Plelaki Ol Man Raon Long Wol Oli Intres Long Hem
JOHN i gruap long Skotlan, mo oltaem hem i drim blong winim bigfala mane long lotri. Hem i se: “Evri wik mi stap pem ol tikit blong lotri. Ol tikit ya oli no sas tumas, be ol smol tikit ya nomo oli givim tingting long mi se bambae mi kasem evri samting we mi drim long hem.”
Kazushige, we i stap long Japan, i laekem tumas ol resis blong hos. Hem i tingtingbak i se: “Mi mo ol fren blong mi, mifala i gat gudfala taem tugeta, taem mifala i stap sakem mane from ol hos we oli resis. Mo samtaem mi mi winim bigfala mane.”
Linda, we i laef long Ostrelia, i talem se: “Mi laekem bingo moa i bitim ol narafala gem. Hem i kam wan haf blong laef blong mi. Mi stap spenem klosap 30 dola (hemia klosap 4,000 vatu) evri wik long gem ya. Be mi laekem tumas filing ya we mi gat taem mi win.”
John, Kazushige, mo Linda, trifala ya i luk plelaki olsem wan pleplei nomo we i no gat denja long hem. Plante milian man raon long wol oli gat semfala tingting ya. Wan stadi we oli mekem long 1999 i soemaot se samwe long 60 pesen blong ol man Amerika oli talem se fasin blong plelaki i stret nomo. Long 1998, ol man Amerika we oli stap plelaki oli spenem klosap 50 bilian dola long ol defdefren kaen pleplei olsem. Mane ya i bigwan moa, i bitim olgeta mane we oli spenem long ol tikit blong sinema, ol miusik, wajem spot, ol defdefren kaen pleplei blong harem gud, mo ol video gem.
Wan narafala stadi we oli mekem i no longtaem i pas, i soemaot se, long wan yia nomo i gat bitim 80 pesen blong ol man long Ostrelia we oli plelaki, mo 40 pesen blong olgeta oli stap plelaki evri wik. Ol man long kantri ya, oli spenem samting olsem 400 dola (samting olsem 54,000 vatu) evri yia blong plelaki. Mane ya i tu taem antap long mane we ol man Yurop mo Amerika oli spenem long plelaki. Hemia i min se, long fulwol, ol man Ostrelia nao oli strong moa blong plelaki.
Plante man Japan oli plei long wan gem we nem blong hem pachinko, hemia wan gem we i klosap sem mak long pleplei ya we oli kolem pinball. Ol man Japan oli krangke long gem ya, oli stap spenem plante bilian dola evri yia long hem. Long Brasil, ol man oli spenem samting olsem 4 bilian dola evri yia long plelaki, mo bighaf blong mane ya i go long ol tikit blong lotri. Be i no ol man Brasil nomo we oli laekem lotri. Niuspepa ya Public Gaming International i talemaot se i gat samwe long “306 kampani blong lotri long 102 kantri.” Yes, plelaki i rili wan samting we ol man raon long wol oli intres long hem. Sam man oli talem se i gud we man i intres long plelaki from we hem i save givhan long ol man long plante wei.
Sharon Sharp, we i wok long Public Gaming Research Institute, i talem se long Yunaeted Stet, i stat long 1964 i go kasem 1999, “raonabaot 125 bilian dola we i go long gavman i kamaot long mane blong ol [lotri], speseli afta 1993.” Bighaf blong mane ya, gavman i yusum long edukesen, no blong mekem ol ples long kantri oli klin mo naes, mo blong pem ol samting we ol man oli yusum long spot. Plelaki hem i wan bigfala bisnes we i givim plante wok tu long ol man. Long Ostrelia nomo, ol 7,000 bisnes blong plelaki oli givim wok long raonabaot 100,000 man.
Taswe, ol man we oli stap plelaki oli talem se i gud nomo blong plei, from we oli harem gud long gem ya, mo tu, from we plelaki i givim wok long plante man, i givim mane long gavman, mo i sapotem wok blong mekem ol taon oli kam moa naes.
From samting ya maet ol man oli save askem long olgeta wan se: ‘?Wanem i rong wetem fasin blong plelaki?’ Ol nekis stori bambae oli ansa long kwestin ya, mo maet oli jenisim tingting we yu yu gat long saed blong plelaki.
[Foto blong pija long pej 3]
John
[Foto blong pija long pej 3]
Kazushige
[Foto blong pija long pej 3]
Linda