Donɔ Bubu Amɛwo nu

1. Nyi yí taɖo ejɔnɔ ji nɔ agbetɔwo nɔ wodo bubu wo nuɔ? (Elododo Wema 22:1)

NƆ AMƐWO do bubu eo nu ɖe, ejɔnɔ ji nɔ eoa? Mìkandoji mɔ ahan enyinɔ nɔ eo nɛ. Bubu nyi enu ŋkɔtɔ ci agbetɔwo ʒan. Nɔ mɛbuwo bu mìɔ, éjɔnɔ ji nɔ mì. Dekpaca mì ci Bibla nu mɔ: “Enyɔ mɔ woaxɔ bubu nana. . . sɔwu egacuho alo shika” o!—Hlɛn Elododo Wema 22:1.

2-3. Nɔnɔmɛ ciwo mɛ yí ele mɔ mìadasɛ bubu nɔ mɛbuwo leɔ?

² Denɔnɔ fafɛɖe nɔ mì gashiagamɛ mɔ mìabu mɛbuwo o. Enu ɖeka ci yí dɔnɔ yí nyi mɔ mìkpɔnɔ afɛn le mɛbuwo nu. Gbesɔ kpe niɔ, mìle agbe le hwenu yí amɛ sugbɔ degbebunɔ amɛ le o. Vɔ mìatɛnŋ ato akpo dru. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yehowa ji mɔ mìwo le do bubu “amɛshiamɛ nu.”—1 Piɛ 2:17.

³ Le nyɔta cɛ mɛɔ, mìakan seŋ so enu ci bubu dodo mɛbuwo nu nyi koɖo lé mìadasɛ yi do nɔ, (1)  mìwo xomumɛtɔwo, (2) mìwo kpena xɔsetɔwo, koɖo (3) mɛ ciwo yí dele hamɛ lɔ mɛ o. Mìagbekpla lé mìawɛ adasɛ bubu nɔ mɛbuwo le hwenu gbɔnnugbɔnnuwo mɛ.

NYI BUBUDODO MƐBUWO NU NYIƆ?

4. Woado bubu mɛbuwo nu gɔnmɛ ɖe?

⁴ Lé àɖe amɛbubu gɔnmɛ doɔ? Le egbe ɖewo mɛɔ, enyɔgbe “Amɛbubu” alo “amɛshishi” xoxoɔ nuxu so enu ɖekɛŋmɛ nu. Lé enyi ahan doɔ? Enu ŋkɔtɔ ci “amɛbubu” yikɔ nɔ yí nyi lé mìkpɔnɔ mɛɖe do. Mìdonɔ bubu mɛbuwo nu ɖo taŋfuin wowo nɔnɔmɛ nywiwo, enu ciwo wowawo alo texwe ciwo wole ŋci. Eyi mìkpɔnɔ wo mɔ woje yí mìale ŋkuvi do wo nu yí gbeje nɔ bubu. Vɔ “amɛshishi” yɛ yikɔ nɔ lé mìwanɔ enu do mɛɖe nu do. Nɔ mìshinɔ mɛbuwoɔ, mìwanɔ nu do wo nu nywiɖe yí danasɛ nɔ wo mɔ wole veviɖe nɔ mì yí wowo nu jɔnɔ ji nɔ mì. Le nyɔnɔnwi mɛɔ, eji mɛ yí amɛshishi ŋtɔŋtɔ ɖo aso.—Mat. 15:8.

5. Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu yí mìadasɛ bubu nɔ mɛbuwoɔ?

⁵ Yehowa ji mɔ mìwo le do bubu mɛbuwo nu; le kpɔwɛ mɛ énu mɔ mìwo le bu “egawo.” (Rɔm. 13:​1, 7) Vɔ mɛɖewo tɛnŋ nu mɔ: “Ŋle gbesɔsɔ yí ado bubu mɛ ciwo yí je ni nu.” Enyɔ mɔ mìakpɔɛ do ahan jia? Ci mìnyi Yehowa sɛntɔwoɔ, mìkpɔɛni mɔ denyi lé amɛwo wanɔ nu do ɖekɛ ji yí mìanɔ te do yí ado bubu wo nu o. Yehowa yɛ ji mɔ mìwo le bu mɛbuwo yí mìji mɔ mìwo nu le jɔ ji ni.—Ʒoz. 4:14; 1 Piɛ 3:15.

6. Àtɛnŋ adasɛ bubu nɔ mɛɖe ci yí debunɔ eoa? Ðri mɛ. (Gbekpɔ ci yí le akpa lɔ ji.)

⁶ Mɛɖewo tɛnŋ biɔse mɔ, ‘Àtɛnŋ abu mɛɖe ci yí debunɔ eoa?’ Ɛɛ. Mìakpɔ kpɔwɛ ɖewo. Efyɔ Sɔlu gbali eviɛ Ʒonatan le amɛwo ŋmɛ. (1 Sam. 20:​30-34) Ele ahan gan, Ʒonatan sɔ bubu yí nɔ godu nɔ edalɔ le ahwawo wawa mɛ keke je gbecigbe yí Sɔlu ku. (Hun. 20:12; 2 Sam. 1:23) Avɔnsatɔ Gangantɔ Eli do hwɛ Xana mɔ yɛnu aha mu. (1 Sam. 1:​12-14) Vɔ Xana xo nuxu nɔ Eli koɖo bubu, ci amɛwo pleŋ nya le Izraɛli mɔ denyi eda nywi koɖo avɔnsatɔ gangantɔ nywi can. (1 Sam. 1:​15-18; 2:​22-24) Gbesɔ kpe niɔ, mɛ ciwo yí le Atɛni zu akpotru Pɔlu mɔ yɛnyi “nuxujatɔ.” (Edɔ. 17:18) Ci enyi ahan can ɔ, Pɔlu xo nuxu nɔ wo koɖo bubu. (Edɔ. 17:22) Kpɔwɛ cɛwo dasɛ mɔ nɔ mìɖo lɔnlɔn akun-akun nɔ Yehowa yí ji veviɖe mɔ mìdawa enu ci yí dakpe niɔ, danyi hwenu ale fafɛɖe nɔ mì ɖekɛ yí mìabu amɛwo o, vɔ mìawɛ le hwenu gbɔnnugbɔnnuwo mɛ can. Ecɛyɛɔ, mìakan seŋ so mɛ ciwo nu mìado bubu nu koɖo enu ci yí dɔ taɖo mìawɛ ahan.

DO BUBU AO XOMUMƐTƆWO NU

7. Nyi yí atɛnŋ adɔ yí agbɔnnu nɔ xomumɛtɔwo mɔ woado bubu wowonɔnɔwo nuɔ?

⁷ Cukaɖa lɔ. Mìzannɔ hwenu sugbɔ koɖo mìwo xomumɛtɔwo. Ecɛ dɔ yí mìnya fini wosɛnŋ le koɖo fini wogbɔjɔ le. Mɛɖewo tɛnŋ lé dɔ̀ le xomu lɔ mɛ yí agbɔnnu nɔ mì mɔ mìakpedo wo nu alo wotɛnŋ lé enulolokpɔdɔ̀ sɛnŋsɛnŋ ɖe. Mɛɖewo tɛnŋ xo nuxu alo awa ŋɖe ci yí ave mì nu ŋtɔkpu. Mɛshiamɛ ɖo avoŋ le xomu lɔ mɛ. Vɔ nɔ mɛɖe vawa amɛmabu nu ɖaɖa mɛɖe gbɔ le xomu lɔ mɛɔ, enyi enu ci yí donɔ dɔmɛzi nɔ amɛ sugbɔ. Ecɛ dɔ yí egbe degbenɔnɔ eju nɔ wo le xomu lɔ mɛ o. Mìatɛnŋ asɔ xomu ɖe sɔ sɔ koɖo agbetɔ gbaza. Nɔ akpaxwe ɖe tɔ vevisese nɔ gbaza lɔɔ, gbaza lɔ pleŋ dagbewa edɔ nywiɖe o. Ahanke nɔ xomumɛtɔ ɖewo dedonɔ bubu wowonɔnɔwo nuɔ, atɛnŋ adɔ yí xomu lɔ dagbewa edɔ doju nywiɖe o. Shigbe lé woatɛnŋ ada edɔ̀ ɖe yí avɔ keŋkeŋ nɛɔ, mìatɛnŋ ami amɛmabunuwawa yí ana yí ekacaca nywi anɔ mìwonɔnɔwo mɛ le xomu lɔ mɛ.

8. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìadonɔ bubu mìwo xomumɛtɔwo nuɔ? (1 Timɔte 5:​4, 8)

⁸ Nyi yí taɖo woabu amɛɔ? (Hlɛn 1 Timɔte 5:4, 8.) Le wema ŋkɔtɔ ci Pɔlu ŋwlɛ ɖaɖa Timɔte mɛɔ, éxo nuxu so lé xomumɛtɔwo ɖo akpɔ wowonɔnɔwo ʒanwo gbɔ do nu. Édre mɛ mɔ enuvevitɔ ci yí adɔ yí mìashinɔ mɛbuwo ɖo anyi “amɛɖekisɔsɔna Mawu” mìwotɔ yí denyi ci womɔ mìwo le wɛ kpoŋ yí dɔ yí mìwɛkɔ o. Woasɛn Mawu le egbejinɔnɔ mɛ nu yí nyɔ cɛ xokɔ nuxu so. Yehowa yí ɖo xomuwo. (Efe. 2:19; 3:​14, 15) Eyi taɖo nɔ mìbunɔ mɛɖe ci yí le mìwo xomu mɛɔ, anyi mìbubuɔ Yehowa ci yí ɖo Xomuwo pleŋ. (1 Timɔte 5:4.) Ecɛ nyi susu vevi ci yí dɔ yí mìadonɔ bubu mìwo xomumɛtɔwo nu!

9. Lé asu koɖo ashi ɖe atɛnŋ ado bubu wowonɔnɔwo nu doɔ? (Kpɔ foto lɔ hɛnnɛ.)

⁹ Lé woabu amɛ do. Ŋsu ci yí donɔ bubu ashiɛ nu nɔ wole wowoɖekɛ alo amɛwo mɛ dadasɛ mɔ yɛle veviɖe nɔ ye. (Elo. 31:28; 1 Piɛ 3:7) Daxuini o, dagbanɔli o alo awa ŋɖe ci yí adɔ yí awa ni shigbe mɔ yedenyi ŋɖewanu hannɛ o. Ariela ci yí so Argentine nu mɔ: “Ci ashinyɛ blénɔɔ, enunɔ enyɔ ɖewo ciwo yí venɔ ŋnu. Ŋɖonɔ ŋwi nɔ nyɛɖeki mɔ denyɔ ci eji mɔ yeanu teŋ nɛ o. Le nɔnɔmɛ sɛnŋsɛnŋwo mɛɔ, ŋɖonɔ ŋwi 1 Korɛntitɔwo 13:5 ci yí donɔ ŋsɛnŋ nɔ maxo nuxu ni koɖo bubu sɔwu mɔ magbalii yí ŋda do dɔmɛzi o.” (Elo. 19:11) Nyɔnu ci yí bunɔ asuɔ xonɔ nuxu ni nywiɖe le amɛwo ŋmɛ. (Efe. 5:33) Nɔ nyɔnu ɖe nunɔ zugbenyɔwo, amɛkokonyɔwo yí gbeɖonɔ ŋkɔ vɔnwo nɔ asuɔ, lé nya mɔ enuwana ŋtɔ́wo adahɛn nu le alɔlele yetɔ ye nu. (Elo. 14:1) Nɔvinyɔnu ɖeka ci yí le Italie yí asuɔ lé enulolokpɔdɔ̀ nu mɔ: “Hweɖewonuɔ, ŋkpɔɛni mɔ asunyɛ loloɔ nu kpɔ ɖoɖu so ŋciwo yí jɔjɔ nu. Vayiɔ, nyɔgbe ciwo yí ŋzannɔ koɖo ŋmɛ ciwo yí ŋwanɔwo danasɛ mɔ ŋdebuini o. Vɔ ŋvakpɔɛ mɔ ci ŋnɔnɔ eju koɖo mɛ ciwo yí xonɔ nuxu koɖo bubu nɔ amɛwo nywiɖeɔ, edɔ yí ŋvatɔ́ asunyɛ bubu doji.”

10. Lé jajɛwo atɛnŋ adasɛ mɔ wobunɔ wowo jilawo doɔ?

¹⁰ Jajɛwo, mìwa do ese ciwo mìwo jilawo donɔ nɔ mí le xomu lɔ mɛ ji. (Efe. 6:​1-3) Míxonɔ nuxu koɖo bubu nɔ míwo jilawo. (Hun. 21:17) Nɔ mìwo jilawo vashinshin ɛɔ, etɛnŋ ʒan mɔ míavakpekpeɛ ŋkuvi do wo nu sɔwu sa. Míwa ci ji míkpe yí ale bu nɔ wo. Mìasɔ María ci edalɔ denyi Yehowa Kunuɖetɔ kpɔwɛ. Hwenu Maria dalɔ bléɔ, egbɔnnu ni mɔ ále bu ni. Éɖo ŋwi mɔ: “Ŋdonɔ gbe ɖaɖa nɔ Yehowa mɔ lé kpedo ŋnu nɔ madonɔ bubu edanyɛ nu yí agbesun ji adanasɛ ni hɛnnɛ. Ŋnu le nyɛɖeki mɛ mɔ nɔ Yehowa mɔ nyɛ le bu anyi jiawoɔ, ana ŋsɛnŋ yí nasun ji yí akpɔtɔ awɛwɛ. Ci hwenuwo vayikɔɔ, ŋvanya mɔ deʒan mɔ edanyɛ atrɔ adɛn gbɔxwe yí nado bubu yi nu o.” Nɔ mìwo xomumɛtɔwo ɖo afɛnwo gan yí mìdonɔ bubu wo nuɔ, anyi mìdadasɛ mɔ mìdodoɔ bubu toto Yehowa tɔ nu.

DO BUBU AO KPENA XƆSETƆWO NU

11. Nyi yí taɖo atɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìado bubu mìwo kpena xɔsetɔwo nuɔ?

¹¹ Cukaɖa lɔ. Mìwo kpena xɔsetɔwo wanɔ do agbenywinɔnɔse ciwo yí le Bibla mɛ ji. Ele ahan gan le gaɖewomɛɔ, wotɛnŋ ve xomɛ do mì yí awa afɛn ado ehwɛ mì alo ado dɔmɛzi nɔ mì ŋtɔkpu. Nɔ “enyɔ ɖe le mì shi” do mìwo kpena xɔsetɔ ɖe nuɔ, étɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìakpɔtɔ adonɔ bubu yi nu. (Kol. 3:13) Nyi yí atɛnŋ akpedo mì nu yí mìakpɔtɔ abubuɔ amɛɔ?

12. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìabu mìwo kpena xɔsetɔwoɔ? (2 Piɛ 2:​9-12)

¹² Nyi yí taɖo woabu amɛɔ? (Hlɛn 2 Piɛ 2:9-12.) Le wema amɛvetɔ ci Piɛ ŋwlɛ mɛɔ, éxo nuxu so exwe sanŋdi ŋkɔtɔ mɛ Kristotɔ ciwo yí xonɔ amɛmabu nuxuwo so mɛ ciwo yí “Mawu kanfu” nu. Wowo yí nyi Kristotɔ hamɛmɛshinshinwo. Lé mawudɔla egbejinɔtɔ wa nu do ci wokpɔ enu ci yí jɔ lɔɔ? Ci “wole ŋkɔ nɔ Yehowa ɔ,” wodenu enyɔveamenu nyɛkuin ɖeka kpetii do nuvɔnwatɔ lɔwo nu o. Bu nyɔ cɛ kpɔ! Mawudɔla maɖoafɛnwo kpɔɛ mɔ yewodawa adan do ŋsu egoyitɔ ŋtɔ́wo o. Ewaɖeɔ, wosɔ enyɔ lɔ do alɔ̀ mɛ nɔ Yehowa yí gbe enyɔ nɔ wo. (Rɔm. 14:​10-12; sɔ sɔ koɖo Ʒuda 9.) Mìatɛnŋ akpla enu ɖeka so mawudɔla lɔwo gbɔ. Ci mìdeɖo awa nu amɛmabutɔ ɖaɖa mìwo ketɔnɔwo gbɔɔ, mìdagbevanu mìwo kpena xɔsetɔwo tɔ yɛ o. Mìɖo ado bubu wowo nu sɔwu. Mìɖo awa ci ji mìkpe yí ‘adoŋkɔ’ adonɔ bubu wo nu. (Rɔm. 12:10) Nɔ mìwɛ ahan ɔ, adasɛ mɔ mìbukɔ Yehowa.

13-14. Lé mìatɛnŋ abu amɛwo le hamɛ lɔ mɛ doɔ? Na kpɔwɛ ɖewo. (Kpɔ foto lɔwo hɛnnɛ.)

¹³ Lé woabu amɛ do. Hamɛmɛshinshinwo, míje agbla yí ana kpla mɛbuwo koɖo lɔnlɔn gashiagamɛ. (Filemɔ 8, 9) Nɔ eʒan mɔ àna nukplamu mɛɖeɔ, wɛ koɖo xomɛvu vɔ ŋgbenyi hwenu yí ele dɔmɛzi ji o. Nɔvinyɔnuwo, míatɛnŋ aglɔn ta nɔ fafa ci yí le hamɛ lɔ mɛ nɔ mídedonɔ lɛgɛdɛ alo akan ŋsu do nu nɔ mɛbuwo yí asɔ xoɖyi wo o. (Titu 2:​3-5) Ci hamɛmɛshinshinwo wanɔ edɔ sɛnsinɖe yí sɔ kpɔnɔ bɔbɔwo ji, nanɔ emɔdasɛnamɛwo mì le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ yí gbekpenɔdo mɛ ciwo yí ɖe “afɔ dɔndɔn” wo nuɔ, mìɖo adasɛ nɔ wo mɔ wowo nu jenɔŋ nɔ mì. Nɔ mì pleŋ wanɔ edɔ alɔlealɔ mɛ koɖo hamɛmɛshinshin lɔwoɔ, anyi mìdadasɛ nɔ wo mɔ mìdodoɔ bubu wo nu.—Gal. 6:1; 1 Tim. 5:17.

¹⁴ Nɔvinyɔnu ɖeka ci woyɔnɔ mɔ Rocío kpɔɛ mɔ yɛgbɔnnu nɔ ye mɔ yeabu hamɛmɛshinshin ɖeka ci yí na ekpla ye. Énu mɔ: “Ewa nɔŋ shigbe mɔ yi nyɔ sɛnŋ ɖoɖu hannɛ. Nɔ ŋle axomɛɔ, ŋxonɔ nuxu manyɔmanyɔwo so nu. Ci ŋje agbla yí sɔ wlanɔ di can ɔ, le anyi ji mɛɔ, ŋdeji mɔ nawa do emɔdasɛnamɛ yitɔ lɔ ji o.” Nyi yí kpedo Rocío nuɔ? Édri mɛ mɔ: “Le Bibla hlɛnhlɛn anyitɔ mɛɔ, ŋvake do 1 Tɛsalonikitɔwo 5:​12, 13 nu. Ci ŋvado jeshi mɔ ŋdedodoɔ bubu nɔviŋsu cɛ nuɔ, anyi yexa tɔ ehwɛ dodoŋ. Ŋdo gbe ɖaɖa nɔ Yehowa yí ji enu gɔnmɛ kpɔ le mìwo wemawo mɛ so enyɔ lɔ nu koŋ. Ŋkpɔ ŋciwo yí atɛnŋ akpedo ŋnu nɔ matrɔ anyi dɛn. Hunnɔ yí ŋvanya le mɔ aan, de nɔvi lɔ yí nyi cukaɖa lɔ o, vɔ ego ci ŋyiyiɛ yɔ. Ecɛyɛɔ, ŋvamɔŋje mɛ mɔ ŋɖo asɔ nyɛɖeki hwe keŋ atɛnŋ asun ji yí ado bubu mɛbuwo nu. Ŋkpɔɛ mɔ ŋɖo aje agbla yí agbedodoɔ bubu mɛbuwo nu doji. Ci ŋwɛkɔ ahan ɔ, ŋvakpɔɛ mɔ agbla ciwo ŋjekɔ jɔkɔ ji nɔ Yehowa yí anyi nu jenɔŋ ni.”

BUNƆ MƐ CIWO YÍ DELE HAMƐ LƆ MƐ O

15. Nyi yí taɖo atɛnŋ gbɔnnu nɔ mì mɔ mìabu mɛ ciwo yí dele hamɛ lɔ mɛ woɔ?

¹⁵ Cukaɖa lɔ. Blaŋblaŋ ɔ, mìdonɔ go amɛwo le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛ yí ezenɔ shigbe mɔ wodelɔn Bibla mɛ nyɔnɔnwi lɔ hannɛ. (Efe. 4:18) Mɛɖewo jinɔ mɔ yewoanɔ manyasakamɛ ahan ɖo enu ci wokpla wo so vihwɛ mɛ ŋci yí gbenɔ mɔ yewodaɖo to mìwo ŋɛdu o. Mɛ ciwo mìwanɔ edɔ koɖo wo alo mìwo cicawo tɛnŋ fɔn gu do mì ji. Eyi atɛnŋ agbegbɔnnu nɔ mì mɔ mìanɔ ju koɖo mìwo dɔmɛkpenawo alo suklukpenawo can hɛnnɛ ɖo wotɛnŋ fɔn gu do mì ji. Nɔ hwenuwo vayikɔɔ, bubu ci mìdonɔ mɛ ŋtɔ́wo nu tɛnŋ ɖe kpɔtɔ yí etɛnŋ jɔ mɔ mìajinɔ mɔ mìawa nu do wo nu shigbe lé wowanɔ nu do mì nu hannɛ.

16. Nyi yí taɖo ele veviɖe mɔ mìabunɔ mɛ ciwo yí dekpɔ sɛnkɔ Yehowa hɔɖoɔ? (1 Piɛ 2:12; 3:15)

¹⁶ Nyi yí taɖo mìɖo abu amɛɔ? Ðo ŋwi mɔ Yehowa lenɔ ŋkuvi do lé mìwanɔ nu do mɛ ciwo yí dele hamɛ lɔ mɛ nu do nywiɖe. Apotru Piɛ ɖo ŋwi nɔ Kristotɔwo mɔ agbenywinɔnɔ wowotɔ atɛnŋ adɔ yí amɛwo “akanfu Mawu.” Enu cɛ yí dɔ ena kpla wo mɔ wo le hwlɛn ta nɔ wowo xɔse koɖo “xomɛfafa koɖo bubu” nɛ. (Hlɛn 1 Piɛ 2:12; 3:15.) Hwenu yí Kristotɔwo dredreɛ wowo jixɔsewo mɛ le ŋkɔ nɔ egawo, esedɔwatɔwo koɖo mɛbu ɖewoɔ, woɖo axonɔ nuxu koɖo bubu tɛgbɛɛ. Ŋci mìanya yí nyi mɔ Yehowa kpɔnɔ yí gbeɖonɔ to enyɔ ciwo mìnunɔ koɖo lé mìnunɔ wo do. Ecɛ nyi susu vevi ɖeka ci yí dɔ yí mìadonɔ bubu mɛ ciwo yí le hamɛ lɔ mɛ nu!

17. Lé mìatɛnŋ adasɛ do mɔ mìbunɔ mɛ ciwo yí dele hamɛ lɔ mɛ doɔ?

¹⁷ Lé woabu amɛ do. Le kunuɖeɖedɔ lɔ mɛɔ, mìdawa nu keke amɛwo akpɔɛ gbeɖe mɔ yewodenya enu sugbɔ so Bibla nu alo yewodenya ŋɖekɛ so nu nɛ o. Ewaɖeɔ, mìjinɔ mɔ wo le kpɔɛ mɔ yewole veviɖe nɔ Mawu yí gbele ŋkɔ nɔ mì. (Agai 2:7; Fili. 2:3) Nɔ mɛɖe zu eo kuso ao jixɔsewo nu ɖe, tekpɔ aɖu eoɖeki ji. Ŋgbewa wadonu o, nu enyɔ fafawo yí danyi zugbenyɔwo o. (1 Piɛ 2:23) Nɔ ènu nyɔ ɖe yí evave nɔ eoɔ, ɖe kuku zeɖeka le afɔdumɛ. Lé àtɛnŋ ado bubu mɛ ciwo yí èwanɔ edɔ koɖo nu doɔ? Wanɔ edɔ sɛnsinɖe, je agbla akpɔnɔ mɛ ciwo èwanɔ dɔ koɖo mɔ wonyi amɛ nywiwo. Gbewɛni ahan nɔ mɛ ciwo èwanɔ edɔ nɔ. (Titu 2:​9, 10) Nɔ ètonɔ nyɔnɔnwi yí lenɔ bu nɔ edɔɔ, ao nu tɛnŋ kpe nɔ agbetɔwo. Vɔ enuvevitɔ lɔ yí nyi mɔ ao nu akpe nɔ Mawu.—Kol. 3:​22, 23.

18. Nyi yí taɖo enyɔ mɔ mìadonɔ bubu mɛbuwo nuɔ?

¹⁸ Mìkpɔ susu sugbɔ ciwo yí dɔ yí mìakpɔtɔ adonɔ bubu mɛbuwo nu! Mìkpɔɛ mɔ nɔ mìdanasɛ bubu le mìwo xomu mɛɔ, anyi mìbubuɔ mìwo Xomutatɔ Yehowa. Ahanke nɔ mìbunɔ mìwo nɔviŋsu koɖo nɔvinyɔnu gbɔngbɔn mɛ tɔwoɔ, anyi mìbukɔ mìwo Da ci yí le jeŋkwi mɛ hɛnnɛ. Gbesɔ kpe niɔ, nɔ mìbunɔ mɛ ciwo yí dele hame mɛ lɔ mɛɔ, anyi mìhunhun ɔ emɔ nywi ɖeka nɔ wo nɔ woasɔ kanfu alo abu wowo Mawu gangan lɔ. Nɔ amɛwo debunɔ mì can ɔ, ele veviɖe mɔ mìabunɔ wo. Nyi yí taɖoɔ? Ðo Yehowa acu shi nɔ mì. Éɖo gbe mɔ: ‘Nakɔ́ amɛ ciwo yí kɔ́ŋ yì ji.’—1 Sam. 2:30.