwashigbemɛ lɔwo nu yí woɖu wowo vɔnvɔnwo ji ci eɖo ŋwi nɔ wo mɔ ŋsɛn koɖo enujejeshi yetɔ deɖo sɛnxu o. Énu nɔ Ʒuifu ciwo yí le hwashigbemɛ mɔ wo le kpɔ eji akpɔ wlecivi ciwo yí le jeŋkwi mɛ ɖa. Énu nɔ wo mɔ denyi wa yewa wlecivi lɔwo kpoŋ o, vɔ yegbejeshi wowo ŋkɔwo ɖɛ ɖekaɖeka. (Ezai 40:25-28) Nɔ Yehowa jeshi wleciviwo ŋkɔwo ɖɛ ɖekaɖekaɔ, kankandoji li mɔ ajeshi yi sɛntɔ ɖekaɖeka ŋkɔ ɖɛ sɔwu hɛnnɛ! Yí nɔ Yehowa ɖo ŋsɛn yi wa wleciviwoɔ, kokokoɔ, éɖo ŋsɛn yí akpedo yi mɛwo nu. Eyi taɖo susu ɖekɛ deli ci yí ana Ʒuifu ciwo yí le hwashigbemɛ alo enu kpɔ alo avɔn o.
15. Lé Mawu dra Ʒuifu ciwo yí le hwashigbemɛ ɖɛ do nɔ enu ciwo yí jikɔ avajɔ doɔ?
15 Yehowa gbedra yi mɛwo do ɖɛ nɔ enu ciwo yí avajɔ le esɔ mɛ. Le akpaxwe ŋkɔtɔ nɔ Ezai wema lɔɔ, Mawu nu nɔ yi jukɔn mɔ: “Míɖo míwo xɔganwo mɛ, yí acu míwo hɔnwo. Míwla míwoɖekiwo nɔ hwenu kleŋ ɖe keke asɔ je hwenu yí dɔmɛzi lɔ avayi.” (Ezai 26:20, nwt) Akpaxwe cɛ vamɛ ŋkɔtɔ hwenu yí Efyɔ Sirusi vaje Babilonitɔwo ji. Grɛki xolɔtɔ sasatɔ ɖeka nu mɔ, hwenu yí Sirusi ɖo Babiloniɔ, “énu nɔ [yi sɔjawo] mɔ wo le wu mɛɖekpokpui ci woakpɔ le xexenu.” Kpɔ lé mɛ ciwo yí le Babiloni avɔn do le susu mɛ ɖa! Vɔ ewa shigbe mɔ Ʒuifu ciwo yí le hwashigbemɛ gan hannɛ, ɖo wowa do Yehowa mɔdasɛnamɛwo ji.
16. Nyi yí taɖo mìdeɖo avɔnvɔn ɖoɖu kuso mìwo sɔ mɛ nuɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)
16 Nyi mìkplaɔ? Dajinjin o, mìado go efunkpekpe gangan ɖeka ci yí dejɔ le agbetɔwo xolɔlɔ mɛ kpɔ o. Nɔ étɔ ji ahan ɔ, agbetɔwo acaka yí avɔn haan. Vɔ Yehowa mɛwo davɔn o. Mìjeshi Yehowa mìwo Mawu ɖɛ. Mìagbe dɔn yí anya mɔ “hwlɛngan [mìwotɔ] gogo.” (Luiki 21:28, nwt) Nɔ jukɔnwo xoxoxu habɔbɔ lɔ jikɔ avaje mì ji can ɔ, mìakpɔtɔ ale te goguiɖe. Yehowa azan mawudɔlawo yí woaglɔn ta nɔ mì yí ana mì emɔdasɛnamɛ ciwo yí ahwlɛn mìwo gbe gan. Lé woawɛ ana mì emɔdasɛnamɛ ŋtɔ́woɔ? Mìanɔ te akpɔɛ, mìdenya hɔɖo o. Vɔ ele shigbe mɔ mìavaxɔ emɔdasɛnamɛ ŋtɔ́wo le mìwo hamɛwo mɛ nɛ. Nɔ mìanuiɔ, wole shigbe mìwo “xɔganwo mɛ” ciwo mɛ mìashi abe do yí anɔ vofamɛ hannɛ. Lé mìawɛ adra do ɖɛ nɔ enu ciwo yí jikɔ avajɔ le esɔ mɛɔ? Mìɖo ate gogo mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo, ale gbesɔsɔ awanɔ do teokrasi mɔdasɛnamɛwo ji yí akando ji mɔ Yehowa yí kplɔkplɔ mìwo habɔbɔ lɔ.—Ebre. 10:24, 25; 13:17.
Nɔ mìbunɔ tamɛ kpɔ so ŋsɛn koɖo enujikpekpe ci yí le Yehowa shi mɔ yɛahwlɛn mì gan nuɔ, mìdeɖo avɔnvɔn ɖoɖu le efunkpekpe gangan lɔ hwenu o (Kpɔ mamamɛ 16)b
17. Lé àwɛ yí Yehowa afa akɔn nɔ eoɔ?
17 Ci Ʒuifu ciwo yí le hwashigbemɛ le nɔnɔmɛ gbɔnnugbɔnnuwo mɛ can ɔ, Yehowa na wo akɔnfafa ci woʒan. Áwa ahan nɔ mìwo can. Eyi taɖo nɔ esɔ mɛ agbevanyi do ɖeeɖe can ɔ, kpɔtɔ axɔkɔ akɔnfafa ci yí so Yehowa gbɔ. Kando ŋshishikuku gangan yitɔ lɔ ji. Na nɔ ao mɔkpɔkpɔ lɔ akpɔtɔ ale agbe. Ðo ŋwi mɔ ci Yehowa nyi ao Mawuɔ, ŋɖekɛ deli avɔn nɔ o.
EHAJIJI 3 Mìwo Ŋsɛn, Mìwo Mɔkpɔkpɔ, Mìwo Kpɔtɔnu
a Ŋkɔ ɖewo trɔ.
b FOTOWO MƐ ÐEÐE: Nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo yí le gbɛbɔbɔ hwɛhwɛ ɖeka mɛ bɔ doju. Wokando ŋsɛn koɖo enujikpekpe ci yí le Yehowa shi mɔ yɛahwlɛn ta nɔ yi mɛwo nɔ wole fiɖekpokpui nɔ nyigban lɔ can.