Wan Kwestin
Seken Tesalonaeka 3:14 i tokbaot fasin blong “makemgud” wan man. ?Hemia wan rul blong kongregesen, no wan samting we ol wanwan Kristin oli mekem blong blokem olgeta we oli stronghed?
Wanem we aposol Pol i raetem long ol Kristin long Tesalonaeka, i soem se ol elda long kongregesen, oli gat spesel wok ya blong “makemgud” wan man. Be, biaen ol wanwan Kristin tu oli mas makemgud man ya, mo oli mekem olsem from we oli tingbaot ol samting long saed blong spirit. Yumi luksave klia samting ya taem yumi skelem ol faswan advaes we Pol i givim long ol Kristin long Tesalonaeka.
Pol i bin givhan blong stanemap kongregesen blong Tesalonaeka, mo i halpem ol man mo woman blong oli kam Kristin. (Ol Wok 17:1-4) Biaen, taem hem i stap long Korin, hem i raetem wan leta i go long ol Kristin ya long Tesalonaeka. Hem i presem olgeta from traehad we oli mekem mo i leftemap tingting blong olgeta. Mo tu, Pol i givim ol advaes we oli nidim. Hem i talem strong long olgeta se oli mas ‘stap gud long laef blong olgeta, oli mas lukaot long ol bisnes blong olgeta nomo, mo oli mas hadwok long han blong olgeta.’ Sam long olgeta, oli no gat ol fasin ya, taswe Pol i gohed, i talem se: “Ol brata, mifala i askem strong long yufala se yufala i mas givim woning long olgeta we fasin blong olgeta i olbaot. Yufala i mas toktok gud blong leftemap tingting blong olgeta we oli harem nogud oltaem from we tingting blong olgeta i foldaon. Yufala i mas givhan long olgeta we oli slak.” I klia se, sam long ol Kristin ya, “fasin blong olgeta i olbaot,”a taswe oli nidim advaes.—1 Tesalonaeka 1:2-10; 4:11; 5:14, NW.
Sam manis biaen, Pol i raetem namba tu leta blong hem long ol Kristin long Tesalonaeka. Long leta ya, hem i talem moa samting long saed blong taem ya we bambae Jisas i stap. Mo tu, Pol i givim moa advaes, i talem olsem wanem blong lukaot long ol man we fasin blong olgeta i olbaot, we “oli stap les nomo, oli no wok, mo oli stap intres long bisnes blong ol narafala man tu.” Fasin blong olgeta ya i no laenap wetem eksampel blong Pol. Pol i wok strong mo i klia se fasin blong hem i no olbaot. Hem i wok blong sapotem laef blong hem. (2 Tesalonaeka 3:7-12) Pol i talem se ol Kristin long Tesalonaeka oli mas mekem sam samting. Oli mas mekem ol samting ya afta we ol elda oli stretem no givim advaes long man we fasin blong hem i olbaot. Pol i raetem se:
“Ol brata, mifala i putum wan strong tok long yufala . . . se, yufala i no go joen long ol brata blong yumi we fasin blong olgeta i olbaot, nao oli no folem ol tok we mifala i givim finis long yufala. Long saed blong yufala, ol brata, yufala i no mas kam slak blong mekem ol fasin we oli stret. Be sipos i gat wan man long ples blong yufala we oli no save obei long ol tok ya we mifala i stap sanem i kam long yufala, i gud yufala i makemgud hem, blong yufala i no kampani wetem hem, nao samting ya bambae i mekem hem i sem. Be yufala i no mas luk hem olsem we hem i enemi blong yufala. Hem i brata blong yufala yet, mo i wok blong yufala blong stretem hem.”—2 Tesalonaeka 3:6, 13-15, NW.
Yes, ol samting we ol Kristin ya oli mas mekem, hemia se oli no mas go joen wetem olgeta we fasin blong olgeta i olbaot, oli mas makemgud olgeta, mo no kampani wetem olgeta. Be, nating se i olsem, oli mas luk ol man ya olsem we oli brata blong olgeta yet, mo oli mas stretem olgeta. ?Wanem i mas pusum ol memba blong kongregesen blong mekem ol samting ya? Blong mekem poen ya i klia, i gud yumi makem trifala samting we Pol i no tokbaot long leta blong hem.
1. Yumi save se ol Kristin oli no stret gud, mo oli save mekem mastik samtaem. Nating se i olsem, lav i wan mak blong trufala Kristin Skul, mo blong soem lav ya, yumi mas kasem save long narafala mo fogivim ol mastik blong olgeta. Eksampel, maet wan Kristin i kam kros mo i faerap wantaem, olsem i bin hapen long Banabas mo Pol. (Ol Wok 15:36-40) No maet wan Kristin i taed tumas, ale i sakem ol tok we oli strong mo we i stikim yumi. Long taem olsem, taem yumi soemaot lav mo folem ol advaes blong Baebol, yumi save fogivim ol mastik, gohed blong stap laef, joen wanples mo wok wetem Kristin brata no sista ya blong yumi. (Matiu 5:23-25; 6:14; 7:1-5; 1 Pita 4:8) I klia se Pol i no tokbaot samting ya long 2 Tesalonaeka.
2. Pol i no tokbaot fasin ya we wan Kristin i jusum blong no kampani nating wetem olgeta we fasin mo tingting blong olgeta i nogud.—eksampel, olgeta ya we oli bitim mak long pleplei no blong ronem ol samting long saed blong bodi. Pol i no tokbaot taem we wan papa no mama i mas blokem pikinini blong hem blong i no joen nating wetem ol yangfala we oli no save obei long papa mama blong olgeta, pleplei blong olgeta i raf mo i denja, mo oli no tinghevi long Kristin Skul. Hemia i disisen blong wanwan man, olsem yumi ridim long Ol Proveb 13:20 se: “Sipos man i go joen long ol waes man, bambae hem i save kam waes, be sipos hem i go mekem fren wetem ol man we oli no gat hed, bambae hem i spolem hem nomo.”—Skelem wetem 1 Korin 15:33.
3. Pol i raet i go long ol Kristin long Korin, mo i tokbaot samting we i nogud olgeta. Wan man i mekem bigfala sin mo i no wantem tanem tingting blong hem. Ol man ya we oli no tanem tingting from sin blong olgeta, kongregesen i mas putumaot olgeta. I olsem we kongregesen i putum “rabis man ya” long han blong Setan. Biaen, ol trufala Kristin oli no mas joen nating wetem ol rabis man ya. Aposol Jon i talem strong long ol Kristin se oli no mas talem halo long ol man olsem. (1 Korin 5:1-13; 2 Jon 9-11) Be, samting ya tu i no joen wetem advaes we i stap long 2 Tesalonaeka 3:14.
Trifala poen ya i no stap go long ol man we “fasin blong olgeta i olbaot,” we 2 Tesalonaeka i tokbaot. Pol i raetem se olgeta ya oli ‘brata’ yet, mo ol narafala Kristin oli mas stretem olgeta. Taswe, problem blong ol brata ya we “fasin blong olgeta i olbaot,” i no wan trabol bitwin ol Kristin no oli mekem bigfala sin, we ol elda long kongregesen oli sakemaot olgeta from, olsem Pol i bin mekem taem wan Kristin long Korin i mekem i nogud. Olgeta we oli “fasin blong olgeta i olbaot,” oli no mekem bigfala sin, olsem man ya we kongregesen blong Korin i sakemaot hem.
Long Tesalonaeka, olgeta ya we “fasin blong olgeta i olbaot,” oli gat fol from we i klia se oli no moa folemgud Kristin Skul. Oli no wok from we maet, oli ting se taem ya we Kraes bambae i kambak i klosap, no maet oli les nomo. Mo tu, oli mekem plante problem. Oli stap “intres long bisnes blong ol narafala man tu.” Ating plante taem, ol elda blong kongregesen oli stretem olgeta ya, folem advaes blong Pol long fas leta blong hem mo ol narafala advaes we God i givim. (Ol Proveb 6:6-11; 10:4, 5; 12:11, 24; 24:30-34) Nating se i olsem, oli gohed blong mekem ol fasin we oli spolem gudnem blong kongregesen mo ol fasin ya oli save pulum ol narafala Kristin blong kam olsem olgeta. Taswe Kristin elda ya, Pol, nating se hem i no talem nem blong ol Kristin ya, hem i talemaot klia long kongregesen ol fasin blong olgeta we oli no obei, mo i soemaot klia se rod we oli stap folem i rong.
Hem i talem long kongregesen tu se, i stret we ol wanwan Kristin oli “makemgud” man ya we fasin blong hem i olbaot. Samting ya i minim se ol wanwan Kristin oli mas makemgud olgeta we oli stap mekem ol fasin we kongregesen i bin kasem woning blong lukaot long olgeta. Pol i givim advaes se oli ‘no mas go joen long ol brata we fasin blong olgeta i olbaot.’ Tok ya i no min se oli no mas kampani nating wetem ol man olsem, from we Pol i talem se ‘oli mas gohed blong stretem hem, olsem we oli brata nomo.’ Bambae oli joen wetem hem long ol Kristin miting mo maet long wok blong prij. Oli gat hop se brata ya bambae i lesin long ol advaes mo i lego ol fasin blong hem we oli rong.
?Be, Pol i minim wanem taem hem i talem tok ya se, “no go joen long hem”? I klia se Pol i minim fasin blong kampani olsem blong frengud tugeta. (Skelem wetem Galesia 2:12.) Sipos oli no joen wetem hem long ol taem olsem, bambae hem i luksave se ol man we oli folem ol rul blong God oli no laekem fasin blong hem. Nating sipos hem i no sem mo i no jenisim fasin blong hem, be ol narafala brata bambae oli no save folem fasin blong hem. Long sem taem, ol wanwan Kristin oli mas putum tingting blong olgeta long ol samting we oli leftemap tingting. Pol i givim advaes long olgeta se: “Ol brata mo sista. Yufala i no mas kam slak long ol gudfala wok blong yufala.”—2 Tesalonaeka 3:13.
Be advaes ya blong aposol Pol i no givim raet long yumi blong ting nating no jajem ol brata blong yumi from smol mastik no sam rong we oli mekem. Taem Pol i givim advaes ya, hem i wantem givhan long man we i folem rong rod we i no laenap nating wetem Kristin Skul.
Pol i no raetemdaon ol smosmol rul, olsem we hem i stap traem blong stanemap wan rod we i strong tumas blong folem. Be i klia se fastaem, ol elda oli mas givim advaes mo traem givhan long man we fasin blong hem i olbaot. Sipos man ya i no wantem lesin mo i stap gohed long fasin blong hem, mo i luk olsem se fasin blong hem i save pulum ol narafala, ol elda oli mas givim woning long kongregesen long saed blong man ya. Oli save givim wan tok we i eksplenem from wanem ol Kristin oli mas stap longwe long man we fasin blong hem i olbaot. Bambae oli no talemaot nem blong man ya, be woning we oli givim tru long tok ya bambae i givhan blong protektem kongregesen, from we olgeta we oli gat fasin obei bambae oli lukaotgud blong no kampani tumas wetem man we i klia se fasin blong hem i olbaot.
Yumi hop se biaen, man ya we fasin blong hem i olbaot bambae i sem mo i jenisim ol fasin blong hem. Sipos ol elda mo ol narafala long kongregesen oli luk se man ya i jenis, wanwan long olgeta i save joen bakegen wetem hem.
Blong tingtingbak: Fastaem, ol elda long kongregesen oli givhan mo givim advaes long man we fasin blong hem i olbaot. Sipos man ya i no luksave rong blong hem, be i stap gohed long ol fasin blong hem, ol elda oli save givim woning long kongregesen. Oli save mekem wan tok we i soemaot klia tingting blong Baebol—maet long fasin blong mekem fren wetem wan man no woman we i no bilif blong mared wetem hem, no eni narafala fasin we i rong. (1 Korin 7:39; 2 Korin 6:14) Long taem blong spel no pleplei, ol wanwan Kristin long kongregesen we oli kasem woning, oli save jusum blong no kampani wetem olgeta brata mo sista we i klia se fasin blong olgeta i olbaot.
[Futnot]
a Grik tok ya, oli stap yusum blong tokbaot ol soldia we oli no stap daon long bos blong olgeta, mo oli no obeigud. Oli stap yusum tok ya tu long ol studen we oli les, nao oli stap mestem skul oltaem.
[Tok Blong Pija Long Pej 31]
Ol Kristin elda oli stretem olgeta we fasin blong olgeta i olbaot, be oli luk olgeta ya olsem we oli brata no sista yet