NAʼLEBʼ RE TZOLOK 32
At saaj, maakanabʼ kʼiik saʼ laapaabʼal naq ak xkubʼeek laahaʼ
«Tookʼiiq saʼ chixjunil» (EFES. 4:15).
BʼICH 54 Aʼan aʼin li bʼe
RUʼUJIL LI TZOLOMa
1. Kʼaru ak xeʼxbʼaanu naabʼalebʼ li saaj?
RAJLAL chihabʼ chi mil ebʼ li saaj nekeʼxsubʼ ribʼ saʼ haʼ. Ma laaʼat jun rehebʼ aʼan? Wi joʼkan, ebʼ laawechpaabʼanel kʼajoʼ nekeʼsahoʼk saʼ xchʼool ut joʼkan ajwiʼ li Jehobʼa (Prov. 27:11). Kʼoxla chixjunil li ak xaabʼaanu. Jun eetalil, maare chiru naabʼal chihabʼ ak xaatzol li Santil Hu, ut xchʼolaak chaawu naq aʼin Raatin li Yos. Abʼan, li qʼaxal wank xwankil aʼan naq nakaanaw ru ut nakaara laj echal re li Santil Hu. Joʼkan naq xaawaj xqʼaxtesinkil laayuʼam chiru ut xkubʼsinkil aahaʼ. Chaabʼil li xaabʼaanu!
2. Kʼaru tqil saʼ li tzolom aʼin?
2 Naq toj maajiʼ nakubʼeek aahaʼ xyaleʼk rix laapaabʼal. Abʼan, saʼ xnumikebʼ li chihabʼ tchalq chik xkomon. Laj Tza naraj naq tkehoʼq laarahom chirix li Jehobʼa ut naq tatnajtoʼq rikʼin (Efes. 4:14). Maakanabʼ naq tixbʼaanu aʼin. Kʼaru ttenqʼanq aawe re naq tiikaq aachʼool chiru li Jehobʼa ut xbʼaanunkil li xaayeechiʼi re naq xaaqʼaxtesi laayuʼam chiru? Aajel ru naq junelik yooqat chi kʼiik saʼ laapaabʼal (Heb. 6:1, Wy). Saʼ li tzolom aʼin tqil chanru taabʼaanu.
LI TATRUUQ XBʼAANUNKIL
3. Kʼaru tento teʼxbʼaanu ebʼ laj paabʼanel li ak xeʼkubʼeek chikan xhaʼ?
3 Naq junaq nakubʼeek xhaʼ, tento tixbʼaanu joʼ kixye li apóstol Pablo rehebʼ laj Éfeso. «Laaʼaqo li Winq tzʼaqal re ru» saʼ li qapaabʼal (Efes. 4:13). Chanchan tawiʼ yook xyeebʼal «Meekanabʼ kʼiik». Laj Pablo kixjuntaqʼeeta aʼin rikʼin li xkʼiijik jun li kʼuulaʼal. Joʼ naq jun li kʼuulaʼal naxkʼe xsahil xchʼool li xnaʼ xyuwaʼ, moko junelik ta nakanaak chi joʼkaʼan. Xbʼaan naq saʼ xnumikebʼ li chihabʼ naxkanabʼ «li xnaʼlebʼebʼ li kokʼal» (1 Cor. 13:11, Wy). Joʼkan ajwiʼ nakʼulmank rikʼinebʼ li ak xeʼxsubʼ ribʼ saʼ haʼ: junelik teʼkʼiiq saʼ li xpaabʼal. Qilaq wiibʼ oxibʼ li naʼlebʼ li tooxtenqʼa xbʼaanunkil aʼin.
4. Kʼaru ttenqʼanq aawe re naq tatkʼiiq saʼ laapaabʼal, ut kʼaʼut? (Filipenses 1:9).
4 Junelik taara li Jehobʼa. Chʼolchʼo naq nakaara. Ut li rahom aʼin naru nakʼiik. Chanru xbʼaanunkil? Li apóstol Pablo kixye jun li naʼlebʼ li naqataw saʼ Filipenses 1:9, Wy. Taawil taqʼa, (taayaabʼasi).b Li apóstol Pablo kixpatzʼ re li Jehobʼa naq «chinumtaaq taxaq» li xrahomebʼ laj Filipo. Aʼin naraj xyeebʼal naq li qarahom chirix li Yos naru tkʼiiq. Re xbʼaanunkil aʼin tento «xtawbʼal bʼar wank li tzʼaqal yaal». Li naraj xyeebʼal, naq tqanaw ru chiʼus li Jehobʼa, tqara ut twulaq ajwiʼ chiqu li xnaʼlebʼ ut chanru naxbʼaanu chixjunil. Qʼaxal t-aalaq saʼ qachʼool xsahobʼresinkil xchʼool ut inkʼaʼ naqaj xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ li tixrahobʼtesi xchʼool. Qayalaq qaqʼe chi xbʼaanunkil li nawulak chiru li Jehobʼa.
5, 6. Kʼaru chik tooxtenqʼa re naq tkʼiiq li qarahom chirix li Jehobʼa?
5 Jun chik li naʼlebʼ li tooxtenqʼa re xraabʼal li Jehobʼa, aʼan xnawbʼal ru li Jesús, li Ralal, xbʼaan naq aʼan kixkʼutbʼesi li xchaabʼil naʼlebʼ li Xyuwaʼ (Heb. 1:3). Ut chanru tqanaw ru li Jesús? Jun li naʼlebʼ aʼan naq tqayaabʼasi Mateo toj Juan. Ma kʼaynaqat chi rilbʼal li Santil Hu wulaj wulaj? Wi inkʼaʼ, anaqwan li xhoonalil re naq taatikibʼ. Chi joʼkan taakʼe reetal li kixbʼaanu ut li kixye li Jesús. Moko chʼaʼaj ta raatinankil; naxqʼaluhebʼ li kokʼal (Mar. 10:13-16). Ut aʼin kixbʼaanu naq ebʼ li xtzolom sa teʼrekʼa ribʼ rikʼin; nekeʼxye re chixjunil li nekeʼrekʼa chi maakʼaʼ xkʼaʼuxebʼ (Mat. 16:22). Li Jesús joʼkaʼin li xnaʼlebʼ xbʼaan naq li Xyuwaʼ joʼkan nanaʼlebʼak. Moko chʼaʼaj ta aatinak rikʼin li Jehobʼa. Naq tattijoq naru taaye re chixjunil li kʼaru wank saʼ laawaanm chi maakʼaʼaq aakʼaʼuxl, xbʼaan naq aʼan maajunwa tixkʼoxla junaq li yibʼru aj naʼlebʼ saʼ aabʼeen. Nokooxra ut naxkʼe xchʼool chiqix (1 Ped. 5:7).
6 Li Jesús naril chaq xtoqʼobʼaalebʼ ru li kristiʼaan. Li apóstol Mateo naxye: «Naq kirilebʼ li kʼiila tenamit, kixtoqʼobʼa ruhebʼ xbʼaan naq chʼiʼchʼiʼinbʼilebʼ ut chaʼchookebʼ, joʼkebʼ li karneer maakʼaʼ aj ilol rehebʼ» (Mat. 9:36). Chanru naril li Jehobʼa ebʼ li poyanam? Li Jesús kixye chirix li Xyuwaʼ: «Moko rajom ta xchʼool leechoxahil Yuwaʼ naq taasachq junaq rehebʼ» (Mat. 18:14). Kʼajoʼ nasahoʼk saʼ qachʼool naq li Jehobʼa qʼaxal nokooxra! Wi naqanaw ru chiʼus li Jesús, qʼaxal tnimanq li qarahom chirix li Jehobʼa.
7. Kʼaʼut us choʼq aawe wank saʼ amiiwil rikʼinebʼ li hermaan li kawebʼ saʼ xpaabʼal?
7 Wank jun chik li naʼlebʼ li naru taabʼaanu re naq tkʼiiq laarahom ut laapaabʼal chirix li Jehobʼa. Bʼar wank? Wank choʼq ramiiwebʼ li hermaan li kawebʼ saʼ xpaabʼal saʼ laachʼuut. Ut taakʼe reetal naq ebʼ li hermaan aʼin junelik sahebʼ saʼ xchʼool. Ut inkʼaʼ nekeʼrahoʼk saʼ xchʼool xbʼaan li xeʼxbʼaanu. Ye rehebʼ naq teʼxseeraqʼi aawe junaq li naʼlebʼ li xeʼxkʼul. Ut, naq taawaj xbʼaanunkil junaq li naʼlebʼ, aatinan rikʼinebʼ. Joʼkan peʼ li Santil Hu naxye: «Wi naabʼalebʼ laj kʼehol naʼlebʼ» us naʼelk chixjunil (Prov. 11:14).
Chanru naru taakawresi aawibʼ naq nekeʼaatinak saʼ li tzolebʼaal chirix naq chixjunil yal xyoʼlaak xjunes? (Chaawil li raqal 8 ut 9).
8. Kʼaru tatruuq xbʼaanunkil wi nawiibʼank aachʼool chirix li naxye li Santil Hu?
8 Tzʼil rix li nakʼehok aakʼaʼuxl. Joʼ ak xqil saʼ li raqal 2, laj Tza naraj naq inkʼaʼ tatkʼiiq saʼ laapaabʼal. Aʼan naraj naq t-oq aakʼaʼuxl chirix li naxkʼut li Santil Hu. Jun eetalil, maare nakaawabʼi naq nekeʼaatinak chirix naq chixjunil kiyoʼlaak xjunes, ut aʼin naxtzʼajni li xkʼabʼaʼ li Jehobʼa. Maare junxil inkʼaʼ nakaakʼoxla chaq aʼin. Abʼanan, anaqwan naq ak saajat chik, maare nekeʼxkʼut chaawu aʼin saʼ li tzolebʼaal. Ut maare tat-oq xkʼoxlankil naq yaal aʼin. Abʼan, kʼoxla naq maajunwa xeʼxtzʼil rix naq wank jun laj Yobʼtesinel. Jultika li naxye Proverbios 18:17: «Li naʼaatinak xbʼenwa chanchan naq maakʼaʼ xmaak; abʼan nawulak laj jitol re ut naxchʼolobʼ li yaal». Kʼaru li naʼlebʼ natawmank arin? Maapaabʼ chixjunil li nekeʼxye aawe. Taatzʼil bʼan rix li naxkʼut li Santil Hu. Sikʼ aanaʼlebʼ saʼebʼ li qatasal hu. Aatinan rikʼinebʼ li hermaan li xeʼxpaabʼ chaq li naʼlebʼ aʼin ut patzʼ rehebʼ kʼaru kitenqʼank rehebʼ chi rilbʼal naq wank jun laj Yobʼtesinel li nokooxra.c Relik chi yaal naq aʼin tatxtenqʼa chi rilbʼal naq wank jun laj Yobʼtesinel.
9. Kʼaru nakaatzol rikʼin li kixkʼul li xMelissa?
9 Li kitenqʼank re li xMelissa, jun li hermaan, aʼan xtzʼilbʼal rix li yobʼtesihom.d Naxye: «Ebʼ laj kʼutunel nekeʼxkʼut naq tzʼaqal yaal aʼin. Abʼanan, xʼok inkʼaʼuxl. Ninxuwak xkʼoxlankil naq li tintzʼil rix tinxtʼan saʼ linpaabʼal. Abʼanan, li Jehobʼa moko naraj ta naq yal tqapaabʼ chixjunil li nekeʼxye qe, joʼkan naq xinʼok xtzʼilbʼal rix li nakʼehok re inkʼaʼuxl. Xinʼok rilbʼal li hu ¿Existe un Creador que se interese por nosotros? ut ebʼ li hu ¿Es la vida obra de un Creador? ut Oobʼ li patzʼom li tento xtzʼilbʼal rix chirix li xtiklajik li yuʼam, maakʼaʼ saʼ qʼeqchiʼ. Xtzolbʼal aʼin qʼaxal xinxtenqʼa. Narahoʼk saʼ inchʼool naq inkʼaʼ xinbʼaanu aʼin saʼ xtiklajik».
10, 11. Kʼaru ttenqʼanq aawe re xnumsinkil ebʼ li yibʼru aj kʼaʼuxl? (1 Tesalonicenses 4:3, 4).
10 Tzʼeqtaana li yibʼru aj kʼaʼuxl. Naq saajat, wank sut nakaarahi ru xmuxbʼal aawibʼ, ut maare ebʼ li junchʼol teʼxmin aawu chi xbʼaanunkil aʼin. Laj Tza naraj naq tattʼaneʼq saʼ li maak aʼin. Kʼaru ttenqʼanq aawe re xqʼaxbʼal ru aʼin? (Taayaabʼasi 1 Tesalonicenses 4:3, 4). Ye re li Jehobʼa, chanru nakaawekʼa aawibʼ (Mat. 6:13). Aʼan yoʼon wank re aatenqʼankil, maawaʼ re xwechʼbʼal aawix (Sal. 103:13, 14). Li Santil Hu naru nakatxtenqʼa rikʼin xnumsinkil li chʼaʼajkilal aʼin. Li xMelissa, li xooʼaatinak wiʼ saʼ li raqal 9, xyal xqʼe xtzʼeqtaanankil li yibʼ aj kʼaʼuxl. Naxye: «Inkʼaʼ kichʼinaak inchʼool, li Santil Hu xinxtenqʼa. Xbʼaan naq xinqʼaxtesi linyuʼam chiru li Jehobʼa ut nawaj kʼanjelak chiru» (Sal. 119:9).
11 Maayal aaqʼe chi xnumsinkil ebʼ li chʼaʼajkilal aajunes. Seeraqʼi rehebʼ laanaʼ laayuwaʼ li nakaakʼul. Relik chi yaal naq chʼaʼaj xbʼaanunkil aʼin, abʼanan qʼaxal wank xwankil xbʼaanunkil. Li xMelissa naxye: «Xintzʼaama re li Jehobʼa xkawilal linchʼool ut xinʼaatinak rikʼin linyuwaʼ. Xwekʼa naq xʼelk jun mamaʼ iiq saʼ inbʼeen. Ninnaw naq li Jehobʼa sa saʼ xchʼool wikʼin».
12. Kʼaru ttenqʼanq aawe re naq chaabʼil tatnaʼlebʼaq?
12 Kanabʼ naq li Santil Hu tatxbʼeresi. Naq nanumeʼk li chihabʼ, laaʼat tatruuq xsikʼbʼal kʼaru taabʼaanu saʼ laayuʼam. Xbʼaan naq moko naabʼal ta laanawom. Maare taabʼaanu junaq li naʼlebʼ li tatxkʼe saʼ rahilal rikʼin li Jehobʼa (Prov. 22:3). Li xKari, jun li hermaan, naxjultika li kixbʼaanu naq kixsikʼ kʼaru xbʼaanunkil saʼ li xyuʼam. Kixkʼe reetal naq ebʼ laj paabʼanel li kawebʼ li xpaabʼal moko naʼajmank ta chiruhebʼ junjunq li chaqʼrabʼ choʼq re jalan jalanq li naʼlebʼ. Naxye: «Moko kaʼaj tawiʼ tinyuʼami jun li chaqʼrabʼ, tento bʼan tinkʼoxla chanru naril li Jehobʼa jun li naʼlebʼ». Naq taayaabʼasi li Santil Hu, kʼoxla aʼin: «Kʼaru naxkʼut chiwu li raqal aʼin chirix li Jehobʼa? Ma wank junaq li naʼlebʼ saʼebʼ li raqal aʼin li tinxtenqʼa chi xbʼaanunkil li us? Wi tinyuʼami li naʼlebʼ aʼin, kʼaru rusilal tintaw?» (Sal. 19:8; Is. 48:17, 18). Wi nakaayaabʼasi li Santil Hu ut nakaakʼoxla rix li naxye, moko chʼaʼajkaq ta chaawu xsahobʼresinkil xchʼool li Jehobʼa. Naq junelik nakaataw ru kʼaru naxkʼoxla, moko aajel ta ru naq wank junaq li chaqʼrabʼ li tatxtenqʼa re junjunq li naʼlebʼ. Aʼin naxkʼut naq yookat chi kʼiik saʼ laapaabʼal.
Anihebʼ kixsikʼ choʼq ramiiw li hermaan aʼin? (Chaawil li raqal 13).
13. Chanru teʼruuq aatenqʼankil ebʼ li chaabʼil amiiw? (Proverbios 13:20).
13 Sikʼ ebʼ aawamiiw li nekeʼxra li Jehobʼa. Joʼ xqil saʼ li raqal 7, ebʼ li qamiiw nokooʼeʼxtenqʼa re naq tookʼiiq saʼ li qapaabʼal (taayaabʼasi Proverbios 13:20). Aʼin kixkʼul li xSara, jun li hermaan, li moko sa ta chik saʼ xchʼool kʼanjelak chiru li Jehobʼa, abʼan wank kʼaru kitenqʼank re. Aʼan naxye: «Kintaw ebʼ li wamiiw saʼ li hoonal naq naʼajmank chiwu. Wochbʼen jun li wamiiw naqatzol li hu Laj Kʼaakʼalehom, ut jun chik li wamiiw kixye we naq us raj naq tinsumenq saʼebʼ li chʼutam. Chi joʼkan, xinʼok wiʼ chik xtzolbʼal li Santil Hu saʼ junesal ut tijok. Timil timil xinwank wiʼ chik saʼ amiiwil rikʼin li Jehobʼa ut sa linchʼool».
14. Bʼar xtaw laj Julien li chaabʼil amiiw?
14 Bʼar tooruuq xtawbʼal li chaabʼil amiiw? Jun li qechpaabʼanel, li naxkʼabʼaʼi Julien ut anaqwan wank joʼ cheekel winq, naxye: «Naq toj saajin chaq, xintaw chaabʼil amiiw saʼ li puktesink. Ut aʼanebʼ nekeʼpuktesink chi anchalebʼ xchʼool ut aʼin kixbʼaanu naq sahaq saʼ inchʼool saʼ li puktesink. Xinʼok xkʼoxlankil roksinkil chixjunil linhoonal re kʼanjelak chiru li Jehobʼa. Xinkʼe reetal naq, ebʼ li wamiiw juntaqʼeet li qachihabʼ, abʼan, wankebʼ peʼ li amiiw li naru nikineʼxtenqʼa saʼ linpaabʼal. Ut, naq xinʼok Betel, xintaw li chaabʼil amiiw li xineʼxtenqʼa re naq tinsikʼ chiʼus chanru tinwajsi wu, ut aʼin kixchaabʼilobʼresi linʼamiiwil rikʼin li Jehobʼa».
15. Kʼaru li naʼlebʼ kixkʼe li apóstol Pablo re laj Timoteo? (2 Timoteo 2:20-22).
15 Kʼaru taabʼaanu wi nakaakʼe reetal naq junaq saʼ li chʼuut moko tatxtenqʼa ta re kʼiik saʼ laapaabʼal? Li apóstol Pablo naxnaw naq saʼ xkutankilebʼ li apóstol wankebʼ li moko kawebʼ ta saʼ li xpaabʼal. Joʼkan naq kixye re laj Timoteo naq inkʼaʼ twanq choʼq ramiiwebʼ (taayaabʼasi 2 Timoteo 2:20-22). Li qamiiwil rikʼin li Jehobʼa jwal oxloqʼ, ut chʼaʼaj xtawbʼal. Miqakanabʼ naq maaʼani tixmaqʼ chiqu li qamiiwil rikʼin li Jehobʼa (Sal. 26:4).
XSIKʼBʼAL LI NAKAAWAJ TATXTENQʼA KʼIIK SAʼ LAAPAABʼAL
16. Kʼaru li naʼlebʼ tento taasikʼ?
16 Sikʼ li naʼlebʼ li tatxtenqʼa re naq tatkʼiiq saʼ laapaabʼal. Kʼaru ebʼ aʼan? Li naxkawresi laapaabʼal ut naxchaabʼilobʼresi laayuʼam (Efes. 3:16). Tzolok saʼ junesal ut xyaabʼasinkil li Santil Hu rajlal kutan (Sal. 1:2, 3). Ut tijok chi anchalil aachʼool. Maare tento taasikʼ chiʼus chankiru taawajsi aawu ut taawoksi chiʼus li hoonal (Efes. 5:15, 16). Li Jehobʼa sa trekʼa ribʼ naq tril naq yookat xyalbʼal aaqʼe re kʼiik saʼ laapaabʼal.
Kʼaru kixsikʼ xbʼaanunkil saʼ li xyuʼam? (Chaawil li raqal 17).
17. Kʼaʼut naq chaabʼil tat-elq wi taatenqʼahebʼ li junchʼol?
17 Naq nakaatenqʼa li junchʼol, nakatkʼiik saʼ laapaabʼal. Li Jesús kixye: «Qʼaxal nim li sahil chʼoolejil wank saʼ li kʼehok chiru li wank saʼ li kʼuluk» (Hech. 20:35). Wi nakaawoksi laahoonal ut laakawilal re xtenqʼankil li junchʼol, chaabʼil tat-elq. Kʼaru naru taabʼaanu re xtenqʼankil li junchʼol? Jun li naʼlebʼ, aʼan xtenqʼankil ebʼ li hermaan li yajebʼ malaj li cheekebʼ chik, rikʼin junaq li xkʼanjel, joʼkan ajwiʼ roksinkil chiʼus li xselular malaj li xtableta. Wi chʼajomat ut kubʼenaq chikan aahaʼ, naru taayal aaqʼe re naq tatwanq joʼ aj tenqʼanel saʼ laachʼuut, wi joʼkan taabʼaanu tatruuq xtenqʼankil laawechpaabʼanel (Filip. 2:4). Joʼkan ajwiʼ, naru taakʼutbʼesi laarahom rehebʼ li moko aj paabʼanelebʼ ta naq nakaayal aaqʼe chi puktesink (Mat. 9:36, 37). Wi nakatruhank, naru tattzʼaqonq saʼ jun li kʼanjel bʼarwiʼ taawoksi chixjunil laahoonal re kʼanjelak chiru li Jehobʼa.
18. Chanru tatxtenqʼa roksinkil chixjunil laahoonal chiru li Jehobʼa re kʼiik saʼ laapaabʼal?
18 Wi nakaawoksi chixjunil laahoonal re kʼanjelak chiru li Jehobʼa tatxtenqʼa re naq tatkʼiiq saʼ laapaabʼal. Wi tat-oq joʼ aj kʼamolbʼe saʼ puktesink re 70 hoonal, naru tatxik saʼ li Tzolok chirix li Xʼawabʼejilal li Yos, saʼ Betel malaj saʼ li kabʼlak. Li xKaitlyn, li naxbʼaanu 70 hoonal saʼ li puktesink naxye: «Puktesink rikʼinebʼ li qechpaabʼanel li wankebʼ xnawom saʼ li puktesink xinxtenqʼa re naq tinkʼiiq saʼ linpaabʼal naq ak xkubʼeek inhaʼ. Xinxtenqʼa re naq tintzol chiʼus li Santil Hu ut re naq tinkʼutuq chiʼus».
19. Kʼaru li osobʼtesihom taakʼul wi nakaayal aaqʼe chi kʼiik saʼ laapaabʼal?
19 Wi yookat chi kʼiik saʼ laapaabʼal, naabʼal laawosobʼtesihom taakʼul. Wi nakaawoksi laasaajilal re kʼanjelak chiru li Jehobʼa chaabʼil taabʼaanu (1 Juan 2:17). Inkʼaʼ taachʼik aawibʼ saʼ chʼaʼajkilal. Joʼkan ajwiʼ, jwal sahaq laachʼool saʼ laayuʼam (Prov. 16:3). Ut laachaabʼil eetalil tixtenqʼahebʼ jalanebʼ chik saʼ li chʼuut (1 Tim. 4:12). Li qʼaxal wank xwankil aʼan naq tuqtuuq ut sahaq laachʼool ut tatwanq choʼq ramiiw li Jehobʼa (Prov. 23:15, 16).
BʼICH 89 Li Jehobʼa narosobʼtesi li naʼabʼink ut napaabʼank
a Naq naxsubʼ ribʼ saʼ haʼ jun li saaj, chiqajunilo nasahoʼk saʼ qachʼool. Abʼanan, li tojeʼ xeʼkubʼeek xhaʼ tento yooqebʼ chi kʼiik saʼ li xpaabʼal. Saʼ li tzolom aʼin tqil kʼaru li naʼlebʼ natenqʼank rehebʼ li saaj re naq teʼkʼiiq ut kawaqebʼ saʼ li xpaabʼal.
b Filipenses 1:9: «Ut li nintzʼaama chiru li Dios naq nintijok cheerix, aʼan aʼin: naq qʼaxal wiʼ chik cherahaq eeribʼ chi ribʼil eeribʼ. Ut chinumtaaq taxaq li rahok ut chikʼeheqʼ taxaq eenaʼlebʼ re xtawbʼal bʼar wan li tzʼaqal yaal».
c Naru taawil li tasal «Li nekeʼxye chirix li yuʼam» saʼ jw.org.
d Xjalmank wiibʼ oxibʼ li kʼabʼaʼej.