Mìkpla Nu So Enukplamɛtɔ Gangantɔ Gbɔ Le Mìwo Gbe Pleŋ Mɛ

ANYI JILAWO KPƆWƐ

Le 1950 wo mɛɔ, anyi jilawo so Italie yí vayi ci Kindersley, le Saskatchewan, Canada. Dejinjin o, wokpla nyɔnɔnwi lɔ, yí evanyi enuvevitɔ nɔ mì le mìwo gbe mɛ. Ŋɖo ŋwi mɔ ci ŋnyi vihwɛɔ, ŋzannɔ gamɛ sugbɔ le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ koɖo anyi xomu, eyi taɖo hweɖewonuɔ, ŋténɔ yi ji koɖo jijɔ mɔ nyɛ can ŋwakɔ “kpekpedonu mɔɖeɖedɔ lɔ” hwenu ŋɖo exwe amɛnyi!

Wamɛnɔwo yí anyi jilawo nyi; vɔ, wosɔ wowoɖekiwo sa avɔn nɔ Yehowa yí gbe kpɔwɛ cɛ ɖɛ nɔŋ. Le kpɔwɛ mɛ, le 1963 ɔ, wosa wowo nu vevi sugbɔ keŋ akpɔ eho yí ayi jukɔnwo mɛ takpekpe le Pasadena, Californie le États-Unis. Le 1972 ɔ, mìwa kpeci 1000 han yí hun yi Colombie-Britannique le Canada, keŋ akpedo mɛ ciwo yí donɔ Italie-gbe le nɔ nu. Edanyɛ wanɔ axomɛ dradrado dɔ. Étashi eho mɔnu ci yí hun ni keŋ sɔ susu ɖo gbɔngbɔnmɛdɔwo ji.

Kpɔwɛ ci anyi jilawo ɖo nɔ nyɛ koɖo nɔvinyɛ amɛtɔn lɔwo jeŋ nɔŋ sugbɔ. Wowo kpɔwɛ lɔ nyi ekpla ŋkɔtɔ ci ŋxɔ le Yehowa sɛnsɛn mɛ. Wokpla nu ɖeka ci yí ŋɖonɔ ŋwi le anyi gbe pleŋ mɛ, eyi nyi mɔ: Nɔ ŋsɔ Fyɔɖuxu lɔ ɖo texwe ŋkɔtɔɔ, Yehowa ale bu nɔŋ.—Mat. 6:33.

TƆTƆMƐ NƆ GASHIAGAMƐ SUMƆSUMƆDƆ LƆ

Le 1980 ɔ, ŋlé alɔ koɖo Debbie, ényi nɔvinyɔnu nyɔvi ɖeka ci yí ɖo gbɔngbɔn mɛ tajinuwo. Mìji mɔ mìaɖo gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ, eyi taɖo Debbie tɔ emɔɖeɖedɔ lɔ wawa ci mìle alɔ wlɛci amɛtɔn godu. Ci mìɖe nɔnɔ yí ewa exwe ɖeka goduɔ, mìhun yi hamɛ hwɛhwɛ ɖeka mɛ fini yí eʒan sugbɔ le, yí le nɔɔ, nyɛ can ŋvatɔ emɔɖeɖedɔ lɔ wawa koɖi.

Evaje hweɖeka nuɔ, mìgbɔjɔ yí mìsɔ gbeta mɔ mìaso ayi ci fibu. Doŋkɔɔ, mìxo nuxu koɖo ekan lɔ mɛ hamɛwo jikpɔtɔ. Éxo nuxu nɔ mì koɖo lɔnlɔn, vɔ éto nyɔnɔnwi nɔ mì, yí nu mɔ: “Míjikɔ ana yí enu lɔ agbesɛnŋ doji nɔ mí. Mísɔ susu ɖo akpaxwe vwintɔ nɔ míwo nɔnɔmɛ lɔ. Vɔ, nɔ míkpɔkpɔ akpaxwe nywitɔwoɔ, enuwo ayi nɔ mí nywiɖe.” Ekpla ci mìʒan hwenɔnu teŋ nɛ. (Eha. 141:5) Mìɖeblɛ yí wa do enyɔ ci enu nɔ mì ji zeɖeka yí vado jeshi mɔ, le nyɔnɔnwi mɛɔ, nunywi sugbɔ le nɔ. Amɛ sugbɔ le hamɛ lɔ mɛ yí ji mɔ yewoawa sugbɔ nɔ Yehowa, jajewo koɖo mɛɖewo ciwo wowo shiwo alo wowo suwo dele nyɔnɔnwi lɔ mɛ can le mɛ. Enukplamu vevi ɖeka enyi nɔ mì hwenɔnu. Mìvakpla yí sɔnɔ susu nywi sɔ kpɔnɔ nɔnɔmɛ lɔ yí le tekpɔ Yehowa mɔ yeavadra nɔnɔmɛ lɔ ci mìkpɔkpɔ shigbe cukaɖa hannɛ do. (Mishe 7:7) Mìgbevatrɔ yí tɔ jijɔ kpɔkpɔ ke yí enu lɔwo vakando mɛ.

Le emɔɖetɔwo suklu ŋkɔtɔ ci mì yiɔ, mìwo nukplamɛtɔwo wanɔ edɔ le jugodu. Ci wodadasɛ fini yí wotowo yí xokɔ nuxu so cukaɖa ciwo mɛ woto koɖo shicu ciwo wokpɔ nu nɔ mìɔ, ena yí ejugoduŋɛnywidradradɔ lɔ vatɔ mì drodro. Eyi taɖo mìvasɔ gbeta mɔ mìawa ejugoduŋɛnywidradradɔ lɔ.

Gbɔxwe mìaɖo tajinu cɛ gbɔɔ, mìso le Quebec fini yí wodonɔ Flansegbe le yí hun yi Colombie britannique yi wa wu kpeci 4000 gbɔxwe yí vayi ɖo nɔ le 1984 mɛ. Ecɛ dasɛ mɔ mìakpla lé wowanɔ enu do le akɔta yoyu lɔ mɛ yí agbekpla egbe yoyu bu. Cukaɖa bu ci mìgbedonɔ go blaŋblaŋ yí nyi eho cukaɖawo. Hweɖewonuɔ, evaʒannɔ mɔ mìavayi sakli gbɔntin alo (pomme de terre) le boji ɖeka gbɔxwe yí akpɔ nu aɖu. Debbie sɔnɔ gbɔntin cɛ yí ɖɛni do alɔkpa vovovowo ji yí evivinɔ haan! Ci cukaɖawo ŋtɔ́wo li can ɔ, mìdo ji le wo mɛ koɖo jijɔ. Gbesɔwu ŋnɔɔ, mìkpɔ mɔ Yehowa leleɛ bu nɔ mì.—Eha. 64:10.

Gbeɖekaɔ, woyɔ mì le avomɛ le telefonu ji. Woyɔ mì mɔ mì le vatɔ edɔ wawa le Betɛli Canada tɔ. Vɔ mìda alɔ wema mɛ sa vayi mɔ mìayi Gileadi suklu, eyi taɖo ci mìkpɔ jijɔ nɔ Betɛli yiyi can ɔ, egbeve nɔ mì. Vɔ mìlɔn mɔ mìayi. Ci mìvaɖo Betɛliɔ, mìbiɔ nɔviŋsu Kenneth Little, ci yí nyi alɔjedɔjikpɔgbɛmɛtɔ se mɔ: “Alɔ ci mìdo wema mɛ mɔ mìayi Gileadi yɛ ɖe?” Éɖo ŋci mɔ, “Mìakpɔ nyɔ ŋtɔ́ yɛ gbɔ le yiyimɛ nɔ wovayɔ mí nɔ Gileadi.”

Kwɛshila ɖeka goduɔ, woyɔ enyɛ koɖo Debbie nɔ Gileadi suklu. Eyi taɖo mìɖo asɔ gbeta ɖeka. Nɔviŋsu Little nu nɔ mì mɔ: “Nɔ mísɔ gbeta ɖekpokpui can ɔ, le ŋkeke ɖewo jiɔ, mítɛnŋ ji mɔ yewoagbesɔ bu. Gbeta ŋkɔtɔ tɛnŋ gɔnmanyɔ wu amɛve tɔ lɔ; Yehowa tɛnŋ cushi do ŋkɔtɔ alo evetɔ ji.” Mìlɔn yí yi Gileadi suklu lɔ, yí exwe ɖeka koɖo ŋɖe goduɔ, mìvakpɔ mɔ nyɔnɔnwi yí nɔviŋsu Little nu nɔ mì. Blaŋblaŋ ɔ, mìɖonɔ ŋwi yi nyɔ lɔwo nɔ mìjikɔ asɔ gbeta buwo kuso edɔ ciwo mìalɔn axɔ awa le Yehowa sɛnsɛn mɛ.

EJUGODUŊƐNYWIDRATƆWO GBENƆNƆ

Ejɔ ji nɔ mì sugbɔ ci mìle sukluvi 24 ciwo woyɔ nɔ Gileadi suklu classe 83 tɔ lɔwo mɛ. Mìtɔ suklu le avril 1987 le Brooklyn, New York. Nɔviŋsu Ulysses Glass koɖo Jack Redford nyi mìwo nukplamɛtɔ veviwo. Wlɛci amatɔn ɖeblɛ vayi, yí mìvaxɔ kunuɖewema le 6 septembre 1987. Wosɔ mì ɖaɖa Haiti, koɖo John koɖo Marie Goode.

Wonya ejugoduŋɛnywidratɔwo le ju lɔ mɛ sa. Ci wonya eŋɛnywidratɔ kpɛtɛ le Haiti so 1962 ɖiiɔ, wodegbedɔ mɛɖe ɖaɖa eju lɔ mɛ o. Ci mìxɔ kunuɖewema lɔ ɖegbɔ yí le hwɛshila amɛtɔn goduɔ, mìvatɔ edɔ wawa le Haiti le hamɛ hwɛhwɛ ɖeka ci mɛ yí eŋɛnywidratɔ 35 le, le jinjintɔxu nɔ fini etowo le. Jajɛwo yí mìnyi yí mìdeto enu sugbɔ mɛ o, eʒan mɔ mìakpla lé mìanɔ ejugoduŋɛnywidratɔwo xomɛ do. Amɛwo nyi wamɛnɔ le fini yí mìle, yí amɛ sugbɔtɔ detɛnŋ hlɛnnɔ enu o. Mɛ ciwo yí le nɔtɔxuwo vatɔ tamɛsɛnnuwo wawa, ɖo wovaɖo politiki cukaɖawo, yí woji mɔ yewoatrɔ mɛ ci yí le acɛ kpakɔ yí tɔ egu fɔnfɔn, tɔ enuwo gbangban, yí tɔ ezo dodo afiwo yí jihɔnshi koɖo jihɔntwi baka gbeja le nɔtɔxu hɛnnɛ.

Mìtɛnŋ kpla enu sugbɔ so nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu ciwo le Haiti gbɔ, ɖo wokpɔkpɔ jijɔ sugbɔ le nɔnɔmɛ lɔ mɛ. Agbe lɔ gbɔnnu nɔ sugbɔtɔ le wo mɛ, vɔ wolɔn Yehowa yí gbelɔn kunuɖeɖedɔ lɔ. Nɔvinyɔnu shinshin ɖeka detɛnŋ hlɛnnɔ enu o; gan, éjeshi kpukpui 150 do eta mɛ. Enu ciwo yí jɔjɔ gbeɖeka duu do ŋsɛn kankandoji ci yí mìɖo mɔ mìakpɔtɔ adrakɔ Fyɔɖuxu ŋɛdu lɔ nɔ amɛwo, ɖo yiɖekɛ kpaŋ yí akpɔ agbetɔwo cukaɖawo gbɔ. Ejɔ ji nɔ mì sugbɔ ci mìkpɔ mɔ mìwo Bibla nukplavi ŋkɔtɔ ɖewo vanyi gashiagamɛ mɔɖetɔwo, mɔɖetɔ veviwo, koɖo hamɛmɛshinshinwo.

Ci ŋle Haiti ɔ, ŋdo go jajɛ ɖeka ci yí tɔ mɔ Trevor, yí enyi ejugoduŋɛnywidratɔ nɔ Mormon cɔci, yí emɔ hun nɔ mì yí mìkan seŋ so Bibla nu zenɛniɖe. Exwewo ɖewo goduɔ, éŋwlɛ wema ɖeka ɖaɖaŋ le avomɛ. Éŋwlɛ nu ɖaɖa yí mɔ: “Ŋwa ʒinʒindoshimɛ yí ŋjikɔ ava takpekpegan ci yí gbɔgbɔ! Ŋji mɔ natrɔyi Haiti yí anyi emɔɖetɔ vevi le texwe ci yí ŋwa ejugoduŋɛnywidradradɔ le nɔ cɔci Mormon tɔ le sa.” Eyi yɛ koɖo ashiɛ wa na nɔ exwe sugbɔ.

EUROPE—VAYI AFRIQUE

Wosɔ mì ɖaɖa Europe kpaxwe ɖeka le fini yí wova ɖe emɔ nɔ Fyɔɖuxu dɔ lɔ le. Le 1992 ɔ, mìvaɖo Ljubljana, Slovénie, dejinjin le fini yí anyi jilawo shin le gbɔxwe yí vava Italie o. Wokpɔtɔ wawa ahwa le texwe ciwo woyɔnɔ sa mɔ Yougoslavie. Vienne lɔjedɔwaxu ci yí le Autriche, koɖo bilo ci yí le Zagreb, le Croatie koɖo Belgrade, le Serbie yí kpenɔ ŋkuvi do edɔ ciwo wowanɔ le texwe ŋtɔ́wo vayi. Ecɛyɛɔ, texwe ŋtɔ́wo vatrɔ eju ciwo yí vale wowoŋtɔwo ɖeki shi yí wowa toto yí Betɛli vale nɔtɔxuwo ɖekaɖeka.

Eyi taɖo evaʒan mɔ mìakpla egbe bu koɖo lé wowanɔ enu le akɔta lɔ mɛ do. Mɛ ciwo yí le nɔtɔxuwo nunɔ mɔ, “Jezik je težek,” ci gɔnmɛ yí nyi mɔ “egbe lɔ gbɔnnu.” Nyɔnɔnwi yɔ egbe lɔ gbɔnnu haan! Lé nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo nɔ gbeji do yí le gbesɔsɔ yí wa trɔtrɔ ɖekpokpui ci yí habɔbɔ lɔ mɔ wo le wa koɖo lé wokpɔ Yehowa cushi nɔ wo do, jɔ ji nɔ mì sugbɔ. Le enu cɛ mɛ keɔ, mìgbekpɔ lé Yehowa sɔ lɔnlɔn dranɔ enuwo do le gamɛ nywi ji. Mìkpla nu le exwe ciwo mìsɔ nɔ Slovénie yí enu ciwo mìkpla sa kpedo mì nu yí mìdo ji le cukaɖa ciwo mìvado go le ŋkɔ mɛ.

Vɔ trɔtrɔ buwo gbele ŋkɔ. Le exwe 2000 ɔ, wosɔ mì ɖaɖa Côte d’Ivoire, le Weɖoxɔxu nɔ Afrique. Eyi ci wotɔ ahwa le Novembre 2002 ɔ, wosɔ mì ɖaɖa Sierra Leone. Ewa exwe 11 gbɔxwe ahwa lɔ vaɖo te. Egbɔnnu nɔ mì sugbɔ ci mìɖeble so le Côte d’Ivoire ahan. Vɔ, enu ci mìkpla kpedo mì nu yí mìkpɔtɔ kpɔkpɔ jijɔ.

Mìsɔnɔ susu ɖo lé amɛ sugbɔtɔ jinɔ mɔ yewoakpla nyɔnɔnwi lɔ koɖo lé mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu veviwo doji le ahwa lɔ mɛ na nɔ exwe sugbɔ mɛ ji. Wamɛnɔwo yí wonyi, vɔ wojinɔ mɔ yewoama enu ciwo yí le wo shi koɖo amɛ. Nɔvinyɔnu ɖeka na awu ɖewo Debbie. Ci Debbie dejikɔ alɔn axɔɛɔ, nɔvinyɔnu lɔ nu mɔ: “Le ahwa hwenuɔ, nɔviwo so le eju buwo mɛ yí kpedo mì nu. Ecɛyɛɔ, mìwo yí akpedo míwo nu.” Mìɖui mɔ mìasran wowo kpɔwɛ.

Le yiyimɛɔ, mìtrɔ yi Côte d’Ivoire, vɔ politiki cukaɖawo na yí wogbetɔ tamɛsɛnnuwo wawa le eju lɔ mɛ ke. Eyi taɖo le Novembre 2004 ɔ, wosɔ mì koɖo yamɛhun elikɔptɛ yí godu kilo 10 kpaŋ yí mɛɖekamɛɖeka hɛn yí mìshi le eju lɔ mɛ. Ci ezan doɔ, mìmlɔ nyigban le fini yí France sɔjawo nɔnɔ, yí mìsɔ yamɛhun yí yi Suisse le yi ŋkegbu. Ci mìvaɖo alɔjedɔwaxu lɔ le zan mɛɔ, alɔjedɔjikpɔgbɛmɛtɔwo koɖo mɛ ciwo yí nanɔ ekpla le teokrasi suklu, sɔ jijɔ vado wezɔn nɔ mì yí fan mì sugbɔ yí wona mì ŋɖuɖu zozu ɖeka koɖo shokola Suisse tɔ sugbɔ. Ewa edɔ do mì ji haan.

Wosɔ mì ɖaɖa Ghana na nɔ hwenu kleŋ ɖe yí nɔ ahwa lɔ vakando mɛ hwɛɖeka le Côte d’Ivoire ɔ, mìatrɔ ayi nɔ. Lé nɔviwo wa xomɛvu nɔ mì do kpedo mì nu yí mìdo ji le emɔzɔnzɔn gbɔnnu cɛ mɛ koɖo edɔ hwenu kleŋ ɖe tɔ ci yí woɖo nɔ mì lɔ mɛ. Nyɛ koɖo Debbie lɔn do ji mɔ, nɔ nɔviwo dedasɛ lɔnlɔn cɛ nɔ mì le Yehowa habɔbɔ lɔ mɛɔ, mìdatɛnŋ ado ji le nɔnɔmɛ ŋtɔ́ mɛ kpɔ gbeɖe o. Ci mìtotoɔ nɔnɔmɛ gbɔnnugbɔnnu ŋtɔ́wo mɛ can ɔ, enana ekpla veviwo mì.

MOYEN-ORIENT

Le 2006 mɛɔ, mìxɔ wema ɖeka so xexe lɔ keŋkeŋ dɔwaxu gangantɔ lɔ gbɔ yí woɖo edɔ ɖeka nɔ mì le Moyen-Orient. Le ecɛ mɛ keɔ, egbeʒan mɔ mìagbedo go koɖo amɛyoyuwo, cukaɖa buwo, egbe buwo, koɖo akɔta buwo. Cukaɖa sugbɔ le texwe cɛ, ɖo politikinyɔwo koɖo sɛnsɛnnyɔwo ɖɔ nɔtɔxu. Egbe hamɛhamɛ ciwo wodonɔ le hamɛ ciwo le nɔtɔxuwo jɔ ji nɔ mì sugbɔ yí mìkpɔ mɔ ci nɔviwo wakɔ do teokrasi mɔdasɛnamɛwo jiɔ, egbe le ju nɔ wo. Nɔviwo nu jɔnɔ ji nɔ mì, ɖo sugbɔtɔ le wo mɛ sɔ edɔngbegbe donɔ ji, nɔ wowo xomumɛtɔwo, wowo dɔmɛkpenawo, suklu kpenawo koɖo wowo xwexatɔwo cikɔ yumɛ nɔ wo can.

Mìyi takpekpegan vevi ɖeka ci wowa le Tel Aviv le Izraɛli le 2012 mɛ. So Pantekoti 33 K.H. ɔ, agbetɔwo desugbɔ yí bɔ ahan kpɔ le nɔtɔxu keke vaje takpekpegan ŋkɔtɔ cɛ ci Yehowa mɛwo wa le nɔ o. Amɛ sugbɔ va. Mìdaŋlɔbe takpekpegan cɛ kpɔ gbeɖe o!

Le exwe ŋtɔ́wo mɛɔ, wodɔ mì ɖaɖa mɔ mìwo le vayi ji eju ɖeka kpɔ ci mɛ wodeɖe mɔ do mìwo dɔwo pleŋ nu le. Mìsɔ mìwo wema ɖewo yí wa kunuɖeɖedɔ lɔ, yí gbeyi takpekpe hwɛhwɛwo mɛ. Sɔjawo hɛnnɔ ecu yí sonɔ emɔ do fiɖekpokpui, vɔ mìsɔ ayejeje yí be yí sɔ mìwo wema ɖewo vayi.

MÌTRƆ VA AFRIQUE

Le 2013 mɛɔ, edɔ ci mìxɔ yɛ to akpo. Wosɔ mì mɔ mìavayi wa edɔ le Kinshasa lɔjedɔwaxu le Congo. Eju lɔ keke yí nyakpɔkpɔ, vɔ wowa ahwa sugbɔ vayi yí amɛ sugbɔtɔ je abɔ haan. Mìnu le tɔtɔmɛ mɔ, “Mìjeshi Afrika vayi; yí mìle gbesɔsɔ yí ayi.” Vɔ enu sugbɔ li yí mìagbekpla, vevitɔ nɔ evaʒan mɔ mìato texwe ciwo emɔ denyɔ le o alo wodedo emɔ to kpetii o. Le enunywi sugbɔ ciwo ji mìasɔ susu sɔ ɖo mɛɔ, mìkpɔ mɔ mìwo nɔviwo sɔ jijɔ yí dokɔ ji. Ci wotokɔ eho cukaɖa sɛnŋsɛnŋwo mɛ can ɔ, wolɔn kunuɖeɖedɔ lɔ, wojenɔ agbla veviɖe yí yinɔ bɔbɔwo koɖo takpekpewo. Mìwoŋtɔwo kpɔ lé Fyɔɖuxudɔ lɔ yikɔ ŋkɔ do, ɖo Yehowa yí le godu ni yí cukɔshi do ji. Exwe ciwo mìwa le gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ le Congoɔ, ékpla enuvevi ɖeka mì yí mìvaɖo exlɔ yoyu buwo ciwo yí vale shigbe mìwo xomumɛtɔwo nɛ nɔ mì.

Le vɔvɔnu nɔ 2017 ɔ, wogbeɖo edɔ yoyu bu nɔ mì. Wosɔ mì ɖaɖa Afrique du Sud. Mìɖewa edɔ le alɔjedɔwaxu ɖe yí egangan ahan kpɔ o. Ŋtɔkpu can ɔ, edɔ ci woɖo nɔ mì le Betɛli lɔ nyi enu yoyu nɔ mì. Le elɛ keɔ, enu sugbɔ li yí mìakpla, vɔ enu ciwo mìkpla vayi kpedo mì nu le edɔ ciwo woɖo nɔ mì mɛ. Mìlɔn nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu sugbɔ ciwo yí do ji le gbejinɔnɔ mɛ na nɔ exwe sugbɔ. Ci mìkpɔ lé Betɛli xomumɛtɔwo so afi vovovowo, yí nyi akɔta vovovo mɛtɔwo yí ɖo gbaza shiŋmɛ vovovowo gan yí wakɔ edɔ dojuɔ, ejiŋ nɔ mì sugbɔ. Àkpɔɛ fafɛɖe mɔ Yehowa cukɔ eshi nɔ wo le fafa mɛ, ci wodokɔ amɛnyinyi yoyu lɔ yí wakɔ do Bibla gɔnmɛdosewo ji.

Na nɔ exwe sugbɔɔ, woɖo edɔ veviwo nɔ nyɛ koɖo Debbie ciwo mɛ mìtrɔdo nɔnɔmɛ lɔwo nu le, le akɔta vovovowo mɛ yí gbekpla egbe yoyuwo. Enu lɔwo deyinɔ fafɛɖe gashiagamɛ nɔ mì o, vɔ mìkpɔ lé Yehowa sɔ gbejinɔnɔ dasɛ lɔnlɔn yitɔ nɔ mì do, to yi habɔbɔ lɔ koɖo nɔviwo habɔbɔ lɔ ji. (Eha. 144:2) Mìkando ji mɔ ekpla ci mìxɔ le gashiagamɛ sumɔsumɔdɔ lɔ mɛ na yí mìvanyi Yehowa sɛntɔ adodwiwo.

Enu ciwo anyi jilawo kplaŋ koɖo lé ashinyɛ vevi Debbie nɔ godu nɔŋ do jeŋ nɔŋ sugbɔ. Gbesɔ kpe niɔ, mìwo nɔvi ciwo yí le mìwo gbɔngbɔnmɛ xomu ci yí le xexeɛ pleŋ mɛ kpɔwɛ nywiwo jeŋ nɔŋ sugbɔ. Ci mìkpɔkpɔ emɔ nɔ esɔɔ, mìɖui gligaan mɔ mìakpɔtɔ axɔkɔ ekpla ci yí mìwo Nukplamɛtɔ Gangantɔ lɔ nakɔ mì.