Lucas
4 Li Jesús nujenaq chi santil musiqʼej naq kinajtoʼk chiru li nimaʼ Jordán ut li santil musiqʼej kikʼamok re saʼ li chaqichʼochʼ 2 chiru 40 kutan ut aran kiyaleʼk rix xbʼaan laj Tza.* Maakʼaʼ kixwaʼ chiruhebʼ li kutan aʼan, joʼkan naq yook xtzʼokajik. 3 Tojaʼ naq, laj Tza* kixye re: «Wi laaʼat ralal li Yos, ye re li pek aʼin naq tixsutqʼisi ribʼ choʼq wa».* 4 Abʼan li Jesús kixye re: «Tzʼiibʼanbʼil: “Moko kaʼaj tawiʼ rikʼin wa* yoʼyo li winq”».*
5 Tojaʼ naq laj Tza* kixkʼam li Jesús saʼ jun li naʼaj najt xteram ut saʼ junpaat kixkʼut chiru chixjunil li xʼawabʼejilal li ruuchichʼochʼ. 6 Ut laj Tza* kixye re: «Tinkʼe aawe li xwankilal ebʼ li awabʼejilal ut wanq aawankil saʼ xbʼeen chixjunil xbʼaan naq kʼebʼil we li wankil aʼin ut laaʼin tinkʼe re li ani nawaj xkʼebʼal re. 7 Joʼkan naq, wi nakaawiqʼibʼ aawibʼ chiwu re inloqʼoninkil, usta jun sut ajwiʼ, awehaq chixjunil aʼin». 8 Li Jesús kixye re: «Tzʼiibʼanbʼil: “Loqʼoni ru li Jehobʼa* Laayos ut kaʼajwiʼ chiru aʼan tatkʼanjelaq”».
9 Tojaʼ naq laj Tza* kixkʼam li Jesús saʼ xtaqeʼqil li rochoch li Yos aran Jerusalén ut kixye re: «Wi laaʼat ralal li Yos, kut aawibʼ taqʼa 10 xbʼaan naq tzʼiibʼanbʼil: “Aʼan tixtaqlahebʼ li xʼánjel re aakolbʼal” 11 ut “Tateʼxkʼam saʼ ruqʼ re naq inkʼaʼ taatich aawoq chiru pek”». 12 Li Jesús kixye re: «Tzʼiibʼanbʼil ajwiʼ: “Maayal rix li Jehobʼa* Laayos”». 13 Naq laj Tza* kiraqeʼk raaleenkil, kixkanabʼ li Jesús ut kiʼok xsikʼbʼal jun chik li hoonal re raaleenkil.
14 Tojaʼ naq li Jesús kisutqʼiik Galilea rikʼin li xwankil li santil musiqʼej. Ut kisutunk resil saʼ chixjunil li teep aʼan. 15 Kiʼok ajwiʼ chi kʼutuk saʼebʼ li naʼaj bʼarwiʼ nekeʼloqʼonink ebʼ laj judiiy ut chixjunilebʼ us nekeʼaatinak chirix.
16 Chirix chik aʼan xkoho Nazaret bʼarwiʼ kikʼiik chaq ut joʼ kʼaynaq xbʼaanunkil chiru li sábado,* kiʼok saʼ li naʼaj re loqʼonink. Naq kixaqli chi rilbʼal li Raatin li Yos, 17 xeʼxnumsi re li xbʼotbʼilhu li propeet Isaías. Kixte ut kixtaw li raqal bʼarwiʼ tzʼiibʼanbʼil chaq: 18 «Li xsantil musiqʼej li Jehobʼa wank saʼ inbʼeen xbʼaan naq aʼan xinxxaqabʼ re xkʼebʼal chi naweʼk li chaabʼil esil rehebʼ li nebʼaʼ. Xinxtaqla re xkʼebʼal chi naweʼk rehebʼ li moos naq teʼkanabʼaaq chi xik, re naq teʼiloq wiʼ chik ebʼ li mutzʼ, re naq teʼkanabʼaaq chi xik li rahobʼtesinbʼilebʼ, 19 re xkʼebʼal chi naweʼk chirix li chihabʼ naq li Jehobʼa* trusila ruhebʼ li qas qiitzʼin». 20 Chirix chik aʼan kixbʼot li hu, kixqʼaxtesi re li natenqʼank saʼ li naʼaj re loqʼonink, tojaʼ naq kichunlaak. Chixjunilebʼ li wankebʼ aran inkʼaʼ nekeʼrisi li ru saʼ xbʼeen. 21 Ut kiʼok xyeebʼal rehebʼ: «Anaqwan natzʼaqlok ru li xraqal li Raatin li Yos li tojaʼ xeʼrabʼi».
22 Chixjunilebʼ chaabʼil xeʼok chi aatinak chirix ut sachsokebʼ xchʼool xeʼkanaak xbʼaan li chʼinaʼusil aatin li naʼelk chaq saʼ re, ut xeʼok xyeebʼal: «Ma inkʼaʼ tabʼiʼ aʼin ralal laj José?». 23 Tojaʼ naq kixye rehebʼ: «Chʼolchʼo naq teeye we li aatin aʼin: “At bʼanonel, bʼan aawibʼ laaʼat”. Ut teeye: “Bʼaanu ajwiʼ saʼ laatenamit li xqabʼi naq xaabʼaanu Capernaúm”». 24 Ut kixye ajwiʼ: «Relik chi yaal ninye eere naq maakʼaʼ junaq li propeet nakʼuleʼk chiʼus saʼ xtenamit. 25 Jun eetalil, ninye eere naq saʼ xkutankil laj Elías naabʼalebʼ chaq li malkaʼan aran Israel. Chiruhebʼ li kutan aʼan, inkʼaʼ kixkʼe chaq li habʼ chiru oxibʼ chihabʼ rikʼin waqibʼ po ut kiwank jun li nimla weʼej saʼ chixjunil li teep aʼin. 26 Abʼan li Yos inkʼaʼ kixtaqla laj Elías chi xtenqʼankilebʼ li malkaʼan aʼin, kaʼajwiʼ kixtaqla rikʼin li malkaʼan aj Sarepta li wank saʼ xteepal Sidón. 27 Joʼkan ajwiʼ, saʼ xkutankil li propeet Eliseo naabʼalebʼ chaq li saqlep rix aran Israel. Abʼan maaʼani rehebʼ kixkʼirtasi, kaʼajwiʼ laj Naamán laj Asiria». 28 Naq xeʼrabʼi aʼin, chixjunilebʼ li wankebʼ saʼ li naʼaj re loqʼonink kʼajoʼ naq xeʼchalk xjosqʼil. 29 Tojaʼ naq xeʼwakliik, xeʼrisi saʼ junpaat saʼ li tenamit ut xeʼxkʼam toj saʼ ruʼuj li tzuul bʼarwiʼ kabʼlanbʼil li tenamit re naq aran teʼxkut chi xipxo. 30 Abʼan li Jesús kinumeʼk saʼ xyiihebʼ ut xkoho.
31 Chirix chik aʼan kikubʼeek Capernaúm, jun li tenamit re Galilea. Rajlal sábado* kixtzolebʼ li qas qiitzʼin, 32 ut sachsokebʼ xchʼool nekeʼkanaak xbʼaan chanru nakʼutuk ut xbʼaan naq li xkʼutum chalenaq rikʼin li Yos. 33 Joʼkan bʼiʼ, saʼ li naʼaj re loqʼonink wank chaq jun li winq li echaninbʼil xbʼaan jun li maaʼus aj musiqʼej, ut aʼan kixjap re chi kaw: 34 «Ah! Kʼaru aawajom arin, Jesús aj Nazaret? Ma xatchalk re naq tooʼosoʼq? Chʼolchʼo tzʼaqal chiwu anihat: laaʼat li Saant li taqlanbʼil xbʼaan li Yos!». 35 Abʼan li Jesús kixqʼus li maaʼus aj musiqʼej ut kixye: «Xikʼ nakaaye ut elen rikʼin li winq!». Tojaʼ naq li maaʼus aj musiqʼej kixkut saʼ chʼochʼ li winq saʼ xyiihebʼ li qas qiitzʼin ut kiʼelk rikʼin li winq abʼan inkʼaʼ kixrahobʼtesi. 36 Naq xeʼril aʼin, sachsokebʼ xchʼool xeʼkanaak ut xeʼok xyeebʼal chiribʼilebʼ ribʼ: «Kʼehomaq reetal, wank xwankil li raatin! Ebʼ li maaʼus aj musiqʼej ajwiʼ nekeʼabʼink chiru ut nekeʼxkanabʼ rechaninkil ebʼ li qas qiitzʼin!». 37 Joʼkan bʼiʼ, kisutunk resil saʼ chixjunil li teep.
38 Naq kiʼelk saʼ li naʼaj re loqʼonink, li Jesús kiʼok saʼ rochoch laj Simón. Ut li xnaʼ li rixaqil laj Simón kʼajoʼ chaq xtiq ut xeʼxtzʼaama re, naq tixtenqʼa. 39 Joʼkan naq kijilok chixkʼatq, kixye re li tiq naq tixkanabʼ li ixq ut li tiq kiʼelk rikʼin. Tojaʼ naq kiwakliik li ixq ut kiʼok xkʼubʼankil ebʼ li xtzekemq.
40 Naq yook chi ok li saqʼe, chixjunilebʼ li wankebʼ xyaj xeʼxkʼam rikʼin li Jesús. Ebʼ li qas qiitzʼin aʼin jalan jalanq xyajelebʼ. 41 Li Jesús kirisi ajwiʼ naabʼal li maaʼus aj musiqʼej rikʼinebʼ li qas qiitzʼin li japjokebʼ re chi xyeebʼal: «Laaʼat li Ralal li Yos!». Abʼan kixqʼusebʼ chaq chi kaw ut inkʼaʼ naxkanabʼebʼ chi aatinak xbʼaan naq ebʼ li maaʼus aj musiqʼej nekeʼxnaw naq aʼan li Kriist.
42 Naq kisaqewk, kiʼelk aran ut xkoho saʼ jun li naʼaj li wank xjunes. Abʼan li kʼiila tenamit kiʼok xsikʼbʼal ut xeʼwulak toj bʼarwiʼ wank chaq, ut xeʼxyal xxaqabʼankil re naq inkʼaʼ tixkanabʼebʼ. 43 Abʼan aʼan kixye rehebʼ: «Tento tinxik ajwiʼ chi xkʼebʼal chi naweʼk li chaabʼil esil chirix li Xʼawabʼejilal li Yos saʼ jalan chik ebʼ li tenamit xbʼaan naq aʼan ajʼe naq xintaqlaak chaq». 44 Joʼkan naq, inkʼaʼ kixkanabʼ xkʼebʼal chi naweʼk li chaabʼil esil saʼebʼ li naʼaj re loqʼonink li wank Judea.