‘Yɔ Hamɛmɛshinshinwo’

1. Lé Yehowa danasɛ mɔ ye lɛngbɔwo le veviɖe nɔ ye doɔ?

YEHOWA lɛngbɔwo le veviɖe ni sugbɔ. Éxwle wo koɖo Yesu hun yí ɖo dɔ nɔ hamɛmɛshinshinwo mɔ wo le lebu nɔ Ye lɛngbɔha lɔ. (Edɔ. 20:28) Mawu ji mɔ wo le sɔ xomɛvu wa nu do ye lɛngbɔwo nu. Hamɛmɛshinshinwo zɔnnɔ do emɔdasɛnamɛ ciwo Yesu ci yí nyi wowo ga nanɔ wo ji yí donɔ ŋsɛn nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo keŋ glɔnnɔ ta nɔ wo so gbɔngbɔn mɛ fɔkuwo mɛ.—Ezai 32:​1, 2.

2. Miwo nu Yehowa lenɔ ŋkuvi do koŋ yí sɔnɔ ɖe le ji nɔ woɔ? (Ezekiɛli 34:​15, 16)

² Yehowa sɔnɔ ɖe le ji veviɖe nɔ yi lɛngbɔwo pleŋ, vɔ élenɔ ŋkuvi do mɛ ciwo yí kpekɔ fun le wo mɛ nu koŋ yí lenɔ bu nɔ wo. Ézannɔ hamɛmɛshinshinwo yí sɔ kpenɔdo mɛ ciwo yí kpekɔ fun le gbɔngbɔn mɛ nu nɔ woahaya. (Hlɛn Ezekiɛli 34:​15, 16.) Ele ahan gan, éji mɔ mìwo le ji kpekpedonu so wo gbɔ hwenu mìʒin. Le gaŋtɔ́mɛɔ, nɔ mìdo gbe ɖaɖa nɔ Mawu veviɖe yí biɔ kpekpedonu ɖegbɔɔ, mìagbeji kpekpedonu so “lɛngbɔkplɔtɔ koɖo enukplamɛtɔ” ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ gbɔ.—Efe. 4:​11, 12.

3. Lé mì pleŋ atɛnŋ akpɔ nyɔna so edɔ ci hamɛmɛshinshinwo wanɔ mɛ doɔ?

³ Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìagbeje toto ci Mawu wa keŋ yí zannɔ hamɛmɛshinshinwo nɔ woakpedo mì nu le gbɔngbɔn mɛ. Mìakpɔ ɖoŋci nɔ nyɔbiɔse cɛwo: Hwenu yí mìayɔ hamɛmɛshinshinwo nɔ woakpedo mì nuɔ? Nyi yí taɖo mìɖo awɛ ahan ɔ? Yí lé wokpenɔdo mì nu doɔ? Nɔ mìdedokɔ go cukaɖa ɖe le kakacɛ mɛ can ɔ, ɖoŋci kpɔkpɔ nɔ nyɔbiɔse cɛwo adɔ yí toto ci Mawu wa agbejeŋ nɔ mì doji yi gbeɖekaɔ, étɛnŋ vahwlɛn agbe gan nɔ mì.

HWENU YÍ MÌÐO ‘AYƆ HAMƐMƐSHINSHINWOƆ’?

4. Nyi yí taɖo tɛnŋ mìanu mɔ Ʒaki 5:​14-16, 19, 20 xokɔ nuxu so mɛ ci yí blé le gbɔngbɔn mɛ nuɔ? (Kpɔ foto lɔwo hɛnnɛ.)

⁴ Enukplavi Ʒaki dre lé hanci Yehowa zannɔ hamɛmɛshinshinwo yí asɔ kpedo mì nu do. Éŋwlɛ mɔ: ‘Amɛɖe blé le mí mɛa? Le yɔ hamɛmɛshinshinwo.’ (Hlɛn Ʒaki 5:​14-16, 19, 20.) Le lɛɔ, Ʒaki xokɔ nuxu so mɛɖeka ci yí ɖo adra ekacaca ci yí le yɛ koɖo Yehowa gblamɛ do nu. Le kpɔwɛ mɛ, Ʒaki nu nɔ mɛ ci yí blé lɔ mɔ yi le yɔ hamɛmɛshinshinwo nɔ woakpedo nu yí denyi doto yí ayɔ o. Ʒaki gbedri mɛ mɔ nɔ wosɔ enu sɔ ke mɛ ci yí blé le gbɔngbɔn mɛ lɔ gbɔxwe yí yɛatɛnŋ ahaya. Le nɔnɔmɛ ɖewo mɛɔ, woɖo aɖe afɔ ɖewo gbɔxwe mɛɖe ci yí blé le gbaza mɛ ahaya. Ahanke woɖo aɖe afɔ ɖewo gbɔxwe yí mɛ ci yí blé le gbɔngbɔn mɛ ahaya nɛ. Nɔ mìbléɔ, mìyinɔ doto gbɔ yí adre enu ciwo yí wakɔ mì mɛ ni keŋ akplɔ emɔdasɛnamɛ yitɔwo do. Ahan lɔ ke yí nɔ mìblé le gbɔngbɔn mɛɔ, mìɖo atesɔ hamɛmɛshinshin ɖe. Mìadre enu ci yí wakɔ mì mɛ ni keŋ azɔn do emɔdasɛnamɛ ciwo yí asɔ Bibla asɔ na nukplamu mì ji.

5. Lé mìawɛ anya mɔ exlɔnyinyi ci yí le mìwo Yehowa gblamɛ tɔ dadahɛn ɔ?

⁵ Toto ci nu Ʒaki xo nuxu so le Ʒaki eta 5 mɛ yí nyi mɔ nɔ mìdo jeshi mɔ mìtɔ gbɔjɔgbɔjɔ le gbɔngbɔn mɛɔ, mìɖo atesɔ hamɛmɛshinshinwo yí axɔ kpekpedonu. Vɔ, nɔ mìtesɔ hamɛmɛshinshinwo yí xɔ kpekpedonu ci mìʒan gbɔxwe yí ŋɖe avatɔ ahɛn dodo ekacaca ci yí le mìwo koɖo Yehowa gbamɛɔ, anyi mìnya ŋɖɛ! Mìɖo ato nyɔnɔnwi nɔ mìwoɖekiwo. Enuŋwlɛŋwlɛ lɔwo kanxle mì mɔ mìatɛnŋ able mìwoɖekiwo dru kuso lé mìle do le gbɔngbɔn mɛ nu. (Ʒaki 1:22) Le exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛɔ, Kristotɔ ɖewo ciwo yí le Sadisi hamɛ lɔ mɛ wa afɛn cɛ han. Eyi Yesu nu nɔ wo mɔ wowo nu degbekpekɔ nɔ Yehowa o. (Enyɔ. 3:​1, 2) Emɔ ɖeka ci ji mìato yí akpɔ lé mìle do le gbɔngbɔn mɛ yí nyi mɔ mìasɔ lé mìsɔ ezolelanmɛ yí sɔ wanɔ sɛnsɛn lɔ do le kakacɛ mɛ sɔ sɔ kpɔ koɖo lé mìwɛni do sa. (Enyɔ. 2:​4, 5) Mìatɛnŋ abiɔ mìwoɖekiwo se mɔ: ‘Le kakacɛ mɛ ɖe, lé ŋsɔ jijɔ hlɛnnɔ Bibla yí gbebunɔ tamɛ kpɔ so nu sa ɖekpɔtɔa? Ŋgɔnnɔ bɔbɔ ɖewoa? Eyi nɔ navayi ɖe, ŋdranɔ bɔbɔ lɔwo do gbɔxwe yí ayi alo ŋyini kpoŋ a? Lé ŋsɔ ezolelanmɛ ɖenɔ kunu do sa ɖekpɔtɔ yɛa? Ŋjinɔ yɛ mɔ mazan anyi gamɛ do nubuwo nu sɔwu saa? Alo ŋvasɔ susu ɖonɔ lé nawɛ akpɔ eho sugbɔ doji ji sɔwu lé ŋwɛni do saa?’ Nɔ èna ɖoŋci mɔ ɛɛ nɔ ɖeka kpetii le nyɔbiɔse cɛwo mɛɔ, étɛnŋ dasɛ mɔ ètɔ gbɔjɔgbɔjɔ yí èɖo awa ŋɖe so nu gbɔxwe enu lɔ avadahɛn doji. Nɔ mìdetɛnŋ sun ji yí ɖu le gbɔjɔgbɔjɔ lɔ ji mìwoɖekɛ alo nɔnɔmɛ lɔ dɔ yí mìda le agbenywinɔnɔse Mawu tɔwo ji vɔɔ, anyɔ mɔ mìɖo abiɔ kpekpedonu so hamɛmɛshinshinwo gbɔ.

6. Nyi yí mɛ ci yí wa nuvɔn gangan ɖe ɖo awaɔ?

⁶ Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mɛ ciwo yí wa nuvɔn gangan ɖe ci yí atɛnŋ ana yí woaɖe mɛ lɔ ti le hamɛ lɔ mɛ ɖo ate gogo hamɛmɛshinshin ɖe. (1 Kor. 5:​11-13) Mɛɖekpokpui ci yí wa nuvɔn gangan ɖe, ɖo aji kpekpedonu keŋ adra ekacaca ci yí le yɛ koɖo Yehowa gblamɛ do. Gbɔxwe yí Yehowa akpɔ do tafɛnvɔnsa lɔ nu yí asɔ enu ke mìɔ, mìɖo “awa ŋciwo yí dasɛ mɔ [mìtrɔ] ji mɛ nyao.” (Edɔ. 26:​20, nwt) Le ŋciwo mìawa wo mɛɔ, nɔ mìtesɔ hamɛmɛshinshinwo hwenu yí mìwa nuvɔn gangan ɖe can le mɛ.

7. Miwo yí gbeʒan kpekpedonu so hamɛmɛshinshinwo gbɔɔ?

⁷ Denyi mɛ ciwo yí wa nuvɔn ganganwo ɖekɛ nu yí hamɛmɛshinshinwo kpenɔdo o, wogbekpenɔdo mɛ ciwo yí gbɔjɔ le gbɔngbɔn mɛ nu hɛnnɛ. (Edɔ. 20:35) Le kpɔwɛ mɛ, ètɛnŋ vɔnvɔn mɔ yedetɛnŋ ɖukɔ edro dɔndɔn yetɔ yewo ji o. Nɔ ènunɔ drɔgi yí kpɔnɔ mamaɖeɖenuwo alo pɔrno alo nɔnɔ gbɔdɔndɔn masɔkoɖose gbe ɖe keŋ gbɔxwe yí vaxɔ nyɔnɔnwi lɔɔ, étɛnŋ gbɔnnu nɔ eo koŋ. Dàtɛnŋ ato cukaɖa lɔ mɛ eoɖekɛ o. Àtɛnŋ axo nuxu nɔ hamɛmɛshinshin ɖe ci yí àtɛnŋ anu ao jimɛnyɔwo nɔ. Eyi ana nukplamu ŋtɔŋtɔ ɖe eo yí agbena kankandoji eo mɔ ao nu atɛnŋ akpe nɔ Yehowa nɔ èɖuɖuɔ ao dro vɔnwo ji. (Ŋun. 4:12) Nɔ èle agbla jekɔ mɔ yeaɖu edro vɔn lɔwo ji gan yí dèkpekpeɛ jiɔ, hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ aɖo ŋwi nɔ eo mɔ ŋnɔtɔ́ dasɛ mɔ èjijiɛ mɔ ekacaca ci yí le eo koɖo Yehowa gblamɛ anyi enuvevi nɔ eo. Yí èjijiɛ mɔ yeaze nɔ kankandoamɛɖeki ji ɖoɖu.—1 Kor. 10:12.

8. Nuvɔn ci hanwo yí deʒan mɔ mìayi hamɛmɛshinshinwo gbɔ nɔɔ?

⁸ Deʒan mɔ mìayi hamɛmɛshinshinwo gbɔ yí axo nuxu so afɛn ɖekpokpui ci mìwa le gbɔngbɔn mɛ nu o. Le kpɔwɛ mɛ, sɔɛ mɔ ènu enyɔ ɖe yí eve nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu ɖe nu, taŋfuin èdo dɔmɛzi di ŋtɔkpu. Anyɔ mɔ àwa do Yesu nukplamu ji kuso lé àwɛ nɔ fafa anɔ gblamɛ nɔ eo koɖo nɔviŋsu alo nɔvinyɔnu lɔ ji sɔwu mɔ ayi hamɛmɛshinshin ɖe gbɔ. (Mat. 5:​23, 24) Àtɛnŋ aji enu gɔnmɛ kpɔ so xomɛfafa, jigbɔnɖɛxɔxɔ koɖo amɛɖekijiɖuɖu nu. Àtɛnŋ agbekpɔ mɔ lé yeawɛ yí awa do nɔnɔmɛ nywi cɛwo ji nywiɖe doji le esɔ mɛ ma. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, nɔ dètɛnŋ sun ji yí kpɔkpɔ ao cukaɖa lɔ gbɔɔ, àtɛnŋ ayɔ hamɛmɛshinshin ɖeka yí akpedo eo nu. Le wema ci yí apotru Pɔlu ŋwlɛ ɖaɖa Filipitɔwo mɛɔ, ébiɔ nɔviŋsu ɖeka mɔ yi le kpedo Evodi koɖo Sɛntishi nu nɔ woakpɔ manyimanyi ci yí le gblamɛ nɔ wo gbɔ. Ahan lɔ ke yí taŋfuin hamɛmɛshinshin ɖe ci yí le ao hamɛ mɛ atɛnŋ akpedo eo nu nɛ.—Fili. 4:​2, 3.

NYI YÍ TAÐO MÌÐO AYƆ HAMƐMƐSHINSHINWOƆ?

9. Nyi yí taɖo mìdeɖo alɔn yí ŋkpɛn adɔ yí mìami hamɛmɛshinshinwo yɔyɔɔ? (Elododo Wema 28:13)

⁹ Nɔ mìwa nuvɔn gangan ɖe alo mìdokɔ gbla mɔ mìaɖu gbɔjɔgbɔjɔ ɖe ji yí mìdesunsun ɔ jiɔ, éʒannɔ xɔse koɖo edɔngbegbe gbɔxwe yí mìabiɔ kpekpedonu. Mìdeɖo alɔn yí ŋkpɛn adɔ yí mìagbe mɔ mìdabiɔ kpekpedonu so hamɛmɛshinshinwo gbɔ o. Nyi yí taɖoɔ? Ðo nɔ mìwa do toto Yehowa tɔ jiɔ, anyi mìdadasɛ mɔ mìkando ji. Eyi mìgbedadasɛ mɔ mìkando emɔdasɛnamɛ ciwo yí enakɔ mì ji. Wowo yí adɔ yí mìakpɔtɔ anɔ nywiɖe le gbɔngbɔn mɛ yí agbesɛnŋ le xɔse mɛ. Mìnya mɔ mìʒan yi kpekpedonu gbɔxwe yí akpɔtɔ awakɔ enu ci yí nyɔ. (Eha. 94:18) Eyi nɔ mìwa nuvɔn ɔ, mìatɛnŋ akando ji mɔ Yehowa aku ŋshishi nɔ mì nɔ mìnu enyɔ lɔwo nɔ hamɛmɛshinshinwo yí tashi nuvɔn lɔwo wawa.—Hlɛn Elododo Wema 28:13.

10. Nyi yí atɛnŋ ajɔ nɔ mìjejeɛ agbla mɔ mìawla mìwo nuvɔnwoɔ?

¹⁰ Nɔ mìwa nuvɔn gangan ɖe yí nui nɔ hamɛmɛshinshinwoɔ, Yehowa atɛnŋ asɔ enu sɔ ke mì yí mìanɔ ekacaca nywi mɛ koɖi. Vɔ nɔ mìsɔ enu lɔ sɔ wla do hamɛmɛshinshinwoɔ, mìakpe fun doji. Hwenu Efyɔ Davidi je agbla yí wla yi nuvɔnwoɔ, ékpe fun le gbɔngbɔn mɛ, le lé enu wanɔ ni do mɛ koɖo le gbaza mɛ ŋtɔkpu. (Eha. 32:​3-5) Nɔ mìblé alo xɔ akpa ɖe yí mìdehwlɛndo yí kpɔ gbɔ blaŋ ɔ, enu lɔ akpɔtɔ ale nɔ keke aje hwecinu yí mìavakpɔ gbɔ. Ahanke yí nɔ mìwa nuvɔn gangan ɖe yí mìdenui nɔ hamɛmɛshinshinwoɔ, adɔ yí mìakpekɔ fun le gbɔngbɔn mɛ doji nɛ. Yehowa nya nyɔ cɛ. Eyi taɖo eyɔyɔ mì mɔ mìwo le va “le nyɔ kpɔ koɖo ye” to toto ci yewa yí asɔ kpedo mì nu nɔ mìahaya le gbɔngbɔn mɛ ji.—Ezai 1:​5, 6, 18.

11. Nɔ mìwa nuvɔn gangan ɖe yí sɔ wla ɖe, lé atɛnŋ awa nu do mɛbuwo nu doɔ?

¹¹ Nɔ mìwla mìwo nuvɔnwoɔ, atɛnŋ adɔ yí mɛbuwo akpe fun. Mìatɛnŋ axe emɔ nɔ Mawu gbɔngbɔn lɔ yí dagbetɛnŋ awa edɔ do hamɛ lɔ pleŋ ji o. Ecɛ adahɛn fafa ci yí le mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnuwo gblamɛ. (Efe. 4:30) Ahanke nɔ mìse mɔ mɛɖe wa nuvɔn gangan ɖe le hamɛ lɔ mɛɔ, mìɖo anu nɔ amɛ lɔ amɔ yi le hwlɛndo avayi nu nyɔ lɔ nɔ hamɛmɛshinshinwo.a Nɔ mìse mɔ mɛɖe wa nuvɔn gangan ɖe yí sɔ wlaɔ, ele shigbe mɔ mìwoŋtɔwo yí wa nuvɔn gangan lɔ hannɛ. (1 Ese. 5:1) Lɔnlɔn ci mìɖo nɔ Yehowa ɖo acucu mì yí mìavayi hamɛmɛshinshinwo gbɔ yí anu nyɔnɔnwi lɔ nɔ wo. Ecɛ wawa akpedo hamɛ lɔ nu yí akpɔtɔ anɔ mɛmiɖe. Agbekpedo mɛ lɔ nu nɔ adra ekacaca ci yí le yɛ koɖo Yehowa gblamɛ do.

LÉ HAMƐMƐSHINSHINWO AKPEDO MÌ NU DOƆ?

12. Lé hamɛmɛshinshinwo wɛ kpenɔdo mɛ ciwo yí gbɔjɔ le gbɔngbɔn mɛ nuɔ?

¹² Wona kpla hamɛmɛshinshinwo nɔ woakpedo mɛ ciwo yí gbɔjɔ le gbɔngbɔn mɛ nu. (1 Tɛs. 5:14) Nɔ èwa nuvɔn ɖeɔ, hamɛmɛshinshinwo tɛnŋ biɔ enyɔ ɖewo eo se keŋ anya enu ci yí le ji mɛ nɔ eo koɖo lé enu wakɔ do nɔ eo. (Elo. 20:5) Danɔ fafɛɖe nɔ eo mɔ ànu enu ciwo yí jɔ lɔwo nɔ hamɛmɛshinshinwo o. Taŋfuin, étɛnŋ wa ŋkpɛn nɔ eo mɔ àxo nuxu so ŋci yí jɔ lɔ nu. Vɔ àtɛnŋ akpedo hamɛmɛshinshin lɔwo nu nɔ ènu cukaɖa ciwo mɛ ètokɔ nɔ wo. Jika ŋgbeso eo nɔ ao nyɔwo vale shigbe mɔ ènunuɔ “enyɔ yawo” nɛ o. (Job 6:3) Gbɔxwe hamɛmɛshinshinwo ana nukplamu ɖe eoɔ, woatekpɔ aɖo to eo nywiɖe. Woagbemɔŋje enu ciwo yí trɔdo ao nyɔ lɔwo mɛ nywiɖe, wodanɔ hwlɛndo ji gbɔxwe yí asɔ gbeta ɖe o. (Elo. 18:13) Hamɛmɛshinshinwo nya mɔ lɛngbɔha lɔ kplɔkplɔ xɔnɔ gamɛ sugbɔ. Eyi taɖo, wodekpɔnɔ emɔ mɔ nɔ yewovlɛ yí do go koɖo mɛ lɔ kuɖekaɔ, yewoakpɔ enyɔ lɔwo pleŋ gbɔ o.

13. Lé hamɛmɛshinshinwo atɛnŋ ato wowo gbedododawo koɖo kpukpuiwo zanzan ji yí asɔ kpedo mì nuɔ? (Kpɔ foto lɔwo hɛnnɛ.)

¹³ Nɔ èyɔ hamɛmɛshinshinwoɔ, wodadɔ yí agban agbekpɛn eo doji o. Ewaɖeɔ, woado gbe ɖaɖa koɖo eo. Yehowa aɖo to wowo gbedodoɖa, ɖo wowo gbedodoɖa lɔ “ɖonɔ ŋsɛn.” Woagbekpedo eo nu yí “ashi ami nɔ eo le [Yehowa] ŋkɔ mɛ.” (Ʒaki 5:​14-16) “Ami” lɔ yí nyi nyɔnɔnwi ci yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ. To Bibla ci hamɛmɛshinshinwo awa ɖaŋ azan jiɔ, woafa akɔn nɔ eo yí nàvoŋ le eoɖeki mɛ. Woagbekpedo eo nu yí nàgbetrɔ adra ekacaca ci yí le eo koɖo Yehowa gblamɛ do. (Ezai 57:18) Emɔdasɛnamɛ ciwo woana eo to Bibla ji atɛnŋ ado ŋsɛn gbeta ci èsɔ mɔ yeawa enunywi nu. To emɔdasɛnamɛ lɔwo jiɔ, àtɛnŋ ase Yehowa gbe yí anunuɔ nɔ eo mɔ: “Emɔ lɔ ke. To ji ayi.”—Ezai 30:​21, nwt.

14. Sɔ koɖo Galatitɔwo 6:1 ɖe, lé hamɛmɛshinshinwo kpenɔdo mɛɖe ci yí “ɖe afɔ dɔndɔn” ɖe nu doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

¹⁴ Hlɛn Galatitɔwo 6:1. Kristotɔ ci yí “ɖe afɔ dɔndɔn” ɖe denɔkɔ agbe yí esɔkɔ koɖo agbenywinɔnɔnɔ se jɔjɔɛ Mawu tɔwo o. Afɔ dɔndɔn ci mɛ lɔ ɖe tɛnŋ dɔ yí asɔ gbeta dɔndɔn ɖe alo awa nuvɔn gangan ɖe yí ada le Mawu sewo ji. Lɔnlɔn cucunɔ Kristotɔ hamɛmɛshinshinwo yí “wotenɔkpɔ ajɔ mɛ ŋtɔ́ va emɔ jɔjɔɛ ji koɖo xomɛfafa.” Wozannɔ Grɛki nyɔgbe “ajɔ” yí sɔ xonɔ nuxu so lé doto ɖe atɛnŋ ajɔ exu ɖe ci yí ŋɛ nu nɔ ava nɔ yi tɔxu keŋ nɔ exu lɔ avale nywiɖe. Nɔ exu ŋɛ nɔ mɛɖeɔ, doto ɖe ci yí bi tenɔkpɔ keke ajɔ exu lɔ gan yí mɛ lɔ dase vevi o. Ahanke yí hamɛmɛshinshinwo tenɔkpɔ yí kpenɔdo mɛ ci yí léléɛ edɔ̀ le gbɔngbɔn mɛ lɔ nu gan yí wodado vevisese bu doji ni nɛ. Wogbena kpla wo mɔ “wo le kpɔ wowoɖekiwo ji nywiɖe.” Ci yí hamɛmɛshinshin lɔwo akpekpeɛdo mì nu nɔ mìanɔ emɔ jɔjɔɛ ji can ɔ, wowoŋtɔwo donɔ jeshi mɔ nuvɔnmɛ yí yewonyi. Yí yɛtɛnŋ vajɔ mɔ yewoaɖe afɔ dɔndɔn ɖe dru. Wokpɔnɔ wowoɖekiwo ji yí wodedanasɛ mɔ yewole ŋkɔ nɔ amɛ lɔ alo yewole jɔjɔɛɖe wu mɛ lɔ o. Ewaɖeɔ, wosɔnɔ wowoɖekiwo hwenɔ yí senɔ vevi do amɛ lɔ nu.—1 Piɛ 3:8.

15. Nyi mìatɛnŋ awa nɔ mìle cukaɖa ɖe mɛɔ?

¹⁵ Mìatɛnŋ akando hamɛmɛshinshin ciwo yí le mìwo hamɛ mɛ ji. Wona kpla wo mɔ wodanunɔ mìwo nyɔwlawlawo nɔ mɛbuwo yí woasɔnɔ nukplamuwo so Bibla mɛ sɔwu mɔ woanu wowoŋtɔwo susuwo. Wogbenya mɔ mìkpɔtɔ ʒan kpekpedonu keŋ gbɔxwe yí akpɔ mìwo cukaɖawo gbɔ. (Elo. 11:13; Gal. 6:2) Edɔ ciwo woɖo nɔ wo koɖo enu ciwo mɛ wotowo to akpo, vɔ mìatɛnŋ avoŋ yí atesɔ hamɛmɛshinshin ɖe yí anu cukaɖa ɖe ci mɛ mìtokɔ ni. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, mìdeɖo ayi hamɛmɛshinshinwo gbɔ eɖekplɔɖedo yí aji nukplamu so wo gbɔ yí akpɔkɔ emɔ mɔ mɛɖe le wo mɛ anu enyɔ ci yí mìji mɔ mìase nɔ mì o. Nɔ mìwɛ ahan ɔ, anyi mìle shigbe mɛ ciwo yí jinɔ mɔ yewoase “enyɔ ciwo yí vivinɔ sese nɔ yewo” sɔwu mɔ mìakpla “enukplamu nywi” ci yí le Mawu Nyɔ lɔ mɛ. (2 Tim. 4:3) Nɔ mìtesɔ hamɛmɛshinshin ɖe yí axo nuxu so cukaɖa ɖe nu niɔ, étɛnŋ biɔ mì se mɔ mìwo nu nyɔ lɔ nɔ hamɛmɛshinshin bu ɖe yí yɛna mì nukplamu ɖe vɔ ma. Sɛnxujejeshinɔamɛɖeki atɛnŋ adɔ yí hamɛmɛshinshin ci wobiɔ enyɔ se lɔ abiɔ yi kpena hamɛmɛshinshin bu yí axɔ nukplamu.—Elo. 13:10.

AGBAN CI YÍ LE MÌWOŊTƆWO JI

16. Nyi koŋ mì pleŋ ɖo awa mìwoŋtɔwoɔ?

¹⁶ Ci hamɛmɛshinshinwo kpɔtɔ yí kpɔkpɔ mìwo ciwo yí nyi Mawu lɛngbɔwo ji can ɔ, wodeɖo anunɔ enu ci yí mìɖo awa nɔ mì o. Agban le mì ji mɔ mìanɔ agbe yí asɔ koɖo amɛɖekisɔsɔna gbe ci mìɖo nɔ Mawu. Mìɖo ana kɔnŋta Mawu so nyɔ ciwo mìnunɔ koɖo enu ciwo mìwanɔ nu. To yi kpekpedonu mɛɔ, mìatɛnŋ aɖu cukaɖa ɖekpokpui ji yí akpɔtɔ anɔ gbeji ni. (Rɔm. 14:12) Eyi dɔ taɖo hamɛmɛshinshinwo denunɔ ŋci mìawa nɔ mì o, ewaɖeɔ wozannɔ Mawu Nyɔ lɔ yí asɔ kpedo mì nu. Ecɛ adɔ yí mìanya Yehowa susu so mìwo cukaɖa lɔ nu. Nɔ mìwanɔ do Bibla nukplamu ciwo wonanɔ mì jiɔ, mìanana ekpla “tamɛbubbuŋsɛn” mìwotɔ yí akpenɔdo mì nu yí mìasɔnɔ gbeta nywiwo.—Ebre. 5:14.

17. Nyi mìɖo aɖo koŋ yí awaɔ?

¹⁷ Emɔ enyi yí hun nɔ mì yí gbenyi enuvevi nɔ mì mɔ mìnyi Yehowa lɛngbɔwo! Yesu nyi “lɛngbɔkplɔtɔ nywi” ci Yehowa sɔ ɖaɖa yí evacu tafɛn nɔ mì. Ecɛ dɔ yí emɔ hun nɔ mì yí mìatɛnŋ akpɔ agbe mavɔ. (Ʒan 10:11) Shigbe lé Yehowa nui ɖɛ nɛɔ, éna mì hamɛmɛshinshin ciwo yí le mìwo hamɛwo mɛ nɔ woale bu nɔ mì. Énu ɖɛ mɔ: “Nana lɛngbɔkplɔtɔwo mí yí woawa anyi dro, woasɔ enujejeshi koɖo enugɔnmɛsese asɔ na ŋɖuɖu mí.” (Ʒer. 3:​15, nwt) Nɔ mìgbɔjɔ le gbɔngbɔn mɛ alo mìbléɔ, mìdeɖo avɔn yí ami hamɛmɛshinshinwo gbɔ yiyi nɔ woakpedo mì nu o. Mìaɖui koŋ yí akpɔtɔ akpɔkpɔ nyɔna so enunana Yehowa tɔ ci yí nyi hamɛmɛshinshinwo mɛ.