Yumi Sapraes Long Waes We Ol Pijin Oli Bon Wetem
“I gat plante bigfala samting blong sapraes raonabaot long yumi. Be samting we yumi sapraes moa long hem, hemia fasin blong ol pijin blong flae plante taosen kilometa folem semfala rod evri yia.”—COLLINS ATLAS OF BIRD MIGRATION.
LONG Disemba 9, 1967, wan plen i stap flae 8,200 mita antap long skae, nao paelat i sek long 30 bigfala pijin we nem blong olgeta swan, oli stap flae i go long kantri ya Aealan. ?Be from wanem oli stap flae antap olgeta, long ples we win i kolkol tumas, i olsem 40 digri aninit long siro? Hemia from we, sipos oli flae daon moa, oli mas pastru long fulap sno we i stap folfoldaon. Be i no hemia nomo. Oli stap flae antap olgeta from we i gat wan strong win long ples ya we i stap pusum olgeta, nao oli stap flae long spid blong 200 kilometa long wan aoa. Oli flae 1,300 kilometa, stat long Aeslan go kasem Aealan, mo ol man oli makem se oli finisim trip ya long seven aoa nomo.
Jampion blong ol pijin we oli stap flae longlongwe long semfala rod evri yia, hemia wan pijin we nem blong hem tern. Pijin ya i mekem ol pikinini blong hem long ples ya Aktik Sekel, long not blong wol olgeta. Be long taem we ples ya i kolkol tumas, hem i flae i go long Antaktik, long saot blong wol olgeta. Long wan yia, smol pijin ya blong solwota i flae 40,000 kasem 50,000 kilometa. !Hemia i olsem we i raonem wol fulwan!
Ol pijin ya we oli kolem waet stok, oli mekem pikinini long Not Yurop, mo taem ples ya i kolkol, oli flae i go long Saot Afrika. Trip ya blong go mo kambak, hem i 24,000 kilometa. Plante taosen long ol pijin ya oli pas long Isrel jes bifo long koltaem mo jes bifo long hot taem. Hemia semfala program we oli bin folem long taem bifo olgeta.—Jeremaea 8:7.
?Hu i givim waes ya long ol pijin? Samwe long 3,500 yia bifo, God i askem kwestin long stret man ya Job, i se: “?Olsem wanem? ?Taem hok i openem wing blong hem blong flae i go long saot, yu yu soemaot ples ya long hem we bambae i go long hem? Ol pijin ya igel oli no save wet long yu blong yu go talem long olgeta, blong oli go mekem nes blong olgeta antap long ol hil we i hae we i hae.” I stret nomo we Job i ansa wetem ol tok we i presem God from bigfala waes we ol pijin mo plante narafala anamol oli gat.—Job 39:26, 27; 42:2.
Samting We i Moagud Long Waes Ya
Nambawan samting we God i wokem, hemia man. Be waes we man i bon wetem, hemia i no bigfala samting we i lidim hem. Man i fri blong jusum rod blong hem, mo God i wokem hem wetem wan tingting we i save jajem hem taem hem i mekem i no stret no i save pulum hem blong mekem i stret, mo man i save soemaot lav tu. (Jenesis 1:27; 1 Jon 4:8) Ol fasin ya we God i givim long yumi oli mekem se yumi naf blong tekem ol gudfala desisen we oli stret, mo plante taem ol desisen ya oli soemaot bigfala lav mo oli soemaot se yumi rere blong lego samting we yumi wantem.
Taem yumi smol, papa mama blong yumi, tufala i tijim yumi long ol gudfala rul, fasin, mo bilif long saed blong skul, no maet tufala i no tijim yumi olsem. Bighaf blong ol fasin we yumi folem taem yumi kam bigman i dipen long tijing ya we papa mama i bin givim long yumi. Taswe, ol man oli gat defdefren tingting long saed blong wanem samting we i stret blong mekem mo wanem samting we i no stret, wanem fasin we i gud mo wanem fasin we i nogud. Ol defdefren tingting ya oli save mekem se man i no kasem save long tingting blong narafala, i no glad long fasin blong narafala, mo maet i agensem narafala stret, antap moa sipos kalja blong hem, fasin blong laekem kantri blong hem, mo skul blong hem i gat bigfala paoa long hem.
Yumi evriwan i obei long ol semfala loa we oli bos long bodi blong yumi mo long ol samting we God i wokem long heven mo wol. !Taswe wol bambae i moagud sipos olgeta man oli folem ol semfala rul long saed blong gudfala fasin mo trutok blong Baebol! ?Be hu man we i naf mo i gat save blong putumap ol loa we olgeta man oli mas folem? ?Sipos i gat wan man we i naf, bambae hem i mekem olsem, no i gat wan man we i putumap ol loa ya finis? Bambae yumi ansarem ol kwestin ya long ol haf we oli kam biaen.