Oli Stap Wok Folem Rod Blong Olgeta
TINGBAOT sipos yu laef long wan taon we wan samting i stap blokem freswin blong i no save kam, i no gat freswota i save kam, mo ol man long taon ya oli no gat ples tu blong sakem ol doti blong olgeta long hem. Sipos i olsem, ating kwiktaem nomo bambae sik i kamaot mo plante man oli ded. Ale, tingbaot wol blong yumi. Hem i lelebet olsem taon ya we i laef hem wan from we hem i no stap karem freswin mo wota i kam long wan narafala ples. Mo hem i no stap sanem ol doti blong hem i go aot long sam narafala ples. Nating se i olsem, yumi luk we wol i gohed nomo blong stap klin mo man i save laef long hem. ?From wanem i olsem? From we wol ya i gat ol prapa rod blong hem, no plan blong hem, we ol samting oli stap folem blong oli kam niu bakegen mo oli stret blong ol samting oli save stap laef. Wota i folem rod blong hem. Carbon dioxide mo oksijen tufala i mekem wok blong tufala. Mo wan kaen gas we oli kolem nitrogen hem tu i gat wok blong hem we hem i mekem. Long haf ya, yumi tokbaot ol rod, no plan, we ol samting ya oli folem, mo we pija i soemaot.
Rod we wota i folem i gat tri haf blong hem. 1. Hot blong san i pulum wota i go antap olsem smok. 2. Smok blong wota ya we i klin, i hivap wanples blong mekem klaod. 3. Ol klaod oli mekem ren, ston blong aes, mo sno, we i foldaon i kambak long graon, nao sem samting i hapen bakegen olsem long stat. ?Evri yia i gat hamas wota we i stap folem rod ya? Ol man oli ting se wota ya i naf blong kavremap evri kantri long fulwol, gogo i dip olsem 100 sentimeta.
2
← ◯
↓ 3 ↑
↓ 1 ↑
↓ ↑
→ →
→
Carbon dioxide mo oksijen tufala i dipen long tu samting. Faswan, hemia we oli kolem photosynthesis, mo narawan hemia wok blong man mo anamol blong pulum win.a Photosynthesis i wan wok we ol tri, flaoa, mo gras, oli mekem taem oli tekem laet blong san, posen gas ya carbon dioxide, mo wota, nao oli jenisim i kam kakae mo oksijen. Ale ol man mo anamol we oli stap pulum win oli tekem ol kakae ya mo oksijen ya we i kamaot long ol tri, mo oli wokem paoa, carbon dioxide, mo wota. Taswe yumi luk se samting we ol tri oli sakemaot olsem se i nogud long olgeta, be ol man mo anamol oli tekem, mo samting we ol man mo anamol oli sakemaot olsem se i nogud long olgeta, be ol tri oli tekem. Long rod ya, tufala i givgivhan long tufala long fasin we i klin, i wokgud, mo i no mekem noes nating.
Nitrogen i mekem wan wok we i impoten tumas blong givim ol samting we graon i nidim, olsem ol sol we oli kolem amino acid, mo ol kakae we oli kolem protein, mo narafala samting olsem. A. Laetning mo ol bebet oli jenisim gas ya nitrogen we i stap long win, i kam samting we ol tri mo gras oli save kakae. B. Taem ol tri mo gras oli kakae samting ya finis, oli jenisim i kam sol olsem amino acid, mo ol kakae we oli kolem protein, mo narafala samting olsem. Taswe ol anamol we oli kakae gras mo ol smosmol tri, oli gat nitrogen long olgeta. C. Taem ol tri mo gras mo ol anamol tu oli ded, wan narafala bebet i kam mekem wok blong hem. Bebet ya hem i kakae samting we i ded mo i jenisim i kam nitrogen we i gobak bakegen long graon mo long win olsem gas.
← ← ← ← ← ← ← ← ← ←
↓ ↑
↓ Win we i stap long wol ↑
↓ hem i 78 pesen nitrogen ↑
↓ ↑
↓ ↓ Ol tri mo ↑
↓ A ↓ gras ↑
↓ Ol smosmol ↓ B ↑ ↓ C ↑
→ bebet Gas ya nitrogen i jenis Ol smosmol →
→ mo i go long graon bebet →
→ → →
!Wol i Yusum Bakegen Ol Doti We Hem i Sakem!
Ol man oli gat save blong wokem plante plante defdefren mesin, be evri yia oli stap sakemaot plante long ol mesin ya long doti, mo oli no traem nating blong lukaot rod blong jenisim ol mesin ya oli kam samting we oli save yusum bakegen. Wol blong yumi i no mekem olsem. Evri doti blong wol, be wol i gat ol gudfala rod blong hem blong tanem ol doti ya evriwan i kam ol gudfala samting bakegen we i mekem i gud long wol. Man ya Michael A. Corey, we i raetem ol buk long saed blong ol jos mo long saed blong saens, i talem se sipos “ol samting long wol oli kamaot from laki nomo, i no save gat” ol plan olsem.
Baebol i tok klia nomo blong presem Hemia we i stap biaen long nambawan plan ya, i se: “Hae God. Yu yu mekem plante naranarafala samting, mo olgeta evriwan oli stap soemaot we fasin blong yu blong wokem olgeta i waes we i waes.” (Ol Sam 104:24) God i yusum waes ya blong hem blong givim wan presen we i nambawan tumas long ol man.
[Futnot]
a Wanwan long ol trifala samting ya we oli folem rod blong olgeta, samtaem oli joen tugeta tu. Olsem oksijen, hem i stap insaed long carbon dioxide, carbohydrates, mo wota. Taswe oksijen i stap insaed long plan we wota i folem mo i stap tu insaed long wok we carbon dioxide i folem.