‘Wan Naesfala Wael Nani’
PLANTE long yumi, bambae oli no wantem yusum tok ya ‘naesfala’ blong tokbaot wan nani. I tru, maet yumi stap tingbaot nani olsem anamol we yumi rili nidim from we nani i kakae eni samting, mit blong hem i tes gud, mo hem i givim gudfala melek—be yumi no save talem se nani i wan anamol we i naes.
Nating se i olsem, Baebol i tokbaot wan waef, i se, “Yu save laekem hem mo hem i olsem wan naesfala wael nani.” (Ol Proveb 5:18, 19, NW) Solomon, wan long ol man ya we oli raetem buk blong Proveb, i gat bigfala intres long ol wael anamol long Isrel. Taswe, i stret nomo we hem i yusum pijatok ya. (1 King 4:30-33) Maet Solomon i olsem papa blong hem, Deved. Hem i bin stap wajem ol wael nani we plante taem, oli stap wokbaot olbaot long eria blong Enkedi, klosap long solwota blong Ded Si.
Oltaem, i gat ol smol grup blong ol nani oli aot long Draeples blong Judia, oli kam long springwota blong Enkedi. Long draeples ya, Enkedi nomo i ples we i gat wota long hem. Taswe, long plante handred yia, Enkedi i stap olsem ples we ol nani oli stap kam long hem blong dring wota. Yes, nem ya Enkedi, maet i minim se “springwota blong ol smol nani.” Nem ya i soem se oltaem, i gat ol yangfala nani long ples ya. Hemia i ples we King Deved i kam haed long hem taem King Sol i stap lukaot hem blong kilim hem i ded. Long ples ya, we i gat “ol bigbigfala ston ya we nem blong olgeta, ‘Ples blong Wael Nani’” Deved i laef olsem wan refuji nomo.—1 Samuel 24:1, 2.
Kam kasem naoia, yu save luk yet wan woman nani long Enkedi, we i stap wokbaot i kamdaon long wan bigfala ston, i stap folem wan man nani, tufala i stap go long wota. Naoia, maet yu stat blong kasem save from wanem Solomon i talem se wan woman nani i olsem wan gudfala woman. Wan woman nani hem i wokbaot kwaet mo fasin blong hem i olsem woman. Tok ya, “naes,” maet i stap minim se fasin blong nani blong muvmuf i isi nomo mo bodi blong hem i nambawan.a
Bodi blong woman nani i mas strong mo i isi nomo blong muvmuf. Olsem Jeova i soemaot long Job, wan wael nani i bonem pikinini blong hem long klif, long ol bigfala ston, ol ples we i had blong kasem kakae mo we ples i hot tumas. (Job 39:1) Nating se ples i had, woman nani ya i keagud long ol pikinini blong hem mo hem i tijim olgeta blong klaem mo blong jam long ol bigbigfala ston. Hem i trenem olgeta blong oli save muvmuf kwik olsem hem. Woman nani ya i lukaotgud long ol pikinini blong hem, blong ol narafala anamol oli no kam kakae olgeta. Wan man we i stap wajem ol wael nani, i luk we wan long ol nani ya i faet wetem pijin ya igel blong haf aoa. Taem tufala i stap faet, smol nani i go aninit long mama blong hem blong haed.
Ol Kristin woman mo mama, plante taem oli mas lukaot long ol pikinini blong olgeta nating se oli stap long ol ples we laef i had tumas. Oli mekem olsem wael nani, oli no tingbaot olgeta nomo. Be oli givim laef blong olgeta blong mekem wok ya we God i askem olgeta blong mekem. Mo oli wok strong blong protektem ol pikinini blong olgeta, blong samting i no spolem olgeta long saed blong spirit. Taswe, Solomon i no daonem ol woman taem hem i yusum pija tok ya. Be hem i stap pulum tingting blong yumi i go long gudfala fasin blong wan woman mo samting we i mekem se hem naes—hemia ol fasin long saed blong spirit we oli saenaot nating se laef i had tumas.
[Futnot]
a The New Brown-Driver-Briggs-Gesenius Hebrew and English Lexicon, i talem se long ples ya, Hibru tok ya, chen, we oli tanem i kam “naes,” i minim ‘fasin blong nani blong muvmuf i isi nomo mo bodi blong hem i nambawan.’
[Tok blong pija long pej 30, 31]
Wan Kristin waef mo mama i soemaot ol naesfala fasin long saed blong spirit taem hem i mekem ol wok we God i givim long hem blong mekem