NAʼLEBʼ RE TZOLOK 35
Oxloqʼ chiru li Jehobʼa ebʼ li xmoos li nekeʼxkubʼsi ribʼ
«Us ta jwal nim li Qaawaʼ, abʼan naril li maakʼaʼ xwankil ut toj najt naxnaw ru li qʼetqʼet» (SAL. 138:6).
BʼICH 48 Caminemos diariamente con Jehová
RUʼUJIL LI TZOLOMa
1. Chʼolobʼ kʼaru narekʼa li Jehobʼa chirixebʼ li nekeʼxkubʼsi ribʼ.
LI JEHOBʼA naxrahebʼ li nekeʼxkubʼsi ribʼ. Kaʼajwiʼ nekeʼwank choʼq tzʼaqal ramiiw ut naxrahebʼ li nekeʼxyuʼami li tzʼaqal kubʼsink ibʼ. Abʼanan, «toj najt naxnaw ru li qʼetqʼet» (Sal. 138:6). Chiqajunilo naqaj xsahobʼresinkil xchʼool li Jehobʼa ut rekʼankil naq nokooxra, joʼkan bʼiʼ, wank xyaalal chiqu re xtzolbʼal li kubʼsink ibʼ.
2. Kʼaru tqatzʼil rix saʼ li tzolom aʼin?
2 Saʼ li tzolom aʼin tqatzʼil li xsumenkil oxibʼ li patzʼom: 1) Kʼaru li kubʼsink ibʼ? 2) Kʼaʼut naq tento tqayuʼami? 3) Joqʼe naru nayaleʼk rix? Joʼ tqil, wi tqakubʼsi qibʼ tqasahobʼresi xchʼool li Jehobʼa ut us ajwiʼ tooʼelq wi tqayuʼami (Prov. 27:11; Is. 48:17).
KʼARU LI KUBʼSINK IBʼ?
3. Kʼaru li kubʼsink ibʼ?
3 Li kubʼsink ibʼ aʼan jun chaabʼil naʼlebʼ, jalan tzʼaqal chiru li nimobʼresink ibʼ ut li qʼetqʼetil. Li Santil Hu naxye naq li naxkubʼsi ribʼ naxtaw ru naq li Jehobʼa jwal nim xwankil chiru ut naq ebʼ li junchʼol qʼaxal seebʼebʼ chik chiru (Filip. 2:3, 4).
4, 5. Kʼaʼut naqaye naq li kubʼsink ibʼ maawaʼ li naʼilmank chiqu?
4 Wankebʼ li kristiʼaan yal nekeʼxbʼaanu ribʼ naq kubʼenaqebʼ xwankil. Maare moko nakʼutunk ta chiruhebʼ naq qʼaxal nekeʼxnimobʼresi ribʼ malaj nekeʼroxloqʼi ut saʼ tuulanil nekeʼril li junchʼol saʼ xkʼabʼaʼ li xwanjikebʼ malaj chanru xeʼkʼiresiik chaq. Abʼan maare saʼ xchamal li xchʼool qʼaxal qʼetqʼetebʼ. Abʼanan, twulaq xkutankil naq teʼxkʼutbʼesi chanru tzʼaqal xnaʼlebʼebʼ (Luc. 6:45).
5 Wankebʼ ajwiʼ li poyanam li inkʼaʼ nekeʼok xkʼaʼuxl chirix li nekeʼxye ut nekeʼxbʼaanu malaj kaw bʼayaq nekeʼaatinak, abʼan aʼin moko naraj ta xyeebʼal naq qʼetqʼetebʼ (Juan 1:46, 47). Usta joʼkan, tento naq inkʼaʼ teʼxkʼojobʼ xchʼool rikʼin li xseebʼalebʼ. Maakʼaʼ naxye chanruho tento naq chiqajunilo tqakʼe qaqʼe chi xyuʼaminkil chi anchal qachʼool li kubʼsink ibʼ.
Li Apostol Pablo moko kixnimobʼresi ta ribʼ chiruhebʼ li junchʼol. (Taawil li raqal 6).d
6. Naq naqil li naxye saʼ 1 Corintios 15:10, kʼaru naqatzol rikʼin li eetalil li kixkanabʼ li Apostol Pablo?
6 Qilaq li eetalil li kixkanabʼ li Apostol Pablo. Li Jehobʼa kiroksi laj Pablo re xxaqabʼankil ebʼ li chʼuut saʼ jalan jalanq chi naʼajej. Ut maare maajun junaq chik Xʼapostol li Jesus kixbʼaanu chixjunil li kʼanjel joʼ kixbʼaanu chaq li Apostol Pablo. Usta joʼkan, laj Pablo maajunwa kixkʼoxla naq nim xwankil chiruhebʼ li rechpaabʼanel, kixye bʼan chi anchal xchʼool: «Laaʼin iitzʼinbʼejin chiruhebʼ chixjunil li apóstol; moko inkʼulubʼ ta naq tinkʼabʼaʼin apóstol xbʼaan naq xikʼ kiwil li xʼIklees li Yos» (1 Cor. 15:9). Joʼkan naq moqon kixye naq kaʼajwiʼ saʼ xkʼabʼaʼ li xnimal rusilal li Yos kiruuk chi wank choʼq ramiiw, moko saʼ xkʼabʼaʼ ta naq seebʼ xchʼool malaj naq kixbʼaanu li xninqal ru naʼlebʼ (taayaabʼasi 1 Corintios 15:10). Relik chi yaal, kixkanabʼ jun chaabʼil eetalil chirix li kubʼsink ibʼ naq kixtzʼiibʼa li hu choʼq rehebʼ laj Corinto, xbʼaan naq wiibʼ oxibʼ rehebʼ keʼxwechʼ rix (2 Cor. 10:10).
Li hermaan Karl Klein li kiwank saʼ xyanqebʼ li Nekeʼjolomink re Xmolam li Jehobʼa kixyuʼami li kubʼsink ibʼ. (Taawil li raqal 7).
7. Chanru kixkʼutbʼesi li kubʼsink ibʼ jun li hermaan li nawbʼil ru saʼebʼ li qakutan?
7 Naabʼalebʼ aj Testiiw nekeʼwaklesiik xchʼool naq nekeʼril li resil xyuʼam li hermaan Karl Klein, li kiwank saʼ xyanqebʼ li Nekeʼjolomink re Xmolam li Jehobʼa. Li hermaan Klein kixkubʼsi xwankil naq kixkʼulubʼa naq wank wiibʼ oxibʼ li xchʼaʼajkilal ut xmaajelal li xnaʼlebʼ li kichʼiʼchʼiʼink re chiru naabʼal chihabʼ. Qilaq jun eetalil. Chiru li chihabʼ 1922 kiʼelk chi puktesink xbʼeen sut chirekabʼlal, abʼan kixkʼoxla naq qʼaxal chʼaʼaj xbʼaanunkil joʼkan naq chiru wiibʼ chihabʼ tana inkʼaʼ chik kipuktesink. Moqon, naq yook chik chi kʼanjelak saʼ Betel, kʼajoʼ kijosqʼoʼk rikʼin jun li rechpaabʼanel chiru naabʼal kutan xbʼaan naq aʼin kixkʼe xnaʼlebʼ. Joʼkan ajwiʼ, saʼ xkʼabʼaʼ naq kiyajerk qʼaxal kinimank xkʼaʼuxl, abʼan moqon kiʼusaak. Abʼan kikʼemank ajwiʼ re naabʼal li chaqʼal ru maatan kʼanjel. Peʼyaal naq qʼaxal kixyuʼami li kubʼsink ibʼ li hermaan aʼin li jwal nawno ru naq kixye chixjunil li xpaltil? Naabʼalebʼ laj Testiiw nekeʼxjultika chi anchal chʼool li hermaan Klein ut li resil xyuʼam bʼarwiʼ maakʼaʼ kixmuq ut chʼinaʼus naxye.b
KʼAʼUT NAQ TENTO TQAKUBʼSI QIBʼ?
8. Chanru nokooxtenqʼa li naxye saʼ 1 Pedro 5:6 chi rilbʼal naq li kubʼsink ibʼ nawulak chiru li Yos?
8 Joʼ kixkanabʼ chi chʼolchʼo ru li Apostol Pedro, li xnimal ru xyaalalil re xkʼutbʼesinkil li kubʼsink ibʼ aʼan naq nawulak chiru li Jehobʼa (taayaabʼasi 1 Pedro 5:6). Naq kiʼaatinak chirix aʼin li tasal hu «Ven, sé mi seguidor», maakʼaʼ saʼ Qʼeqchiʼ, naxye: «Li qʼetqʼetil aʼan jun li bʼeneen li nasachok chi junajwa. Li yiibʼ aj naʼlebʼ aʼin naxbʼaanu naq li kristiʼaan li qʼaxal seebʼ xchʼool maakʼaʼ t-oq wiʼ chiru li Yos. Abʼanan, li kubʼsink ibʼ naxbʼaanu naq junaq li kristiʼaan li maakʼaʼ xwankil naru tkʼanjelaq joʼ jun chaabʼil kʼanjelobʼaal saʼ ruqʼ li Jehobʼa». Ut naxye ajwiʼ naq li Qayos «chi anchal xchʼool tooxqʼajkamu wi laaʼo ajwiʼ naqayuʼami li kubʼsink ibʼ».c Peʼyaal naq chʼolchʼo chiqu naq maakʼaʼ chik junaq li naʼlebʼ li jwal chaqʼal ru joʼ xsahobʼresinkil xchʼool li Jehobʼa? (Prov. 23:15).
9. Kʼaʼut nawulak chiruhebʼ li kristiʼaan wank rikʼinebʼ li nekeʼxkubʼsi ribʼ?
9 Li kubʼsink ibʼ moko kaʼaj tawiʼ naxkʼe xsahil xchʼool li Jehobʼa, jwal us bʼan choʼq qe xyuʼaminkil. Aʼin naxbʼaanu naq ebʼ li poyanam teʼraj wank qikʼin. Re xtawbʼal ru kʼaʼut nakʼulmank aʼin, qakʼoxlaq ani aj ikʼin nawulak chiqu wank (Mat. 7:12). Peʼyaal naq inkʼaʼ nawulak chiqu wank rikʼinebʼ li kristiʼaan li junelik nekeʼxbʼaanu li nekeʼraj ut inkʼaʼ nekeʼxkʼulubʼa junaq li naʼlebʼ? Abʼanan, nawulak chiqu wank rikʼinebʼ li hermaan li nekeʼxkʼutbʼesi li tawok u, li rahok, li toqʼobʼank u ut li kubʼsink ibʼ (1 Ped. 3:8). Joʼkan bʼiʼ, wi joʼkan naqekʼa qibʼ laaʼo, chʼolchʼo naq joʼkan ajwiʼ teʼrekʼa ribʼ li junchʼol wi naqakubʼsi qibʼ.
10. Kʼaʼut naq nokooxtenqʼa li kubʼsink ibʼ chi xnumsinkil li chʼaʼajkilal li tqataw saʼ li qayuʼam?
10 Li kubʼsink ibʼ nokooxtenqʼa ajwiʼ chi xnumsinkil li chʼaʼajkilal li naqakʼul saʼ li qayuʼam. Relik chi yaal, wank sut naqakʼul junaq li naʼlebʼ li moko qakʼulubʼ ta malaj moko us ta. Joʼkan naq li awabʼej Salomon kixye: «Xwilebʼ aj mun chi xik chirix kawaay, ut ebʼ li xninqal ru winq yookebʼ chi xik chi roqebʼ chanchanebʼ laj mun» (Ecl. 10:7). Moko junelik ta nakʼemank saʼ ajl li seebʼebʼ xchʼool ut wank sut nekeʼnimaak ru li moko qʼaxal seebʼebʼ ta. Abʼan laj Salomon kixkʼe reetal naq li wank xnaʼlebʼ naxkʼulubʼa li xwanjik ut inkʼaʼ naxik xchʼool chirix li napaltoʼk re (Ecl. 6:9). Wi naqakubʼsi qawankil, moko qʼaxal tchʼaʼajkoʼq ta chiqu xkʼulubʼankil li qawanjik saʼ li Ruuchichʼochʼ, usta maawaʼ joʼ tqaj raj laaʼo.
JOQʼE NARU NAYALEʼK RIX LI KUBʼSINK IBʼ?
Chanru nayaleʼk rix li kubʼsink ibʼ naq nakʼulmank aʼin? (Taawil li raqal 11 ut 12).e
11. Kʼaʼut aajel ru li kubʼsink ibʼ naq tooʼeʼxqʼus?
11 Wulaj wulaj naqataw naabʼal li hoonal re xkʼutbʼesinkil naq naqakubʼsi qibʼ. Qilaq wiibʼ oxibʼ li eetalil. Naq nokooʼeʼxqʼus. Jultikaq qe naq wi junaq li kristiʼaan naxkʼe xhoonal re xkʼebʼal qanaʼlebʼ, maare xbʼaan naq li qapaltil jwal nim wiʼ chik chiru li naqakʼoxla. Naq tkʼulmanq aʼin, saʼ xtiklajik inkʼaʼ tana tqakʼulubʼa li qaqʼusbʼal. Maare tqawechʼ rix li kikʼehok re malaj chanru xooraatina. Abʼan wi naqayuʼami li kubʼsink ibʼ tqayal xchaabʼilobʼresinkil qanaʼlebʼ.
12. Joʼ naxye saʼ Proverbios 27:5, 6, kʼaʼut tqabʼanyoxi naq junaq li kristiʼaan tixkʼe qanaʼlebʼ? Kʼe jun eetalil.
12 Li kristiʼaan li naxkubʼsi xwankil naxbʼanyoxi naq naqʼuseʼk. Qilaq jun eetalil. Qakʼoxlaq naq yooko chi aatinak rikʼinebʼ wiibʼ oxibʼ li hermaan saʼ li Chʼutlebʼaal Kabʼl. Tojaʼ naq jun rehebʼ nawakliik ut nokooxkʼam saʼ jun chik naʼajej ut saʼ jas naxye qe naq wank relaʼ tzekemk saʼ ruch qe. Chʼolchʼo naq nokooxutaanak. Abʼan naqabʼanyoxi naq naxye qe. Yaal tzʼaqal, xqaj raj naq maatojehaq raj chik xeʼxye qe aʼin. Joʼkan ajwiʼ, us raj naq tqakubʼsi qawankil ut tqabʼanyoxi naq jun li hermaan naxkawresi xchʼool chi xkʼebʼal qanaʼlebʼ naq naʼajmank chiqu. Miqakʼoxla naq xikʼ nokooril, qakʼoxlaq bʼan naq aʼan qamiiw ut nokooxra (taayaabʼasi Proverbios 27:5, 6; Gal. 4:16).
Kʼaʼut aajel ru xyuʼaminkil li kubʼsink ibʼ naq li junchʼol nekeʼxkʼul li maatan kʼanjel? (Taawil li raqal 13 ut 14).f
13. Chanru naqakʼutbʼesi li kubʼsink ibʼ naq jalanebʼ chik hermaan nekeʼxkʼul li maatan kʼanjel?
13 Naq jalanebʼ chik hermaan nekeʼxkʼul li maatan kʼanjel. Laj Jason jun li cheekel winq naxye: «Naq nawil naq nakʼemank xmaatan kʼanjel li junchʼol ninʼok xkʼoxlankil kʼaʼut naq moko laaʼin ta xinkʼuluk re». Ma xqakʼoxla junsutaq aʼin? Moko maak ta naq tqakʼe qaqʼe re xtawbʼal xkomon li qakʼanjel chiru li Jehobʼa (1 Tim. 3:1). Abʼan weent tqabʼaanu rikʼin li yooko chi xkʼoxlankil, xbʼaan naq naru naʼok chi kʼiik li qʼetqʼetil saʼ li qachʼool. Jun eetalil, maare junaq li qechpaabʼanel naʼok xkʼoxlankil naq kaʼajwiʼ aʼan naru xbʼaanunkil junaq li kʼanjel saʼ li xtenamit li Yos. Malaj junaq li hermaan naxkʼoxla naq kaʼajwiʼ li xbʼeelom truuq xbʼaanunkil chiʼus junaq li kʼanjel chiru junaq chik li rechpaabʼanel. Wi tzʼaqal yaal naq naqakubʼsi qibʼ, moko toonaʼlebʼaq ta chi joʼkan.
14. Kʼaru naqatzol chirix chanru kinaʼlebʼak laj Moises naq jalanebʼ chik keʼxkʼul li maatan kʼanjel?
14 Qilaq chanru kinaʼlebʼak laj Moises naq jalan chik li kristiʼaan keʼxkʼul li maatan kʼanjel ut kʼaru li naʼlebʼ naqatzol chirix. Jwal wank chaq xwankil choʼq re xjolominkil li tenamit Israel. Abʼan, chanru kinaʼlebʼak naq li Jehobʼa kixkanabʼ naq junchʼol chik aj Israel teʼtenqʼanq re saʼ li xkʼanjel? Moko kikaqalink ta (Num. 11:24-29). Kixkʼutbʼesi ajwiʼ li kubʼsink ibʼ naq kixkanabʼ naq jalanebʼ chik teʼtenqʼanq re chi raqok aatin saʼ xbʼeen li tenamit (Ex. 18:13-24). Naq naabʼalebʼ chik laj raqol aatin, saʼ junpaat keʼxtuqubʼ ru li chʼaʼajkilal ut ebʼ laj Israel moko naabʼal kutan ta chik keʼroybʼeni. Choʼq re laj Moises jwal wank xwankil naq sa teʼwanq li tenamit chiru li kʼanjel kʼebʼil re. Peʼyaal naq naxkʼe qe jun chaabʼil eetalil? Jultikaq qe naq wi qʼaxal naqaj kʼanjelak saʼ ruqʼ li Jehobʼa jwal wank xwankil li kubʼsink ibʼ chiru li nokooruuk xbʼaanunkil. Joʼ naxye li Salmo 138:6: «Us ta jwal nim li Qaawaʼ, abʼan naril li maakʼaʼ xwankil ut toj najt naxnaw ru li qʼetqʼet».
15. Chanru kijalaak li xyuʼamebʼ naabʼal li hermaan?
15 Naq najalaak li yuʼam. Saʼebʼ li chihabʼ li tojeʼ xeʼnumeʼk, naabʼalebʼ li hermaan li najter nekeʼok chi kʼanjelak chiru li Yos xeʼjalaak li xkʼanjel. Jun eetalil, saʼ li chihabʼ 2014, ebʼ li cheekel winq li nekeʼilok re jun teep chi chʼuut ut ebʼ li rixaqil xeʼbʼoqeʼk chi xkʼebʼal chixjunil li xhoonal chiru li Yos saʼ jalan chik kʼanjel. Ut chalen chaq li chihabʼ aʼan, ebʼ li cheekel winq li nekeʼulaʼanink chʼuut nekeʼxkanabʼ li xkʼanjel naq nekeʼxket 70 chihabʼ. Joʼkan ajwiʼ, ebʼ li cheekel winq li wank 80 chihabʼ rehebʼ malaj ak xeʼxqʼax ru, inkʼaʼ chik teʼruuq wank joʼ li nakʼubʼank re li kʼanjel saʼ xyanqebʼ li cheekel winq. Ut saʼebʼ li chihabʼ li ak xeʼnumeʼk, naabʼalebʼ li xeʼwank saʼ Betel keʼtaqlaak ajwiʼ joʼ aj kʼamolbʼe saʼ li puktesink. Jalanebʼ chik keʼxkanabʼ xkʼebʼal chixjunil li xhoonal saʼ xkʼanjel li Yos saʼ xkʼabʼaʼ naq xeʼyajer, xeʼok chi rilbʼal li xjunkabʼal malaj jalan chik li chʼaʼajkilal kiramok chiruhebʼ.
16. Chanru nekeʼxyuʼami li kubʼsink ibʼ wiibʼ oxibʼ li hermaan?
16 Kichʼaʼajkoʼk chiruhebʼ li hermaan aʼin naq kijalaak li xyuʼamebʼ. Chʼolchʼo naq kʼajoʼ nekeʼxra chaq li kʼanjel li nekeʼxbʼaanu, naabʼal rehebʼ ak naabʼal chihabʼ rokikebʼ saʼ li xkʼanjel. Wiibʼ oxibʼ kʼajoʼ naq keʼrahoʼk xchʼool, abʼan saʼ xnumik li kutan xeʼkʼayk saʼ li xʼakʼ yuʼam. Kʼaʼut? Xbʼeen xbʼeen, xbʼaan naq qʼaxal nekeʼxra li Jehobʼa. Chʼolchʼo chiruhebʼ naq xeʼxqʼaxtesi li xyuʼam chiru li Yos, moko chiru ta jun kʼanjel malaj uuchil kʼabʼaʼej (Col. 3:23). Sa nekeʼrekʼa ribʼ naq inkʼaʼ nekeʼxkanabʼ kʼanjelak chiru li Jehobʼa chi anchalebʼ xchʼool. Ebʼ li hermaan aʼin nekeʼxqʼaxtesi «saʼ ruqʼ li Yos chixjunil li [x]kʼaʼuxl» xbʼaan naq nekeʼxnaw naq aʼan naxkʼe xchʼool chirixebʼ (1 Ped. 5:6, 7).
17. Kʼaʼut naqabʼanyoxi naq li Raatin li Yos nokooxtaqla chi xyuʼaminkil li kubʼsink ibʼ?
17 Relik chi yaal, naqabʼanyoxi naq li Raatin li Yos nokooxtaqla chi xyuʼaminkil li kubʼsink ibʼ. Naqataw rusilal naq laaʼo ut ebʼ li junchʼol naqayuʼami li kubʼsink ibʼ. Saʼ xkʼabʼaʼ li chaqʼal ru naʼlebʼ aʼin, nokooruuk xqʼaxbʼal ru li chʼaʼajkilal li wank saʼ li qayuʼam ut xbʼeen xbʼeen, nokoojilok chixkʼatq li qachoxahil Yuwaʼ. Qʼaxal naxkʼe xsahil qachʼool xnawbʼal naq li Jehobʼa usta aʼan «li Nimajwal Yos, li nim xwankil», naxra ut oxloqʼ chiru ebʼ li xmoos li nekeʼxkubʼsi ribʼ (Is. 57:15).
BʼICH 45 «La meditación de mi corazón»
a Li kubʼsink ibʼ aʼan jun li chaabʼil naʼlebʼ li jwal aajel ru naq tqayuʼami joʼ aj kʼanjel chiru li Yos. Abʼan, kʼaru li kubʼsink ibʼ? Kʼaʼut naq tento tqayuʼami? Ut chanru tyaleʼq rix naq tjalaaq li qayuʼam? Saʼ li tzolom aʼin tqatzʼil rix ebʼ li patzʼom aʼin li wank xwankil.
b Taawil li tzolom re li hu Laj Kʼaakʼalehom 1 re Marzo 1985, bʼarwiʼ naxseeraqʼi chanru kiqʼajkamuuk xbʼaan li Jehobʼa, maakʼaʼ saʼ Qʼeqchiʼ.
c Taawil li tzolom 3, raqal 23.
d XCHʼOLOBʼANKIL LI JALAM U. Li Apostol Pablo ut junchʼol chik aj paabʼanel wankebʼ saʼ rochoch jun li hermaan. Naxkʼutbʼesi naq moko naxnimobʼresi ta ribʼ naq naxkʼe xhoonal re wank rikʼinebʼ ut rikʼinebʼ ajwiʼ li kokʼal.
e XCHʼOLOBʼANKIL LI JALAM U. Jun li hermaan naxkʼulubʼa li naʼlebʼ li isinbʼil chaq saʼ li Santil Hu li nakʼeheʼk re xbʼaan jun li saaj.
f XCHʼOLOBʼANKIL LI JALAM U. Li cheek aʼin moko naʼok ta xkaqalinkil li saaj naq nakʼemank xmaatan kʼanjel saʼ li chʼuut.