Kasem Save Long Sik Ya Postpartum Depression
?Wanem i rong long mi? Mi jes bonem wan naesfala bebi we i heltigud. Mi mas hapi mo praod, be mi harem nogud tumas, mi stap wari, mo mi kros. ?Ating mi mi wan rabis mama ya? ?From wanem tingting blong mi i foldaon olsemia?
SIPOS yu yu jes bonem wan pikinini, maet yu tu yu harem olsemia. Sipos yes, yu no mas ting se yu nomo yu gat filing ya. Plante mama we oli jes bonem pikinini (maet 70 no 80 pesen) oli harem nogud sam samtaem. ?Be wanem ya postpartum depression (PPD), mo wanem i mekem se sam woman oli kasem sik ya? ?Olgeta we oli kasem PPD, oli save mekem wanem? ?Famle blong olgeta mo ol narafala, oli save mekem wanem blong givhan long olgeta?
Sik Ya
Tok ya “postpartum depression” i minim tingting we i foldaon afta we woman i bonem pikinini. Samting ya i save hapen afta we hem i bonem faswan pikinini, no afta long wan narafala pikinini. Mo tu, tingting i save foldaon taem wan pikinini i lus long bel blong mama, no taem mama i kilim pikinini we i stap long bel blong hem. Ofis blong Helt blong ol Woman long Dipatmen blong Helt mo Human Sevis long Yunaeted Stet, i talem se sik ya i kam strong we i strong long sam woman, be sam narafala woman oli kasem sik ya smol nomo.
Plante woman we oli bonem wan pikinini, oli save harem nogud smol, olsem we oli no glad. Maet oli harem se oli no wantem laf, oli wari, oli kros smol, fasin blong olgeta i stap jenis oltaem, mo oli taed. Hemia i no wan sik we woman i mas go luk dokta from. Samting ya i kamaot long plante woman, mo i no save stap longtaem, maet ten dei nomo.
Be Ol Dokta Blong Ol Pikinini Mo Ol Woman Long Amerika (American College of Obstetricians and Gynecologists) oli talem se afta we sam dei i pas, maet 1 long evri 10 mama oli harem nogud yet, mo maet trabol ya i kam antap moa. Samtaem tu, plante manis afta we pikinini i bon, woman i save harem nogud. Maet hemia nao postpartum depression. Mama ya i harem nogud bitim mak, i wari we i wari, mo tingting blong hem i foldaon olgeta, mekem se hem i no moa save mekem wok blong hem evri dei.
Long 1,000 mama we oli jes bonem pikinini, 1 kasem 3 bambae oli gat wan narafala sik, nem blong hem postpartum psychosis, we tingting blong olgeta i foldaon bitim mak. Sik ya i mekem se ol narakaen tingting oli kam long hed blong woman no hem i luk ol narakaen samting olsem drim we oli pulum hem blong spolem no givim kil long hem wan no long pikinini blong hem. Woman we i kasem sik ya i mas hareap blong go luk dokta.a
Risen Blong Sik Ya
I no klia wanem samting stret i mekem se woman i kasem postpartum depression. I luk olsem we sam samting long saed blong bodi mo filing tugeta oli stamba blong sik ya. Wan samting long saed blong bodi, hemia se, long 24 kasem 48 aoa afta we pikinini i bon, namba blong tufala homon ya estrogen mo progesterone, i godaon tumas, oli daon moa i bitim bifo we woman ya i gat bel. Samting ya i mekem se kwiktaem nomo, ol samting long bodi oli jenis, oli no moa wok long sem fasin olsem fastaem, nao tingting blong hem i save foldaon. Hemia i sem mak long samting we i stap hapen long ol dei bifo we woman i luk sikmun blong hem, ale hem i harem nogud mo i wari. Mo tu, afta we pikinini i bon, maet glan ya thyroid i no moa mekem plante homon. Hemia i save mekem se tingting blong hem i foldaon. From ol samting ya, ol man blong stadi long PPD, oli talem se sik ya i “wan trabol we i kamaot taem woman i no gat naf kemikol mo homon long blad blong hem.”
I gud blong save wanem we wan leta blong ol dokta i talem long saed blong postpartum depression, se woman i save kasem sik ya sipos hem i no stap kakaegud, nao bodi blong hem i sot long sam samting olsem ol vaetamin B.
Trabol ya i save kamaot tu, sipos woman i taed mo i no slipgud. Steven I. Altchuler, wan dokta long saed blong tingting blong man long Mayo Klinik, Minnesota, U.S.A. i talem se: “Jes afta we wan woman i bonem pikinini, bodi blong hem i taed mo hem i no stap slipgud, ale long tingting blong hem, ol smosmol trabol oli save kam ol bigbigfala trabol. Bifo we hem i bonem pikinini, hem i stap slipgud mo i haremgud, nao hem i save mekem ol wok blong hem, i isi nomo. Be afta we hem i bonem pikinini, hem i faenem se i had blong mekem ol wok ya, nao hem i save harem nogud mo kam kros.” Sam narafala samting we oli save mekem tingting blong hem i foldaon, se maet hem i no rili wantem wan moa pikinini, maet pikinini i bon bifo long stret taem blong hem, maet woman i harem se hem i stap kalabus nao, maet hem i ting se hem i no moa naes, no maet ol narafala oli no givhan long hem mo oli no leftemap tingting blong hem.
Woman i save gat sam tingting we oli no stret tu, nao tingting blong hem i save foldaon from, mo hem i save harem se hem i nogud nating. Sam long ol tingting ya oli olsem: Evri mama i mas save finis ol stret samting blong mekem long pikinini blong hem, mama bambae i laekem pikinini blong hem wantaem nomo, pikinini bambae i stret olgeta we neva bambae hem i krakrae, mo mama we i jes bonem pikinini i mas mekem ol samting long fasin we i stretgud olgeta. Be ol samting ya oli no tru. Mama i mas lanem olsem wanem blong lukaotgud long pikinini blong hem. Bambae i tekem taem blong hem i laekem tumas pikinini blong hem. Sam pikinini oli no krakrae tumas mo i isi moa blong mama i lukaot long olgeta, be samfala oli krakrae plante. Mo i no gat wan mama we i stretgud olgeta.
Ol Dokta Oli Luksave Se Hemia Wan Sik
Long ol yia we oli pas finis, ol dokta oli no tinghevi long postpartum depression. Dokta Laurence Kruckman i talem se: “Kam kasem naoia, ol dokta oli ting nating long trabol we woman i kasem long tingting blong hem, oli talem se ol woman nomo oli stap mekem trabol ya i kamaot, mo se i no wan samting blong wari from. Buk blong Saekiatrik Asosiesen blong Amerika (DSM 4) i no tokbaot sik ya nating. From samting ya, ol dokta oli no save long sik ya mo oli no bin stadi long hem tu. . . . Naoia ol samting i no sem mak olsem 30 yia bifo. Tede, plante mama oli aot long hospital 24 aoa afta we oli bonem pikinini. Plante long ol trabol ya olsem postpartum psychoses, tingting i foldaon, no woman i harem nogud, oli kamaot tri dei afta we pikinini i bon, no maet 14 dei afta. Long taem ya, ol mama oli aot long hospital finis, ale i no gat wan dokta i stap blong luksave ol saen blong sik ya, mo jekem olgeta from.”
Dokta Carol E. Watkins i wok long saed blong tingting blong ol man wetem wan grup blong ol dokta long Not Distrik long Baltimore, Maryland. Hem i talem se sipos dokta i no faenemaot postpartum depression mo i no givim stret meresin blong sik ya, tingting blong woman i save foldaon blong longtaem, mo bambae i had long hem blong laekem pikinini blong hem. Maet ol mama ya oli kam olsem we oli no kea long pikinini blong olgeta mo oli no lukaotgud long hem, no maet oli lusum hed mo kilim nogud pikinini blong olgeta. Samting ya i save mekem se, taem pikinini i stap gruap, tingting blong hem bambae i no wokgud mo filing blong hem bambae i trabol.
Buk ya American Family Physician i soemaot samting ya. Hem i tokbaot ol pikinini ya se, taem ol man oli mekem tes long olgeta, oli faenem se oli gat trabol blong kasem save long plante samting mo oli trabol long filing blong olgeta. Be ol pikinini blong ol mama we oli haremgud, oli no olsem. Antap long samting ya, taem woman i gat postpartum depression, man blong hem wetem ol narafala pikinini blong hem, olgeta tu oli save harem nogud.
Meresin
?Wanem i save givhan long ol woman we oli gat sik ya? ?Oli mas safa nomo gogo sik ya i finis? I gud blong save se sik ya bambae i no stap olwe mo se i gat meresin blong hem.b Ofis blong Helt Blong Ol Woman i talem se, sipos woman i kasem sik ya smol nomo, nao hem i spelgud mo famle i givhan long hem, maet hemia nomo i naf blong winim sik ya. Be sipos tingting i foldaon olgeta we hem i harem se i no moa save mekem wan samting, hemia wan saen se hem i mas go luk dokta.
Woman we i gat sik ya, i save dring meresin blong givhan long tingting we i foldaon,c i save toktok wetem ol man we oli gat bigfala save long ol sik ya, mo i save tekem meresin blong putum moa homon long bodi blong hem. Sipos sik ya i strong, maet hem i mas mekem olgeta samting ya wantaem. Mo tu, sam mama oli faenem se sipos oli folem ‘fasin blong mama kangaru’ nao oli fasem pikinini long jes blong olgeta oltaem, samting ya i save givhan long tingting we i foldaon.d I gat sam narafala rod tu, olsem lif meresin, go luk wan dokta we i save stikim bodi wetem ol pin (acupuncture), mo dring spesel meresin we oli kolem homeopathic.
Be i gat sam samting we yu wan yu save mekem blong givhan long yu. Yu save kakaegud (kakae frut, kabej, mo ol sid); i moagud we yu no dring ti mo kofe, strong dring, mo suga; i gud we yu wokbaot plante lelebet; mo yu mas slip taem we pikinini i stap slip. Wan Kristin mama, Zoraya, i bonem wan smol gel we i heltigud. Biaen, Zoraya i krakrae blong plante dei. Be hem i winim tingting ya we i foldaon, taem hem i hareap blong joen bakegen long wok blong prij olsem wan Witnes blong Jeova.—Blong kasem moa advaes, lukluk bokis we i joen wetem stori ya.
?Olsem Wanem Ol Narafala Oli Save Givhan?
Sipos ol mama ya oli no spelgud, hemia nao wan bigfala samting we i save mekem tingting blong olgeta i foldaon. Ale, ol narafala oli save givhan, oli save mekem sam wok long haos mo givhan blong lukaot long pikinini. Ol stadi we oli mekem long ol mama ya oli soemaot se, taem famle i stap klosap long olgeta oltaem blong givhan long olgeta mo givim advaes long olgeta, tingting blong olgeta i no foldaon tumas. Ol narafala oli save givhan bigwan sipos oli rere blong lesin taem mama i wantem tokbaot trabol blong hem, sipos oli soem sore, oli talem ol tok blong mekem tingting blong mama i strong, mo sipos oli no toktok agens long hem no jajem hem. Tingbaot se, PPD i wan sik, i no fol blong woman we hem i kasem sik ya. Grup ya Edukesen Blong Ol Papa Mama Long Postpartum i talem se: “Sipos wan woman i gat fiva mo kof, sik blong suga, no sik blong hat, yumi no save talem long hem blong ‘fogetem sik ya’ nao sik ya bambae i gowe, nogat. I sem mak long saed blong postpartum depression.”
Ol save ya i soem se, taem woman i bonem pikinini, hemia wan nambawan taem long laef blong hem, be hem i save gat sam trabol tu. Taem yumi kasem save long sik ya, yumi rere moa blong givhan long ol mama we oli jes bonem pikinini.
[Futnot]
a Postpartum depression i no sem mak long post-traumatic stress disorder, we sam mama oli save kasem sipos oli gat hadtaem blong bonem pikinini. Be sam mama oli kasem tufala sik ya wantaem.
b Lukluk stori ya “I Won My Battle With Postpartum Depression” long Wekap! (Franis mo Inglis) Julae 22, 2002.
c Sam drag oli save spolem melek blong mama, taswe sipos yu wantem givim titi long pikinini blong yu, askem advaes long dokta blong yu.
d Lukluk stori ya “Folem ‘Fasin Blong Mama Kangaru’—?Maet i Winim Problem We i Stap?” long Wekap! Jenuware-Maj, 2003.
[Bokis blong pija long pej 15]
Ol Advaes Blong Winim Postpartum Depression
1. Talemaot filing blong yu long narafala, speseli ol narafala mama.
2. Askem long sam narafala blong givhan long yu blong lukaot long pikinini, mekem sam wok long haos, mo go long stoa. Askem long man blong yu blong mekem sam wok long haos mo givhan long yu long naet, taem yu mas wekap blong givim titi long pikinini.
3. Tektaem evri dei blong mekem wan gudfala samting long yu wan, nating se i blong 15 menet nomo. Maet yu ridim wan buk, wokbaot i go samples, no go swim long solwota.
4. Maet yu yu naf blong mekem wan smol wok nomo evri dei, be hemia i oraet. Maet i gat sam dei we yu no save mekem wan wok nating. Sipos i olsem, yu no mas kam kros long yu wan.
5. Taem yu stap yu wan, i isi blong tingting i foldaon. Taswe, i moagud we yu jenisgud evri dei, mo yu aot long haos blong smoltaem. Yu mo pikinini blong yu, bambae yutufala tugeta i haremgud blong pulum freswin mo lukluk ol samting afsaed long haos.
[Credit Line]
Advaes ya i kamaot long Skul Blong Ol Famle Dokta long Amerika, Skul Blong Ol Dokta Blong Ol Pikinini mo Ol Woman long Amerika, mo Ofis blong Helt blong ol Woman.