Esabasu, 9 má Dingindi
Moto a mapula te̱ bupe̱ mba, a to̱be mo̱me̱ne̱ a bambe̱ ebongo ao ya konjo buńa te̱, nde a bupe̱ mba.—Lukas 9:23.
Yen ebe o lembe̱ mitakisan na belongi bo̱ngo̱ ba mbia, to̱so̱ wese̱le̱ ebol’a musawedi ya bwam na mambo mape̱pe̱, ná o we̱le̱ janea la Loba o epol’a boso. (Mat. 6:33) Be̱ mbaki ná Yehova a me̱ne̱ ebol’ango̱ ya jemea. (Bon. 6:10) We̱n pe̱ ná ben byala ba Yesu be mbale̱: “To̱ mō̱ a titi nu dī mboa to̱ bonasango ba bome to̱ ba bito to̱ ńango to̱ sango to̱ bana to̱ myonda ońola dina lam na ońola myango ma bwam, ńena nu si makuse̱ mandabo, bonasango ba bome na ba bito, bańango, bana na myonda ebwe’a ngedi tatan o nin ponda oteten a mitakisan, nde o nine̱ ponda ni me̱nde̱ po̱ pe̱ longe̱ la bwindea.” (Marko 10:29, 30) Minam me̱se̱ o mákusano̱ me bonde̱ne̱ jita buka nje ye̱se̱ o dīno̱.—Mye. 37:4. w24.03 9 § 5
Eti, 10 má Dingindi
Diko̱m la mbale̱ di malee̱le̱ ndolo ponda te̱, di maso̱be̱ pe̱ o ndutu ka munasango.—Min. 17:17.
Ponda njai ninde̱ne̱ e kweledino̱ kriste̱n ya Yudea, bonasango ba Antiokia ba domse̱ ná ba malomea bonasango ba jai o Yudea jongwane̱, moto te̱ kaponda ngud’ao.” (Bebolo 11:27-30) To̱ná ba bena njai e ko̱ye̱no̱ ba tano̱ ba ja etum na babo̱, bonasango ba Antiokia ba ta ba domse̱ ná ba mongwane̱ babo̱. (1 Yohane 3:17, 18) Biso̱ pe̱ je ná di lee̱le̱ nded’a mulema we̱nge̱ ke̱ di sengi ná bonasango asu ba kusi mbeu a ńolo. Di pomane̱ bola lambo, di baise̱ batudu nga je ná jongwane̱, di bola mabea o sue̱le̱ ebolo o wase ńe̱se̱, to̱ kane̱ ońola ba ba kusi mbeu a ńolo. Bonasango asu be ná ba be̱ne̱ ńo̱ngi ná jongwane̱ babo̱ o kusa mambo ma longe̱ la buńa te̱. Ponda Kiṅ’asu, Kristo Yesu a me̱nde̱no̱ po̱ o kaise̱ bato, di mapula ná a bomane̱ biso̱ je o lee̱le̱ nded’a mulema, a bele̱ pe̱ biso̱ o “sangwa janea.”—Mat. 25:34-40. w23.07 4 § 9-10; 6 § 12
Mo̱su, 11 má Dingindi
Ese̱le̱ ná muyao mańu mu biane̱ na bato be̱se̱.—Fil. 4:5.
Yesu embilane̱ be̱ la muyao la Yehova. A ta nde a lomabe̱ o wase o te̱ye̱ “mido̱ngi mi pimbedi ma ndabo a Israel” dikalo. Nde a lee̱le̱ muyao ponda a tano̱ a bola y’ebolo. Buńa bō̱, muto mō̱ nu si ta ngo̱n a Israel a so̱so̱medi mo̱ ná a bo̱lise̱ mun’ao ńa muto nu “matakisabe̱ na mudī ma bobe bwambi.” Ndedi e tute̱le̱ mo̱ o bola nje nu muto a tano̱ a baise̱ mo̱, a bo̱lise̱ mun’ao ńa muto. (Mat. 15:21-28) Jombweye eyembilan epe̱pe̱. Lambo ka mbu miba ombusa bebotedi ba ebol’ao ya dikalo, Yesu a ta a kwala ná: “To̱ nja nu mato̱be̱ mba . . . , mba pe̱ na me̱nde̱ to̱bo̱ mo̱.” (Mat. 10:33) Nde a si to̱bi Petro, to̱ná nun a to̱bino̱ mo̱ ngedi ilalo. Yesu a ta a bia ná Petro ombwe̱ nje a bolino̱ na mbale̱, na ná a ta nde mot’a jemea. Ombusa bepumbwedi bao, Yesu a busedi Petro, a bola mo̱ mbaki ná a lakise̱ mo̱, a dia pe̱ a to̱ndi mo̱. (Lukas 24:33, 34) Yehova Loba na Yesu Kristo be muyao. Nje kwala ońol’asu e? Yehova a mabaise̱ biso̱ ná di be̱ muyao. w23.07 21 § 6-7