SAPIT 16
“Vin . . . Masedwann”
Nou ganny bann benediksyon ler nou aksepte en responsabilite e ler nou andir persekisyon avek lazwa
Baze lo Akt 16:6-40
1-3. (a) Ki mannyer lespri sen ti gid Pol ek bann dimoun ki ti avek li? (b) Ki nou pou vwar dan sa sapit?
EN GROUP madanm i kit lavil Filip ki Masedwann. En pe letan apre, zot ariv o bor en larivyer etrwat ki apel Gangites. Parey zot labitid, zot asiz o bor larivyer pour priy Bondye Izrael. Zeova i vwar zot.—2 Kron. 16:9; Ps. 65:2.
2 Pandan sa menm letan, en group zonm i kit lavil Lis ki dan sid Galasi e ki plis ki 800 kilomet les avek lavil Filip. Detrwa zour pli tar, zot ariv lo en gran semen Romen ki al dan was, dan sa rezyon kot i annan plis dimoun ki reste dan distrik Lazi. Pol, Silas ek Timote i enpasyan pour zot desann lo sa semen pour vizit Efez ek lezot lavil kot plizyer milye dimoun i bezwen tann sa mesaz konsernan Kris. Avan ki zot konmans zot vwayaz, lespri sen i anpes zot, me Labib pa dir ki mannyer sa ti arive. Zot ganny enterdi pour al prese Lazi. Akoz? Avek led lespri sen Bondye, Zezi i anvi gid zapot Pol ek bann dimoun ki ti avek li pour al Lazi Miner e travers Lanmer Eze e apre al o bor sa pti larivyer ki apel Gangites.
3 Ler nou egzamin lafason ki Zezi ti gid Pol ek bann dimoun ki ti avek li pandan sa vwayaz ekstraordiner pour al Masedwann, nou kapab aprann bann leson enportan pour nou ozordi. Alor, annou vwar detrwa keksoz ki ti arive pandan dezyenm vwayaz misyonner Pol, ki ti konmans apepre lannen 49.
“Bondye ti’n demann nou” (Akt 16:6-15)
4, 5. (a) Ki ti arive avek Pol ek bann dimoun ki ti avek li ler zot ti ariv o bor Bitini? (b) Ki desizyon bann disip ti pran e ki ti arive apre?
4 Vi ki lespri sen ti’n anpes Pol ek bann dimoun ki ti avek li al prese Lazi, zot ti al dan nor pour pres dan bann lavil Bitini. Pour ariv laba, petet zot ti bezwen mars pour plizyer zour lo bann semen later, ant rezyon Frizi ek Galasi kot i ti napa bokou dimoun ki reste. Me ler zot ti ariv pros avek Bitini, Zezi ti servi lespri sen pour anpes zot ankor enn fwa. (Akt 16:6, 7) Ler sa ti arive, i bezwen ki sa bann zonm ti konfize. Zot ti konnen ki mesaz pour anonse e zot ti konnen ki mannyer pour anons sa mesaz me zot pa ti konnen kote zot ti pou anons sa mesaz. Zot ti’n esey al prese Lazi me Zezi ti anpes zot. Zot ti’n esey al prese Bitini me ankor enn fwa Zezi ti anpes zot. Me kantmenm sa, Pol ti determinen pour kontinyen eseye ziska ki i trouv en landrwa kot i ti pou kapab prese. Alor sa bann zonm ti fer en desizyon ki ti kapab paret pa fer sans. Zot ti al dan was e zot ti mars en zistans 550 kilomet, zot ti pas o bor plizyer lavil ziska ki zot ti ariv kot por Troas e apre zot ti pran bato pour al Masedwann. (Akt 16:8) Ler zot ti ariv laba, pour en trwazyenm fwa Pol ti esey rode kote zot ti pou prese e safwasi lespri sen pa ti anpes zot pres dan sa landrwa!
5 Lik ki ti ekri en Levanzil ti zwenn Pol ek bann dimoun ki ti avek li Troas. Lik i dir ki ti arive apre: “Pandan lannwit, Pol ti ganny en vizyon. Dan sa vizyon, i ti vwar en zonm sorti Masedwann ki ti pe sipliy li: ‘Vin ed nou Masedwann.’ Deswit apre ki i ti’n ganny sa vizyon, nou ti esey al Masedwann parski nou ti konpran ki Bondye ti’n demann nou pour anons sa bon nouvel laba.”a (Akt 16:9, 10) Finalman, Pol ti konnen kote i ti pou anons sa bon nouvel. Pol ti bezwen kontan ki i pa ti’n aret dan milye semen! Deswit, sa kat zonm ti pran bato pour al Masedwann.
“Alor, nou ti pran bato Troas.”—Akt 16:11
6, 7. (a) Ki nou kapab aprann avek sa ki ti arive pandan vwayaz Pol? (b) Ki lasirans nou kapab gannyen avek sa ki ti arive avek Pol?
6 Ki nou kapab aprann avek sa resi? Remark sa: Lespri sen Bondye ti azir apre ki Pol ti’n konmans son vwayaz pour al Lazi e Zezi ti anpes Pol apre ki Pol ti’n ariv o bor Bitini e Zezi ti diriz Pol pour al Masedwann apre ki Pol ti’n ariv Troas. Ozordi osi, Zezi konman Sef kongregasyon i kapab gid nou dan sa menm fason. (Kol. 1:18) Par egzanp, i kapab ki i annan en pe letan depi ki nou pe mazin fer servis pionye oubyen al ede dan en landrwa kot i annan bezwen pour plis proklanmater. Me i kapab ki Zezi pou gid nou avek led lespri sen apre ki nou’n fini fer serten keksoz pour akonpli nou lobzektif. Akoz? Reflesir lo sa legzanp: En drayver i kapab fer son loto al drwat oubyen gos me fodre sa loto pe deza bouze. Pareyman, Zezi i ed nou fer plis dan predikasyon si nou pe deza bouze, setadir si nou pe deza fer tou sa ki nou kapab pour akonpli nou lobzektif.
7 Menm si nou fer en kantite zefor, ki nou pou fer si nou pa vwar rezilta deswit? Eski nou pou arete akoz nou mazinen ki lespri sen Bondye pa pe gid nou? Non. Rapel ki zapot Pol osi ti ganny bann difikilte. Me kantmenm sa, i ti kontinyen esey rode kote i ti pou prese ziska ki i ti trouv en landrwa kot i ti pou kapab prese. Nou kapab asire ki si nou kontinyen rode, “en gran laport . . . [pou] ouver pour . . . [nou] fer plis” e nou pou ganny en kantite byenfe nou osi.—1 Kor. 16:9.
8. (a) Ki mannyer lavil Filip ti ete? (b) Ki bon rezilta Pol ti gannyen ler i ti pres dan sa landrwa kot “dimoun i rasanble pour fer lapriyer”?
8 Ler Pol ek bann dimoun ki ti avek li ti ariv dan distrik Masedwann, zot ti al Filip. Bann dimoun ki ti reste dan sa lavil ti fyer ki zot ti bann sitwayen Romen. Bann solda Romen ki’n pran retret ki ti pe reste laba, ti konsider sa lavil konman en pti lavil ki parey Ronm. Sa bann misyonner ti trouv en landrwa an deor baro lavil, o bor en pti larivyer, kot zot ti’n tande “dimoun i rasanble pour fer lapriyer.”b Zour Saba, zot ti desann dan sa landrwa e zot ti vwar plizyer madanm ki ti’n zwenn laba pour ador Bondye. Sa bann disip ti asize e koz avek zot. En madanm ki ti apel Lidi “ti pe ekout . . . [zot e] Zeova ti ouver gran son leker.” Sa ki Lidi ti aprann avek sa bann misyonner ti tous son leker en kantite ki li ek bann dimoun dan son lakour ti batize. Apre sa, i ti fer Pol ek bann dimoun ki ti avek li vin reste kot li.c—Akt 16:13-15.
9. Ki mannyer en kantite dimoun ozordi in swiv legzanp Pol e ki benediksyon zot in gannyen?
9 Imazin sa lazwa ki ti annan ler Lidi ti batize! I bezwen ki Pol ti kontan ki i ti’n aksepte pour “vin . . . Masedwann” e ki Zeova ti’n deside pour servi li ek bann dimoun ki ti avek li pour reponn lapriyer sa bann madanm ki ti annan en gran respe pour Bondye! Pareyman ozordi, i annan en kantite frer ek ser, zenn konman aze, selibater ek bann ki’n marye, ki al reste dan bann landrwa kot i annan bezwen pour plis proklanmater. Menm si zot ganny bann difikilte, zot pa konsantre lo la akoz zot kontan ler zot zwenn bann dimoun ki parey Lidi, ki pare pour aksepte bann laverite ki dan Labib. Eski ou kapab fer bann sanzman ki pou ed ou kapab al dan bann landrwa kot i annan bezwen pour plis proklanmater? Si ou fer sa, ou pou ganny en kantite benediksyon. Par egzanp, en frer ki apel Aaron, ki ti dan son 20 an ti al reste dan en pei dan Lanmerik Santral. I ti dir en keksoz ki en kantite dimoun ki’n fer parey li i santi. I ti dir: “Vi ki mon’n al ede dan en lot pei, sa in ed mwan progrese spirityelman e vin pli pros avek Zeova. Predikasyon i vreman gou e mon annan wit letid Labib!”
Ki mannyer nou kapab al “Masedwann” ozordi?
“Lafoul ti vir kont zot” (Akt 16:16-24)
10. Ki mannyer bann demon ti fer Pol ek bann dimoun ki ti avek li ganny persekite?
10 Sirman Satan ti vreman ankoler ler i ti vwar ki sa bon nouvel ti’n ariv dan sa rezyon kot li ek son bann demon ti pe enfliyans en kantite dimoun. I pa drol alor ki bann demon ti fer Pol ek bann dimoun ki ti avek li ganny persekite! Anmezir ki zot ti pe al dan sa landrwa kot bann dimoun ti al fer lapriyer, en servant posede par en demon e ki ti predir lavenir pour fer son bann met ganny larzan, ti kontinyen swiv Pol ek bann dimoun ki ti avek li. I ti pe kriye e dir: “Sa bann zonm i lesklav Bondye Tre O e zot pe anons zot ki mannyer pour ganny sove.” Petet sa demon ti pe fer sa fiy dir sa pour ki bann dimoun i krwar ki sa ki sa fiy pe predir ek sa ki Pol ti pe ansennyen ti sorti kot menm sours. Koumsa, bann dimoun ki ti pe ekoute ti pou aret konsantre lo sa mesaz ki bann vre disip Zezi ti pe anonse. Me Pol ti sas sa demon e sa fiy ti reste trankil.—Akt 16:16-18.
11. Apre ki Pol ti’n sas sa demon dan sa fiy, ki ti arive avek Pol ek Silas?
11 Ler bann met sa fiy ti realize ki sa fiy ti pou nepli fer zot ganny larzan, zot ti vreman ankoler. Zot ti tyonbo Pol ek Silas e trenn zot dan bazar, kot bann zofisye lavil, setadir bann zofisye ki ti reprezant Ronm, ti zize. Sa bann met ti konnen ki sa bann ziz pa ti kontan bann Zwif e ki zot ti fyer ki zot ti bann Romen. Zot ti dir sa bann ziz ki Pol ek Silas ti pe fer en kantite dezord e ki zot ti pe ansenny bann koutim ki bann Romen pa ti dakor avek. Ler zot ti dir sa, bann dimoun ti reazir deswit. “Lafoul [dan bazar] ti vir kont zot [Pol ek Silas]” e apre, sa bann zofisye lavil ti donn lord “pour bat zot avek baton.” Apre sa, Pol ek Silas ti ganny trennen ziska kot prizon. Sa gard prizon ti met sa bann zonm ki ti’n ganny blese dan kaso dan fon prizon e i ti met zot lipye dan blok dibwa. (Akt 16:19-24) Ler gard prizon ti ferm laport, sa kaso ti telman fernwanr ki i ti difisil pour Pol ek Silas vwar kanmarad. Me Zeova ti vwar tou sa ki ti pe pase.—Ps. 139:12.
12. (a) Ki mannyer bann disip Zezi ti konsider persekisyon e akoz? (b) Ki mannyer Satan ek bann dimoun ki lo son kote pe kontinyen opoz bann disip Zezi?
12 Detrwa lannen avan, Zezi ti dir son bann disip: “Zot pou persekit zot.” (Zan 15:20) Alor, ler Pol ek bann dimoun ki ti avek li ti al Masedwann, zot ti pare pour fer fas avek persekisyon. Ler zot ti ganny persekite, zot ti konpran ki sa pa ti vedir ki zot ti’n perdi laprouvasyon Zeova me sa ti montre ki Satan ti ankoler avek zot. Ozordi, bann dimoun ki lo kote Satan pe kontinyen servi sa bann menm metod ki bann dimoun ti servi dan lavil Filip. Bann dimoun ki opoz nou i dir bann keksoz ki pa vre lo nou kot lekol oubyen dan bann landrwa travay e sa i fer ki plis dimoun i opoz nou. Dan serten pei, bann larelizyon ki opoz nou i anmenn nou ankour e akiz nou. I konmsi zot pe dir: ‘Sa bann Temwen Zeova pe fer en kantite dezord e zot pe ansenny bann koutim ki konman “bann krwayan” nou pa kapab aksepte.’ Dan serten landrwa, nou bann frer ek ser i ganny bate e zot ganny mete dan prizon. Me Zeova i vwar tou sa ki pe pase.—1 Pyer 3:12.
“Deswit . . . [zot] ti ganny batize” (Akt 16:25-34)
13. Kwa ki ti fer sa gard prizon demande: “Ki mon bezwen fer pour ganny sove?”
13 I bezwen ki Pol ek Silas ti bezwen en pe letan pour rekipere apre tou sa ki ti’n arive sa zour. Me ler i ti’n ariv dan milye lannwit, zot ti’n rekonmans ganny zot lafors e zot ti konmans “priye e sant kantik pour loue Bondye.” Apre, en sel kou, i ti annan en tranblemandter! Sa gard prizon ti sote dan son sonmey e i ti vwar ki bann baro prizon ti’n ouver. I ti per parski i ti krwar ki bann prizonnyen ti’n sove. Vi ki i ti konnen ki i ti pou ganny pini akoz i ti’n les bann prizonnyen sove, i “ti tir son lepe pour touy son lekor.” Me Pol ti kriye: “Pa bezwen fer sa, parski nou tou nou la!” Sa gard prizon ki ti pe tranble avek lafreyer ti demande: “Bann msye, ki mon bezwen fer pour ganny sove?” Pol ek Silas pa ti pou kapab sov li, zis Zezi ki ti pou kapab. Alor zot ti dir li: “Krwar dan Senyer Zezi e ou . . . pou ganny sove.”—Akt 16:25-31.
14. (a) Ki mannyer Pol ek Silas ti ed sa gard prizon? (b) Ki benediksyon Pol ek Silas ti gannyen vi ki zot ti’n andir persekisyon avek lazwa?
14 Eski sa gard prizon ti senser ler i ti demann sa kestyon? Zapot Pol ti asire ki i ti senser. Sa gard prizon ti en dimoun lezot nasyon, alor i pa ti konn Lekritir. Avan ki i ti pou kapab vin en Kretyen, i ti pou bezwen aprann e aksepte bann laverite de baz ki ganny trouve dan Lekritir. Alor, Pol ek Silas ti pran letan pour anons “parol Zeova avek li.” Petet anmezir ki zot ti pe koz lo bann laverite ki dan Lekritir, zot ti oubliy sa douler ki zot ti gannyen ler zot ti pe ganny bate. Me sa gard prizon ti remark sa bann blesir lo zot ledo e i ti lav zot bann blesir. Apre sa, “deswit li ek tou dimoun dan son lakour ti ganny batize.” Pol ek Silas ti ganny beni parski zot ti’n andir persekisyon avek lazwa!—Akt 16:32-34.
15. (a) Ki mannyer en kantite Temwen Zeova ozordi in swiv legzanp Pol ek Silas? (b) Akoz nou devret kontinyen pas kot lakour bann dimoun dan nou teritwar?
15 Parey Pol ek Silas, ozordi osi i annan en kantite Temwen Zeova ki’n pres sa bon nouvel ler zot dan prizon akoz zot lafwa e zot in ganny bann bon rezilta. Par egzanp, dan en pei kot nou travay predikasyon ti’n ganny enterdi, i ti annan apepre 40 poursan Temwen Zeova ki ti’n konn laverite lo Zeova ler zot ti dan prizon! (Iza. 54:17) Remarke ki sa gard prizon ti demann led apre ki i ti annan sa tranblemandter. Pareyman ozordi, i annan serten dimoun ki pa’n zanmen enterese avek sa mesaz Rwayonm me apre zot in sanze, parski zot in pas dan en problenm ki’n sanz zot lavi. Ler nou kontinyen pas kot bann dimoun dan nou teritwar, nou montre zot ki nou pare pour ed zot ler zot pare pour aksepte nou led.
“Prezan zot pou fer nou sorti an kasyet?” (Akt 16:35-40)
16. Ki mannyer sityasyon ti sanze apre ki Pol ek Silas ti’n ganny bate?
16 Son lannmen apre ki Pol ek Silas ti’n ganny bate, bann zofisye lavil ti donn lord pour zot ganny large dan prizon. Me Pol ti dir: “Nou pa ni’n ganny kondannen me zot in bat nou an piblik e zet nou dan prizon menm si nou bann sitwayen Romen. Prezan zot pou fer nou sorti an kasyet? Ditou! Les zot vin tir nou zot menm.” Ler zot ti tande ki sa de zonm ti bann sitwayen Romen, sa bann zofisye lavil “ti per” akoz zot pa ti’n respekte drwa sa de zonm.d Aprezan sityasyon ti’n sanze. Bann disip ti’n ganny bate an piblik e la aprezan sa bann zofisye lavil ti bezwen demann leskiz an piblik. Zot ti sipliy Pol ek Silas pour kit lavil Filip. Sa de disip ti dakor me avan zot ti ale zot ti pran letan pour ankouraz sa bann nouvo disip ki ti pe kontinyen ogmante. Apre sa zot ti ale.
17. Ki leson enportan bann nouvo disip ti aprann ler zot ti vwar Pol ek Silas andir persekisyon?
17 Si zot drwa konman bann sitwayen Romen ti’n ganny respekte depi avan, i kapab ki Pol ek Silas pa ti pou’n ganny bate. (Akt 22:25, 26) Me sa ti’n kapab fer bann disip dan lavil Filip krwar ki Pol ek Silas ti’n servi zot drwa konman bann sitwayen Romen pour zot pa soufer pour Kris. Ki mannyer sa ti pou afekte lafwa bann disip ki pa ti bann sitwayen Romen? Lalwa pa ti pou’n anpes zot ganny bate. Alor, vi ki Pol ek Silas ti aksepte pour zot ganny bate, zot ti montre bann nouvo disip Kris ki zot osi zot kapab reste fidel ler zot ganny persekite. An plis ki sa, ler Pol ek Silas ti demande pour ki zot drwa konman bann sitwayen Romen i ganny respekte, zot ti fors sa bann zofisye lavil admet an piblik ki zot ki ti’n kas lalwa. Koumsa, sa ti pou anpes zot maltret lezot disip e osi sa ti pou protez sa bann disip legalman pour ki zot pa ganny atake dan sa fason dan lavenir.
18. (a) Ki mannyer bann ansyen ozordi i swiv legzanp zapot Pol? (b) Ki mannyer nou kapab “defann e etabli nou drwa legal pour anons sa bon nouvel” ozordi?
18 Ozordi osi, bann ansyen i diriz kongregasyon par zot legzanp. Nenport keksoz ki zot anvi lezot dan kongregasyon i fer, bann berze i pare pour fer sa zot osi. Parey Pol, nou bezwen reflesi byen lo ki mannyer e kan ki nou pou servi nou bann drwa pour ki nou ganny proteze. Si i neseser nou fer apel avek lakour dan nou pei oubyen menm avek lakour enternasyonal pour nou kapab ganny sa proteksyon legal pour kontinyen ador Bondye. Nou pa pe esey rezourd bann problenm sa lemonn, me plito nou anvi “defann e etabli nou drwa legal pour anons sa bon nouvel,” parey Pol ti ekri dan son let pour kongregasyon dan lavil Filip apepre di-z-an apre ki i ti’n ganny mete dan prizon laba. (Fili. 1:7) Nenport ki rezilta ki nou kapab gannyen ankour, parey Pol ek bann dimoun ki ti avek li, nou devret determinen pour kontinyen “anons sa bon nouvel” nenport landrwa kot lespri sen Bondye i gid nou.—Akt 16:10.
a Vwar sa bwat “Lik, sa enn ki ti ekri liv Akt.”
b Petet bann Zwif ti napa drwa annan en sinagog dan sa lavil akoz lavil Filip ti en landrwa kot i ti annan en kantite solda. Oubyen petet i ti napa ase zonm Zwif vi ki zot ti bezwen annan omwen dis zonm pour annan en sinagog.
c Vwar sa bwat “Lidi, en madanm ki ti vann latwal mov.”
d Dapre lalwa Romen, en sitwayen ti devret ganny zize dan en bon fason e i pa ti devret ganny pini an piblik si i pa’n ganny kondannen.