Wajtaoa LAEBRI LONG INTENET
Wajtaoa
LAEBRI LONG INTENET
Bislama
  • BAEBOL
  • OL BUK
  • OL MITING
  • w94 4/15 pp. 19-21
  • ?Hem Ya i Trufala Fasin Stil?

I no gat video yet long haf ya.

Sori, i gat problem taem i stap lodem video ya.

  • ?Hem Ya i Trufala Fasin Stil?
  • Wajtaoa—1994
  • Ol Sabtaetol
  • Sem Samting
  • ?Mane Ya i Blong Hu?
  • ?Lon Nomo No Fasin Stil?
  • Stap Trastem God
  • ?Yu Yu Gat Stret Tingting Long Mane?
    Wekap!—2015
  • ?I Tru Se Mane i Stamba Blong Olgeta Fasin Nogud?
    Ansa We Baebol i Givim
  • Yusum Mane Long Waes Fasin
    Famle i Save Glad
  • ?Yumi Mas Gat Wanem Tingting Long Saed Blong Mane?
    Wekap!—2007
Luk Moa Samting
Wajtaoa—1994
w94 4/15 pp. 19-21

?Hem Ya i Trufala Fasin Stil?

ABIODUN i hed blong ol man long ples blong kakae long wan bigfala hotel long Naejeria. Taem hem i lokem rum we oli stap mekem lafet long hem long wan aftenun, hem i faenem wan bag we i gat $1,827 (U.S.), i stap long hem. Kwiktaem nomo i givimbak mane ya long hotel, mo biaen wan woman we mane ya i blong hem, we i stap long hotel, i tekembak mane ya. Maneja blong hotel ya i givim presen long Abiodun taem hem i leftemap hem i go long posisen we i tu taem antap long hemia we i stap long hem, mo i givim haenem ya se “beswan man blong wok long yia ya” i go long hem. Woman we mane ya i blong hem tu i givim presen long hem.

Quality, we i wan lokol nyuspepa, i soemaot klia store ya, i kolem Abiodun “Gudfala man Sameria.” Taem Quality i askem long hem sipos hem i kasem traem blong i holem mane ya i blong hem wan, Abiodun i talem se: ‘Mi mi wan Wetnes blong Jeova. Taswe sipos mi faenem eni samting we i no blong mi, mi mas givim i gobak long man we i blong hem.’

Plante long komuniti ya oli sapraes taem Abiodun i soemaot stret fasin olsem. Ol fren blong Abiodun we oli Wetnes oli glad long wanem we i hapen, be oli no sapraes. Long olgeta ples long wol ol man oli savegud ol Wetnes blong Jeova from ol nambawan fasin we oli stap folem long laef blong olgeta. Long medel blong olgeta, stret fasin i no stap kamaot sam samtaem nomo; hem i rul ya we oli stap folem oltaem, we i wan impoten haf long trufala Kristin skul.

Be, samtaem, ol samting we oli kamaot oli mekem se i no isi blong luksave wanem ya i stret fasin mo i no stret fasin. Tingbaot wan eksampel. Festus, we i lukaot long ol presen mane mo ol kaon long wan kongregesen blong ol Wetnes blong Jeova long Wes Afrika, i nidim mane tumas.a Dokta i talem se oli mas katem waef blong hem kwiktaem from wan bigfala sik. Blong mekem olsem, hospital i askem haf blong mane fastaem.

Festus i no gat mane. Taem hem i go luk sam man blong oli givim sam mane long hem, oli no wantem givim. Biaen hem i tingbaot mane we i stap lukaotem mo i askem se, ‘?I stret blong letem waef blong mi blong i save ded taem mi save mekem samting blong blokem? ?From wanem mi no karem mane blong kongregesen olsem “lon” nomo? Mi save givimbak taem sam man oli pembak mane we oli karem long mi.’

Festus i yusum mane we i no blong hem blong pem hospital. ?Tingting blong hem i stret? ?Fasin we hem i mekem i oraet from we hem i fesem wan trabol we i kamaot kwiktaem nomo?

?Mane Ya i Blong Hu?

Blong skelemgud ol kwestin ya, yumi tingtingbak long sam poen long saed blong stampa mo plan blong ol mane olsem we Festus i tekem. Ol mane ya oli kamaot long ol presen we ol memba blong kongregesen oli givim from oli wantem mekem se klin wosip blong Jeova i kam bigwan moa. (2 Korin 9:⁠7) I no blong pem ol man we oli wok long kongregesen, from we i no gat man i kasem pei long wanem we oli mekem long kongregesen. Defren nao, presen mane ya i blong pem mo lukaot long wan ples blong miting, kolosap oltaem i Haos Kingdom. Samting ya i mekem se i gat wan stret mo gudfala ples blong ol man​—⁠ol yangfala mo olfala, rij mo pua man​—⁠blong oli save kam wanples blong lesin long ol tijing we oli kamaot long Baebol.

?Mane ya i blong hu? I blong ol memba blong kongregesen olsem wan grup. Wanwan memba i no save mekem tingting blong hem nomo olsem wanem blong spenem mane ya. Bodi blong ol elda i lukaot long ol samting we kongregesen i stap pem oltaem, be taem oli mas pem wan narafala samting, ol elda oli tokbaot bisnes ya long evriwan long kongregesen blong oli agri long samting ya.

?Lon Nomo No Fasin Stil?

From we plan blong hem i blong putumbak mane ya kwiktaem nomo, Festus i tingbaot wok ya we hem i mekem olsem wan lon nomo. Be, Webster’s New Dictionary of Synonyms i yusum narafala tok blong talem “fasin ya blong tekem mo karemaot wan samting blong narafala long fasin haed no we hem i no save mo oltaem hem i no agri long hem.” Ol tok ya se “stil” mo “stilman.” Festus i tekem mane we i blong kongregesen be i no askem olgeta sipos oli letem hem blong mekem olsem. Taswe, i tru, hem i stil. Hem i wan stilman.

I tru, i save gat tingting we i no rabis tumas mo tingting we i rabis olgeta i pusum man blong wantem stil. Yumi save luk samting ya long eksampel blong Judas Iskariot, we Jisas mo ol trufala aposol blong hem oli trastem hem blong i lukaot long mane blong olgeta. Baebol i talem se: “[Judas] i tok olsem, be i no from we hem i kea long ol puaman, i from we hem i man blong stil. Hem i stap holem basket blong mane blong olgeta, mo samtaem hem i save stil long hem.” (Jon 12:⁠6) Hat we i nogud mo fasin griri i pusum Judas, ale hem i go nogud moa. Biaen hem i go nogud bitim mak, i letem Pikinini blong God i go long han blong ol enemi​—⁠from 30 pis blong selva.​—⁠Matyu 26:​14-16.

Be, tingting we i pusum Festus, hemia se hem i wari from we waef blong hem i sik. ?Samting ya i min se hem i no gat rong? No, i no olsem. Yu luk wanem we Baebol i talem long saed blong fasin stil long wan narafala trabol we i kamaot kwik olsem: “Ol man oli no lukluk nogud long wan stilman we i stil blong fulumap sol blong hem taem hem i hanggri. Be taem oli faenemaot man ya, bambae hem i mas jenisim samting ya we hem i stilim long seven narafala samting olsem bakegen. Bambae hem i mas givim olgeta sas samting long haos blong hem.” (Proveb 6:​30, 31) Long ol narafala tok, taem oli kasem stilman ya, hem i mas kasem ful panis blong loa. Folem Loa blong Moses, wan stilman i mas givim sam samting blong pem stil blong hem. Taswe Baebol i no leftemap no stap mekem eskyus from fasin stil, be hem i givim woning ya se nating we ol trabol olsem i kamaot kwik taem, man we i stil i save lus moa long saed blong mane, i sem long fes blong ol man, mo samting we i moa nogud se, God i no moa glad long hem.

Ol Wetnes blong Jeova, olsem ol trufala Kristin, speseli olgeta we oli trastem olgeta blong karem ol responsabiliti long kongregesen, oli mas soemaot wan eksampel, we “oli no gat poen long olgeta.” (1 Timote 3:​10, NW) Festus i no kasem mane we ol narafala oli mas givimbak long hem, taswe hem i no save putumbak mane we hem i bin karem. Samting ya we hem i bin mekem i kam long klia ples. ?Wanem i hapen long hem? Sipos hem i bin mekem fasin stil we i no sore from mo i no tanem tingting blong hem, bambae oli mas putum hem afsaed long Kristin kongregesen we i klin. (1 Pita 4:15) Be hem i harem nogud tumas long rong samting we hem i bin mekem fastaem mo i tanem tingting blong hem. From samting ya, hem i save stap insaed long kongregesen, be hem i lusum blesing we hem i gat blong mekem wok insaed long kongregesen.

Stap Trastem God

Aposol Pol i givim woning ya se wan man we i talem se hem i wosip long Jeova be i stil, i save spolem nem blong God mo ol man we Hem i putum nem blong Hem long olgeta. Pol i raetem se: “?Yufala i save tijim ol narafala man, be weswe yufala i no tijim yufala? ?Yufala i stap talemaot se ‘Bambae yu no stil,’ be weswe yufala i stap stil? Hemia i olsem we Baebol i talem, i se ‘I fol blong yufala man Isrel nomo, we ol hiten man oli stap tok nogud long nem blong God.’ ”​—⁠Rom 2:​21, 24.

Agur, wan waes man long taem bifo, i talem semfala poen. Long prea blong hem, hem i askem blong bambae hem i ‘no kam pua mo . . . afta hem i save stil mo spolem nem blong God blong hem.’ (Proveb 30:⁠9) Tingbaot se waes man ya i luksave se fasin pua i save mekem ol nogud samting oli kamaot we oli save pulum wan man we i stap mekem stret fasin nomo blong stil. Yes, ol hadtaem ya oli save traem bilif blong wan Kristin long fasin ya blong Jeova blong lukaot ol nid blong ol man blong hem.

Be, ol Wetnes we oli gat strong bilif long Jeova, wetem olgeta we oli pua tu, oli bilif se God “i stap mekem i gud long olgeta we oli stap traem faenem hem.” (Hibrus 11:⁠6) Oli save se Jeova i stap givim presen long ol man we oli holemstrong long hem taem hem i halpem olgeta blong kasem ol samting we oli nidim. Jisas i mekem samting ya i klia long tok blong hem antap long hil, i se: “I nogud yufala i stap tingting tumas, se ‘?Bambae yumi kakae wanem?’ no ‘?Bambae yumi dring wanem?’ no ‘?Bambae yumi kasem klos blong yumi olsem wanem?’. . . Papa blong yufala long heven, hem i save we yufala i mas gat olgeta samting ya. Fastaem yufala i mas lukaotgud blong obei long God we i king blong yufala, mo blong mekem ol stret fasin we hem i wantem. Nao biaen hem i save givim olgeta samting ya tu long yufala.”​—⁠Matyu 6:​31-33.

?Olsem wanem God i givhan long ol man we oli gat nid long Kristin kongregesen? Long plante rod. Wan rod hemia tru long ol narafala man blong hem we oli bilif. Ol man blong God oli laeklaekem olgeta long trufala fasin. Oli folem advaes ya blong Baebol se: “?Sipos wan man we i rijman i luk brata blong hem we i trabol, be i satem tingting blong hem, i no wantem givhan long brata blong hem, olsem wanem hem i save talem se hem i laekem God? Fasin ya blong laekem God i no stap nating long hem. Ol pikinini blong mi, fasin blong yumi blong laekem God mo blong laekem ol man, hem i no wan samting blong talem nomo, we i blong toktok nomo. Hem i mas wan tru fasin we yumi mekem long laef blong yumi.”​—⁠1 Jon 3:​17, 18.

Long olgeta ples long wol i gat moa long fo mo haf milyan Wetnes blong Jeova long bitim 73,000 kongregesen, we oli stap traehad blong wosip long God folem ol stret stampa rul blong hem. Oli save se neva bambae God i stop blong lukaotgud long ol man we oli bilif fulwan long hem. Olgeta we oli bin wosip long Jeova long plante yia finis oli leftemap ol voes blong olgeta blong agri wetem King Deved, we i raetem se: “Naoia mi mi olfala, mi stap longtaem, be neva mi luk wan gudfala man we Hae God i lego hem, no ol pikinini blong man olsem we oli stap asaskem kakae olbaot.”​—⁠Ol Sam 37:​25.

!I moa gud blong putum bilif long God we i pusum Deved blong raetem ol tok ya, i bitim we yu foldaon long fasin we i pulum yu blong stil mo maet yu lusum kaengud fasin blong God blong olwe!​—⁠1 Korin 6:​9, 10.

[Futnot]

a Hemia i no stret nem blong man ya.

    Ol buk long Bislama (1987-2026)
    Logaot
    Login
    • Bislama
    • Serem
    • Setemap Olsem Yu Wantem
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Ol Rul
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Login
    Serem