Wota Bea Wan Smol Anamol We i Strong We i Strong
MAN BLONG WEKAP! LONG JAPAN I RAETEM STORI YA
◼ SIPOS yu lukluk gud long eni ples we i gat wota long hem, long eni ples long wol—olsem long ples we i gat nalumlum, long ples we i gat aes, springwota, hot spring, ol lek, no solwota, mo long yad blong yu nomo—ating bambae yu save faenem wan smol anamol we oli kolem wota bea. Wota bea i strong we i strong i bitim plante anamol long wol from we hem i save laef nomata wanem had samting i kasem hem. Anamol ya i smol we i smol, i no isi blong luk hem. Hem i sot nomo, bodi blong hem i gat fo haf blong hem mo i gat wan spesel skin blong protektem hem. Hem i gat eit leg we long en blong wanwan leg ya i gat ol smosmol huk long hem olsem sel fingga blong bea. Taem yu luk smol anamol ya mo fasin blong hem blong muf, hem i olsem wan smol bea, taswe oli putum nem blong hem se wota bea.
Wota bea i stap long grup blong ol anamol we oli kolem olgeta ol tardigrade, we i minim “wokbaot slo.” I gat plante handred defdefren kaen wota bea mo ol woman wota bea oli save bonem 1 kasem 30 eg wantaem. Sipos yu pikimap sanbij no graon we i wetwet, yu no save be maet yu stap holem plante taosen smosmol wota bea long han blong yu. Wan ples we yu save faenem wota bea long hem oltaem, hemia long ol nalumlum we oli gru long ruf blong ol haos.
Ol wota bea oli save laef nomata wanem samting i kasem olgeta we i had we i had. Wan buk (Encyclopædia Britannica) i tokbaot se sam man “oli putum sam wota bea long ples we i no gat wota mo kakae long hem blong eit dei, nao biaen oli karemaot ol wota bea ya mo oli putum olgeta long wan narafala ples we i gat helium gas long hem blong tri dei, biaen oli putum olgeta sam aoa long ples we kolkol blong hem i kasem 272 digri aninit long siro. Nating se olgeta samting ya i kasem ol wota bea, taem oli putum olgeta i gobak afsaed, oli laef bakegen.” Ol man oli traem narafala samting tu, oli sutum smol wota bea long laet blong eksre we i handred taem antap, hemia i naf blong kilim wan man i ded, be wota bea i laef nomo. !Folem ol save ya, sam man oli talem se, ating sipos oli putum smol wota bea ya i stap longtaem lelebet antap long spes, long ples we mun i stap long hem, be bambae hem i laef nomo taem oli karem hem i kambak long wol!
?From wanem ol samting ya oli no save kilim wota bea i ded? !From we wota bea i naf blong mekem wok blong bodi blong fidim mo givim paoa long hem i slodaon we i slodaon gogo klosap i stop fulwan (bitim 0.01 pesen), i olsem we hem i ded nomo! Taem hem i mekem olsem, hem i haedem eitfala leg blong hem insaed long bodi blong hem, i wokem wan spesel suga blong tekem ples blong wota we hem i lusum, nao i rolem hem wan i kam olsem wan smol balong. Nao skin blong hem afsaed i olsem wota blong kandel we i kavremap hem wan long balong ya. Taem ples we wota bea ya i stap long hem, i gat wota mo i wetwet bakegen, ale wota bea ya i laef bakegen long sam minit no aoa nomo. !Wan taem, oli faenem sam wota bea we oli bin stap olsem balong, oli no muf nating blong 100 yia, nao taem oli putum ol wota bea ya long ples we i stret blong olgeta, oli laef bakegen olsem we i no gat wan samting nating i spolem olgeta!
Yes, ol smosmol anamol ya, “ol smosmol bebet,” oli no mekem noes, be oli presem Jeova from fasin blong olgeta we i mekem yumi sapraes bigwan.—Ol Sam 148:10, 13, NW.
[Foto Credit Line blong pija long pej 19]
© Diane Nelson/Visuals Unlimited