Livim Mared—Wan Rod Blong Mekem Moa Wok We i No Gat Narafala Tingting i Pulum Yumi
“[I minim se] yufala i mekem wok blong Masta blong yumi we i no gat narafala tingting i pulum yufala.”—1 KORIN 7:35.
1. ?Pol i harem wanem nogud nyus long saed blong ol Kristin long Korin?
APOSOL Pol i stap tingting tumas long ol Kristin brata mo sista blong hem long Korin, Gris. Samwe long faef yia bifo, hem i stanemap wan kongregesena long taon ya. Hem i wan taon we i rij tumas mo i fulap long rabis fasin long saed blong seks. Nao samwe long 55 K.T.b, taem Pol i stap long Efesas, long Esia Maena, hem i harem sam nyus we i nogud, se kongregesen blong Korin i seraot, mo se oli letem rabis fasin long saed blong seks i stap insaed long kongregesen. Mo tu, Pol i kasem wan leta long ol Kristin blong Korin. Oli askem advaes long saed blong fasin blong seks, fasin blong livim mared, fasin blong mared, fasin seraot long mared, mo fasin blong mared bakegen wetem narafala hasban no waef.
2. ?I luk olsem se rabis fasin long saed blong seks we i fulap long Korin i gat wanem paoa long ol Kristin long taon ya?
2 I luk olsem se rabis fasin long saed blong seks we i fulap long taon ya Korin, i gat paoa long kongregesen long tu rod. Sam Kristin oli stat folem tingting blong ol man long ples ya. Oli no tingting strong long ol rul mo stret fasin long saed blong seks, mo oli letem rabis fasin long saed blong seks i gohed. (1 Korin 5:1; 6:15-17) Sam narafala, taem oli luk we taon ya i fulap tumas long ol rabis fasin, oli gat wan narafala tingting olgeta we i bitim mak. Oli talem se man i no mas slip wetem woman nating, mo hemia i minim tu ol man mo woman we oli mared finis.—1 Korin 7:5.
3. ?Wanem ol bisnes we Pol i tokbaot fastaem long faswan leta blong hem long ol Kristin long Korin?
3 Long longfala leta we Pol i raetem long ol Kristin long Korin, fastaem hem i tokbaot problem ya we kongregesen i seraot. (1 Korin, japta 1-4) Hem i givim advaes long olgeta se oli no mas folem man. Fasin ya i save mekem se oli seraot nomo. Oli mas joen tugeta wetem wan tingting olsem ‘ol man we oli joen wetem God’ blong mekem wok blong hem. Nao hem i givim spesel advaes we oli mas folem blong mekem se kongregesen i stap klin. (Japta 5, 6) Biaen, aposol ya i tokbaot leta we oli raetem long hem.
Presem Fasin Ya We Man i No Mared
4. ?Pol i minim wanem taem hem i talem se “i gud blong man i no tajem wan woman”?
4 Hem i stat olsem se: “Naoia mi wantem givim ansa long yufala long ol kwestin we yufala i raetem i kam long mi. Yes, i gud blong man i no tajem wan woman.” (1 Korin 7:1, NW) Long vas ya, tok ya “no tajem wan woman” i minim se man i no mas tajem bodi blong woman, olsem we hem i mekem taem tufala i slip tugeta. Pol i talem finis se i rong blong man mo woman tufala i slip tugeta afsaed long mared. Taswe, naoia hem i stap tokbaot fasin blong slip tugeta insaed long mared. From samting ya, ol tok ya blong Pol i stap presem fasin ya we man i no mared. (1 Korin 6:9, 16, 18; skelem wetem Jenesis 20:6; Proveb 6:29.) Hem i gohed moa, i raetem se: “Long olgeta we oli no mared yet mo long ol wido, mi mi talem se ‘I gud yufala i stap olsem mi nomo.’ ” (1 Korin 7:8) Pol i no mared, sipos no, maet woman blong hem i ded finis.—1 Korin 9:5.
5, 6. (a) ?From wanem i klia se Pol i no stap pulum ol man blong go stap olgeta nomo long ol spesel haos blong ol pris? (b) ?Pol i talem se i gud blong livim mared from wanem samting?
5 Maet ol Kristin long Korin oli save sam samting long saed blong waes blong ol man Gris. Waes blong olgeta, hemia se man i mas agensem strong olgeta samting we hem i wantem, mo i no mas mekem wan samting blong haremgud nomo. Maet hemia nao risen from wanem ol Kristin long Korin oli askem Pol sipos i “gud” we wan Kristin man i no slip wetem woman nating. Ansa blong Pol i no sapotem waes blong ol man Gris. (Kolosi 2:8) Pol i defren olgeta long ol haeman blong Katolik. Hem i neva talem se man i mas stap we i no save mared, mo i mas folem wan laef we i no save haremgud long wan samting, olsem ol pris mo ol sista blong jyos oli mekem taem oli stap olgeta nomo long ol spesel haos. Hem i no talem se olgeta we oli no mared oli tabu tumas, mo se oli save kasem laef tru long ol prea mo fasin blong laef blong olgeta.
6 Pol i talem se i gud blong livim mared, from we ‘yumi gat hadtaem naoia.’ (1 Korin 7:26) Maet hem i bin tokbaot hadtaem we ol Kristin long taem ya oli fesem. Mared i save ademap moa hadtaem bakegen. (1 Korin 7:28) Hem i givim advaes long ol Kristin we oli no mared, se: “I gud yufala i stap olsem mi nomo.” Hem i talem long ol man we woman blong olgeta i ded finis se: ‘Yu we yu no moa mared, i nogud yu traem lukaot wan woman blong yu.’ Long saed blong ol Kristin woman we man blong olgeta i ded finis, hem i raetem se: ‘Long tingting blong mi, sipos hem i stap olsem nomo, bambae hem i glad moa. Mo mi ting se speret blong God i givim tingting ya long mi.’—1 Korin 7:8, 27, 40.
I No Wan Rul Se Man i Mas Livim Mared
7, 8. ?Wanem i soem se Pol i no stap fosem wan Kristin blong livim mared?
7 I klia se tabu speret blong Jeova i lidim Pol taem hem i givim advaes ya. Olgeta tok blong hem long saed blong mared mo fasin blong livim mared, oli leftemap fasin blong skelemgud olgeta samting, mo fasin blong bos long ol tingting mo filing blong yumi. Hem i no mekem olsem we mared no fasin blong livim mared i soem sipos man i gat bilif no i no gat bilif. No gat. Hemia samting we wanwan man i fri blong jusum. Be, taem Pol i skelemgud bisnes ya, hem i luk se i moagud we man i livim mared, sipos hem i naf blong stap klin long olgeta fasin blong hem.
8 Jes afta we Pol i talem se “i gud we man i no tajem wan woman,” hem i gohed se: “Be from we i gat tumas man we oli stap mekem nogud, i stret nomo blong man i gat woman blong hem, mo woman i gat man blong hem.” (1 Korin 7:1, 2) Afta we hem i talem se i gud ol man we oli no mared mo ol wido oli “stap olsem mi nomo,” hem i kwik blong talem se: “Be sipos yufala i no save bos long ol tingting mo filing blong yufala, yufala i mared. Mared i moa gud, i winim fasin ya we oltaem man i wantem woman tumas.” (1 Korin 7:8, 9, NW) Bakegen, hem i givim advaes long ol man we waef blong olgeta i ded finis, se: “I nogud yu traem lukaot wan woman blong yu. Be sipos yu gohed, yu mared, hemia yu no mekem sin.” (1 Korin 7:27, 28) Advaes ya we i stanap long stret tingting, i soem se man i fri blong jusum sipos hem i wantem mared no i no wantem mared.
9. ?Jisas mo Pol tufala i talem wanem blong soem se mared mo fasin blong livim mared tufala evriwan i olsem wan paoa we God i givim?
9 Pol i soem se mared mo fasin blong livim mared, tufala tugeta i blesing we God i givim. “Sipos olgeta man oli no mared, oli olsem mi nomo, hemia mi glad moa. Be God i givim ol narnarafala paoa long ol man. Long sam man, hem i givim paoa blong oli mekem olsem, mo long sam narafala man i givim paoa blong oli mekem i narafala.” (1 Korin 7:7) I klia se Pol i stap tingbaot tok we Jisas i bin talem. Afta we Jisas i talem se God i stampa blong mared, hem i soem se fasin ya we man i livim mared blong mekem wok blong Kingdom i wan spesel presen. Hem i talem se: ‘I no olgeta man we oli save holem tok ya blong mi. Olgeta ya we God i givim paoa ya long olgeta oli save holem. From we i gat ol narnarafala samting we man i no save mared from. Sam man oli no save mared, from we taem oli bon, bodi blong olgeta i olsem. Sam oli no save mared from we ol man oli bin spolem bodi blong olgeta. Mo sam man oli no save mared from we oli livim mared blong mekem ol wok blong God, we hem i king blong olgeta. Be man we i save holem tok ya, hem i mas holem.’—Matyu 19:4-6, 11, 12.
Holem Paoa Ya Blong Livim Mared
10. ?Olsem wanem wan man i save “holem” paoa ya blong livim mared?
10 Yes, Jisas mo Pol, tufala i talem se fasin blong livim mared i wan ‘paoa.’ Be tufala i neva talem se paoa ya i save kamaot olsem wan merikel long samfala nomo. Jisas i talem se, i no olgeta “man we oli save holem” paoa ya. Mo hem i leftemap tingting blong olgeta we oli naf, blong ‘oli holem’ paoa ya. Jisas mo Pol, tufala i bin mekem olsem. I tru, Pol i raetem se: “Mared i moa gud, i winim fasin ya we oltaem man i wantem woman tumas.” Be long ples ya, hem i stap tokbaot olgeta we oli ‘no save bos long tingting mo filing blong olgeta.’ (1 Korin 7:9) Long wan buk we Pol i raetem bifo, hem i soem se ol Kristin oli naf blong blokem fasin ya blong wantem woman tumas. (Galesia 5:16, 22-24) Blong wokbaot wetem speret, i min se yumi letem tabu speret blong Jeova i lidim yumi long evri samting we yumi mekem. ?Ol yangfala Kristin, oli save mekem samting ya? Yes, oli save mekem sipos oli folemgud Tok blong Jeova. Man blong raetem Ol Sam i talem se: “Hae God. ?Bambae yang man [no woman] i save mekem laef blong hem i klin olsem wanem? Hem i mas obei long ol tok blong yu.”—Ol Sam 119:9.
11. ?I minim wanem blong ‘wokbaot folem ol samting we tabu speret i wantem’?
11 Samting ya i min se wan yangfala Kristin i mas blokem tingting ya se i oraet nomo blong mekem ol fasin olbaot. Tingting ya i stap kamaot long plante store long televisin, sinema, nyuspepa, buk, mo ol singsing. Ol tingting ya oli long saed blong bodi nomo. Wan yangfala Kristin man no woman we i wantem holem paoa ya blong livim mared, i mas ‘wokbaot, i no wetem tingting we bodi nomo i wantem, be wetem tingting we tabu speret i wantem. Olgeta we oli stap mekem ol rabis fasin we tingting blong olgeta nomo i wantem, tingting blong olgeta i fasgud long ol rabis fasin ya. Be olgeta we oli stap mekem ol gudfala fasin we tabu speret i wantem, tingting blong olgeta ya i fas gud long ol gudfala fasin ya.’ (Rom 8:4, 5) Ol samting we tabu speret i wantem, hemia ol stret fasin, ol klin fasin, ol fasin we oli mekem yumi haremgud, mo ol fasin we ol man oli stap ona long olgeta. Olgeta Kristin, ol yangfala mo ol olfala tu, oli mas ‘tingbaot ol fasin ya oltaem.’—Filipae 4:8, 9.
12. ?Wanem impoten samting we man i mas mekem blong holem paoa ya blong livim mared?
12 Blong holem paoa ya blong livim mared, man i mas wantem tumas long hat blong hem blong kasem mak ya. Mo hem i mas prea long Jeova blong askem help blong hem blong mekem olsem. (Filipae 4:6, 7) Pol i raetem se: “Sipos i gat wan man olsem, we tingting blong hem i stap kwaet, i no nidim blong mared, mo we hem i bos long ol samting we hem i wantem, nao hem i mekem prapa disisen blong hem blong no mared, we i no gat narafala man i fosem hem, hemia man ya i mekem i gud. Bakegen, man we i gohed, i mared, hem i mekem i gud. Be man we i no gohed, i no mared, hem i mekem i gud moa.”—1 Korin 7:37, 38, NW.
Livim Mared From Wan Risen
13, 14. (a) ?Aposol Pol i talem wanem blong skelem fasin blong mared mo fasin blong no mared? (b) ?Olsem wanem wan Kristin we i no mared i save mekem “i gud moa” bitim olgeta we oli mared?
13 Taem wan man i livim mared be i no gat wan gudfala risen blong mekem olsem, samting ya nomo i no wan fasin blong presem. ?Ale, olsem wanem i “gud moa” blong livim mared? Samting ya i dipen bigwan long fasin blong man ya blong yusum laef blong hem, taem hem i no gat ol wok blong mekem we i joen wetem mared. Pol i raetem se: “Mi mi wantem tumas we bambae i no gat wan samting i mekem yufala i harem nogud, nao yufala i stap tingting tumas. Man we i no mared, hem i stap tingbaot moa long ol samting blong Masta blong yumi. Hem i stap lukaot rod blong mekem Masta blong hem i glad. Be man we i mared finis, hem i stap tingbaot moa long ol samting blong wol. Hem i stap lukaot rod blong mekem woman blong hem i glad, nao tingting blong hem i seraot long tu rod. Mo long sem fasin, woman we i no mared, no yang gel, hem i stap tingbaot moa long ol samting blong Masta blong yumi. Hem i wantem we bodi blong hem mo tingting blong hem i klin gud, i blong God. Be woman we i mared finis, hem i stap tingbaot moa long ol samting blong wol. Hem i stap lukaot rod blong mekem man blong hem i glad. Mi mi stap talem ol tok ya blong givhan long yufala. Mi no wantem holemtaet yufala, mi wantem we bambae yufala i folem ol stret fasin, mo we yufala i mekem wok blong Masta blong yumi we i no gat narafala tingting i pulum yufala.”—1 Korin 7:32-35, NW.
14 Wan Kristin we i livim mared blong ronem ol samting we hem nomo i wantem, hem i no stap mekem i “gud moa” bitim ol Kristin we oli mared finis. Hem i livim mared, i no “blong mekem ol wok blong God,” be blong mekem ol wok blong hem wan nomo. (Matyu 19:12) Man no woman we i no mared, i mas “tingbaot moa long ol samting blong Masta,” mo i mas “stap lukaot rod blong mekem Masta blong hem i glad.” Mo hem i mas ‘mekem wok blong Masta blong yumi, we i no gat narafala tingting i pulum hem.’ Samting ya i minim se hem i mas mekem wok blong Jeova mo Jisas Kraes wetem olgeta tingting blong hem. Long rod ya nomo, ol Kristin man mo woman we oli no mared oli save mekem “i gud moa” bitim ol Kristin we oli mared.
Mekem Wok We i No Gat Narafala Tingting i Pulum Hem
15. ?Wanem bigfala tingting we Pol i stap talem long 1 Korin japta 7?
15 Bigfala tingting we Pol i stap traem blong talem long japta ya, hemia: I no rong blong mared, mo long samfala, i moa gud we oli mared. Be, i klia se i moagud we wan Kristin man no woman i livim mared, sipos hem i wantem mekem wok blong Jeova we i no gat narafala tingting i pulum hem. Man we i mared, “tingting blong hem i seraot long tu rod.” Be man we i no mared, hem i save tingting oltaem long “ol samting blong Masta.”
16, 17. ?Olsem wanem wan Kristin we i no mared i save putum tingting blong hem i stap nomo long “ol samting blong Masta”?
16 ?Wanem ya ol samting blong Masta we ol Kristin we oli no mared oli save tingbaot moa bitim olgeta we oli mared? Long wan narafala taem, Jisas i tokbaot ol “samting we i blong God”—ol samting we wan Kristin i no mas givim long Sisa. (Matyu 22:21) Hemia ol samting olsem laef mo wosip blong wan Kristin, mo wok blong God we hem i mekem.—Matyu 4:10; Rom 14:8; 2 Korin 2:17; 3:5, 6; 4:1.
17 Kolosap oltaem, olgeta we oli no mared oli gat moa taem blong mekem wok blong Jeova. Samting ya i save givhan long olgeta long saed blong speret, mo oli save mekem moa long wok blong God. Oli save spenem moa taem blong stadi wanwan mo tingting dip. I moa isi long ol Kristin we oli no mared blong folem program blong olgeta blong ridim Baebol, i bitim olgeta we oli mared. Oli save reregud moa from ol miting mo from wok blong prij. Ol samting ya oli “givhan” long olgeta.—1 Korin 7:35.
18. ?Olsem wanem plante brata we oli no mared oli soem se oli wantem mekem wok blong Jeova ‘we i no gat narafala tingting i pulum olgeta’?
18 Plante brata we oli no mared, mo we oli stap wok olsem ol man blong givhan long kongregesen, oli save talem long Jeova se: “!Mi ya mi stap! Yu sanem mi.” (Aesea 6:8) Oli save fulumap pepa blong go long Ministeriol Trening Skul, wan kos blong trenem ol elda mo ol man blong givhan we oli no mared, mo we oli save wok long ples we i nidim moa man blong wok. Ol brata we oli no mared we oli no save livim kongregesen blong olgeta tu, oli save soem se oli glad blong wokhad blong halpem ol brata mo sista blong olgeta, olsem ol man blong givhan mo ol elda long kongregesen.—Filipae 2:20-23.
19. ?Olsem wanem plante sista we oli no mared oli kasem blesing? ?Mo wanem rod we oli save folem blong kam olsem wan blesing long kongregesen?
19 Ol sista we oli no mared, oli no gat wan hasban blong toktok wetem mo askem advaes long hem blong lidim olgeta. Taswe, oli kwik moa blong ‘putum ol trabol blong olgeta long Jeova.’ (Ol Sam 55:22; 1 Korin 11:3) Samting ya i impoten tumas long ol sista we oli livim mared from we oli laekem Jeova tumas. Sipos biaen, ol sista olsem oli mared, bambae oli mared nomo long hemia we i “man blong Masta,” i minim se, wan man we i givim ful laef blong hem i go long Jeova. (1 Korin 7:39, NW) Ol elda oli glad tumas blong gat ol sista we oli no mared, long kongregesen blong olgeta. Plante taem, ol sista ya oli visitim mo halpem olgeta we oli sik mo oli olfala. Samting ya i givim bigfala glad long ol sista ya we oli givhan, mo long olgeta we oli kasem help tu.—Ol Wok 20:35.
20. ?Olsem wanem plante Kristin oli soem se oli ‘stap mekem wok blong Masta we i no gat narafala tingting i pulum olgeta’?
20 Plante yangfala Kristin oli stretem ol samting long laef blong olgeta blong ‘mekem wok blong Masta blong yumi, we i no gat narafala tingting i pulum olgeta.’ (1 Korin 7:35) Oli stap mekem wok blong Jeova olsem ol fultaem paenia, ol misinari, no oli wok long wan long ol hedkwota blong Watch Tower Society. !Mo olgeta ya oli glad tumas! !Yumi haremgud tumas blong gat ol man olsem wetem yumi! Yes, long lukluk blong Jeova mo Jisas, ol yangfala ya oli olsem “wora blong naet.”—Ol Sam 110:3.
I No Wan Promes Blong Livim Mared Long Ful Laef
21. (a) ?From wanem i klia se Pol i no stap pulum ol man blong mekem strong promes blong neva mared? (b) ?Pol i minim wanem taem hem i talem se man i bitim ‘yangtaem blong hem finis’?
21 Wan bigfala poen long advaes blong Pol, hemia se i “gud” blong ol Kristin oli mekem ples long laef blong olgeta blong livim mared. (1 Korin 7:1, 8, 26, 37) Be, hem i no stap askem olgeta blong mekem wan strong promes blong neva mared. Defren olgeta, hem i raetem se: “Be sipos i gat wan man we hem i ting se i no stap holem tingting we i klingud, nao sipos man ya i bitim yangtaem blong hem finis, mo i mas olsem, hem i save mekem olsem hem i wantem. Hemia i no sin ya. Hem i save mared.” (1 Korin 7:36, NW) Grik tok ya (hy·peʹra·kmos) we oli tanem i kam “bitim yangtaem blong hem finis,” stret mining blong hem se “bitim finis mak ya we i hae olgeta.” Tok ya i stap tokbaot man we i bitim taem ya finis we ol filing long saed blong seks oli strong tumas. Taswe, olgeta we oli stap plante yia finis we oli no mared, nao oli harem se oli wantem mared, oli fri nomo blong mared long wan man no woman blong bilif.—2 Korin 6:14.
22. ?From wanem i moa gud we wan Kristin i no mared taem hem i yang tumas?
22 Ol yia we wan yangfala Kristin i spenem blong mekem wok blong Jeova we i no gat narafala tingting i pulum hem, oli ol sas samting we hem i mekem from waes fasin. Ol yia ya oli givim jans long man no woman ya blong kasem waes, plante save, mo fasin luksave, we hem i save yusum long laef. (Proveb 1:3, 4) Man no woman we i livim mared from wok blong God, bambae i rere moa biaen, blong mekem ol wok insaed long mared, mo maet ol wok blong wan papa no mama sipos hem i wantem.
23. ?Maet sam man mo woman we oli stap tingbaot blong mared oli gat wanem tingting, be bambae yumi tokbaot wanem kwestin long ol haf biaen?
23 Sam Kristin we oli bin spenem plante yia long fultaem wok blong Jeova taem oli no mared, oli jusumgud hemia we bambae oli mared wetem, from we oli wantem gohed long fultaem wok blong God. Yumi mas presem olgeta from. Mo tu, maet samfala oli ting se bambae oli mared, be bambae oli no letem mared blong olgeta i blokem olgeta nating long wok blong God. ?Be wan Kristin we i mared i save harem se hem i fri blong mekem wok blong Jeova kasem mak we hem i bin mekem bifo we hem i mared? Bambae yumi tokbaot kwestin ya long ol pej we oli kam biaen.
Ol Kwestin Blong Tingtingbak
◻ ?From wanem aposol Pol i wantem tumas blong raet i go long kongregesen long Korin?
◻ ?From wanem yumi save se Pol i no pulum ol man blong stap laef olsem ol pris we oli go stap olgeta nomo long ol spesel haos?
◻ ?Olsem wanem wan man i save “holem” paoa ya blong livim mared?
◻ ?Olsem wanem ol sista we oli no mared oli save kasem blesing from fasin ya blong livim mared?
◻ ?Olsem wanem ol brata we oli no mared oli save yusumgud fasin fri blong olgeta long wok blong Jeova, we ‘i no gat narafala tingting i pulum olgeta’?
[Ol futnot]
a Wan grup blong man we oli joen wanples blong wosip.
b K.T. i minim Kristin Taem.