Omolwashike tu na okupitifa komesho oilonga yaJehova?
“Okanya kange naka udife ouyuki woye, nomafiku aeshe omadidiliko exupifo loye.” — EPS. 71:15.
OTO NYAMUKULA NGAHELIPLI?
Omolwashike Noa, Moses, Jeremia nosho yo Paulus va li va pitifa komesho oilonga yokulongela Jehova?
Oshike tashi dulu oku ku kwafela u tokole nghee u na okulongifa onghalamwenyo yoye?
Omolwashike wa tokola toko okupitifa komesho oilonga yokulongela Jehova?
1, 2. (a) Okuliyapulila Jehova okwa kwatela mo shike? (b) Ongahelipi oshihopaenenwa shaNoa, Moses, Jeremia nosho yo shaPaulus tai dulu oku tu kwafela?
NGEENGE owe liyapulila Kalunga nowa ninga omushikuli waJesus a ninginifwa, owa katuka onghatu ya kwata moiti. Eliyapulo olo etokolo la kwata moiti olo to dulu okuninga pauhandimwe. Eshi wa katuka onghatu oyo, owa fa wa lombwela Jehova to ti: ‘Onda hala u kale to wilike nge meembinga adishe dokukalamwenyo kwange. Onda ninga omupiya woye nonda hala u tokolele nge nghee ndi na okulongifa efimbo lange, osho ndi na okupitifa komesho nosho yo nghee ndi na okulongifa oiniwe nounghulungu wange.’
2 Ngeenge ou li Omukriste e liyapulila Jehova, osho osho naanaa we mu udanekela. Oto pandulwa omolwetokolo olo wa ninga molwaashi oli li mondjila nolopandunge. Ndele mbela ongahelipi onghedi omo ho longifa efimbo loye tai ka ulika kutya owa dimina shili kutya Jehova oye Omuwiliki woye? Opo tu mone enyamukulo kepulo olo, natu ka taleni koshihopaenenwa shaNoa, Moses, Jeremia nosho yo shomuyapostoli Paulus. Ovalumenhu ovo aveshe ova li hava longele Jehova nomwenyo wavo aushe. Kunena nafye otu li monghalo ya faafana naai yopefimbo lavo. Onghee hano, omatokolo oo va li va ninga e na sha naasho ve na okupitifa komesho otaa dulu oku tu twa omukumo tu likonakone kutya efimbo letu ohatu li longifa ngahelipi. — Mat. 28:19, 20; 2 Tim. 3:1.
KOMESHO YEYELU
3. Eenghalo dopefimbo letu oda faafana ngahelipi naadi dopefimbo laNoa?
3 Jesus okwa li a xunganeka kutya eenghalo dopefimbo letu otadi ka kala da faafana naadi dopefimbo laNoa, eshi a ti: “Ngaashi sha li pomafiku aNoa, osho tuu taku ka kala pokuuya kwOmona wOmunhu.” Ovanhu vopefimbo opo “okwa li hava li nohava nu, hava hombola nohava hombolifa, fiyo efiku olo Noa a ya mo monguluwato, ndele vo inave shi shiiva, fiyo eyelu le uya nole va hanauna po aveshe.” (Mat. 24:37-39) Ovanhu vahapu kunena ove lipyakidila noinima yavo yopaumwene nopehe na okunongela kutya efimbo olo tu li mulo ola endelela. Ohave lipwililikile omalondwelo oo hava pewa kovapiya vaKalunga. Ngaashi ovanhu vopefimbo laNoa, vahapu kunena ohava diladila nokuli kutya Kalunga ita ka ya olunyala moinima yopanhu. (2 Pet. 3:3-7) Ndele mbela Noa okwa li a longifa ngahelipi efimbo laye nonande ovanhu vopefimbo laye ova li ve na oikala ii ya tya ngaho?
4. Noa okwa kala ta longifa ngahelipi efimbo laye konima eshi a pewa oshinakuwanifwa shonhumba kuJehova, nomolwashike?
4 Kalunga okwa li a shiivifila Noa kutya ota ka hanauna po ovakolokoshi aveshe nokwa li e mu pa oshinakuwanifwa she likalekelwa. Opo nee, Noa okwa li a tunga ongulu yomomeva opo mu xupifilwe ovanhu vonhumba noinamwenyo. (Gen. 6:13, 14, 22) Okwa li yo a shiivifila ovanhu etokolo laJehova olo la li li li poku va hanga. Petrus okwa ti kutya Noa okwa li “omuudifi wouyuki,” osho tashi ulike kutya okwa li ha kendabala okukwafela ovanhu vakwao va mone kutya ove li monghalo ya tya ngahelipi. (Lesha 2 Petrus 2:5.) Ndele mbela oto diladila kutya ngeno osha ka kala ngoo shili pandunge ngeno Noa noukwaneumbo waye ova kalele ve litula mongeshefa, okukala tava pondola ve dule ovanhu vakwao ile okukala nonghalamwenyo youdjeko? Hasho nandenande! Kava li ve litula moinima ya tya ngaho molwaashi ova li ve shii kutya oshike sha li poku ka ningwa po.
ETOKOLO OLO MOSES A LI A TAALELA ESHI A LI MOMBALA YAEGIPTI
5, 6. (a) Ehongo olo Moses a li a pewa muEgipti otashi dulika a li e li pewa nelalakano lashike? (b) Omolwashike Moses a li a anya okutambula ko omhito yokukala a tumbala muEgipti?
5 Paife natu ka taleni koshihopaenenwa shaMoses. Moses okwa kulila mombala yaEgipti omo a li ta tekulwa kokamonakadona kaFarao. Fimbo a li omunyasha, okwa li a hongwa “ounongo aushe wOvaegipti.” (Oil. 7:22; Ex. 2:9, 10) Otashi dulika a li a hongwa ehongo olo opo a dule oku ka pewa oshinakuwanifwa shonhumba mombala yaFarao. Okwa li yo ta dulu okukala a tumbala mepangelo olo la li enaenghono pefimbo opo, e na onghalamwenyo youdjeko, omaufembanghenda mahapu nokuhafela oinima imwe vali iwa. Ndele mbela Moses okwa li ngoo a hala okulalakanena oinima ya tya ngaho?
6 Outeku oo Moses a li a pewa kovadali vaye fimbo a li okaana otashi dulika oo wa li we mu kwafela e lihonge kombinga yomaudaneko oo Jehova a li a udanekela ooxekulululwa Abraham, Isak naJakob. Moses okwa kala a itavela momaudaneko oo. Oku na okukala a li a dilonga moule kombinga yonakwiiwa yaye nosho yo nghee a li ta dulu okukala omudiinini kuJehova. Ndele mbela Moses okwa li a hoolola po shike pokati kokukala a tumbala mouhamba waEgipti nokukala e li omupika Omuisrael? Okwa li a hoolola “a hepekwe pamwe noshiwana shaKalunga nokwa dina ouwa [wopakafimbo] womoulunde.” (Lesha Ovaheberi 11:24-26.) Lwanima, okwa ka longifa onghalamwenyo yaye monghedi oyo tai hafifa Jehova. (Ex. 3:2, 6-10) Mbela omolwashike Moses a li a ningila ngaho? Omolwaashi okwa li e na eitavelo momaudaneko aKalunga. Okwa li a fika pexulifodiladilo kutya ita ka kala muEgipti onghalamwenyo yaye aishe. Kakele kaasho, oshiwana shaEgipti osha li sha hangwa diva komahandukilo omulongo a dja kuKalunga. Mbela ovapiya vaJehova ve mu liyapulila otave lihongo mo shike mwaasho? Otave lihongo mo kutya inava pumbwa okulalakanena omaifano ile omalihafifo omounyuni ou woukolokoshi, ndele ponhele yaasho, ova pumbwa okuyandja elitulemo kuJehova nosho yo koilonga yaye.
JEREMIA OKWA LI E SHII OININGWANIMA OYO YA LI PODUKA
7. Onghalo yopefimbo laJeremia oya faafana ngahelipi naai yopefimbo letu?
7 Omulumenhu vali umwe oo a li a pitifa komesho oilonga yaJehova okwa li omuprofeti Jeremia. Jehova okwa li a tuma omuprofeti waye Jeremia a ka udifile ovashunimonima vomuJerusalem naJuda etumwalaka laye letokolo. Onghee hano, otaku dulu okutiwa kutya Jeremia okwa li ko “pomafiku axuuninwa.” (Jer. 23:19, 20) Okwa li e shii nawa kutya ounyuni wopefimbo laye owa li pokuxula po.
8, 9. (a) Omolwashike Baruk a li a pumbwa epukululo? (b) Oshike tu na okukaleka momadiladilo ngeenge hatu pangele eemhangela?
8 Jeremia okwa li a henuka okuninga shike omolweitavelo laye? Ka li a kendabala okuliongelela oinima mounyuni oo wa li pokuxula po. Mbela osha li ngoo pandunge okuninga ngaho? Ahowe. Ashike hamushanga waJeremia wedina Baruk hasho a li e udite ngaho pefimbo lonhumba. Onghee hano, Kalunga okwa li a nwefa mo Jeremia a lombwele hamushanga waye ta ti: ‘Tala, osho nde shi tunga ohandi shi ngumuna po, naashi nda twika po ohandi shi duda mo. Ndele eshi otashi hange edu alishe. Ndele ove oshike to lihalele oinima inene? Ino i lihalela. Osheshi tala, ombelela keshe Ame ohandi i etele omupya. Ndelenee ove ohandi ku pe omwenyo woye oshihakanwa, keshe apa to i.’ — Jer. 45:4, 5.
9 Katu shii lela kutya “oinima inene” oyo Baruk a li e lihalela oshike naanaa.a Ndele osho tu shii oshosho kutya Baruk okwa li e lihalela oinima itai kalelele, oyo ya li tai ka xula po eshi Jerusalem sha li tashi ka hanaunwa po kuBabilon mo 607 K.O.P. Mbela oshike hatu lihongo mo moshinima osho? Oshoshili kutya otwa pumbwa ngoo okuninga eemhangela donhumba opo tu mone oipumbiwa yomokukalamwenyo kwakeshe efiku. (Omayel. 6:6-11) Ndele mbela otashi ka kala ngoo pandunge okulongifa efimbo letu lihapu nosho yo eenghono detu mokulalakanena oinima oyo itai ke tu pefa omwenyo waalushe? Ehangano laJehova otali twikile shili okuninga eemhangela dokutungifa Omalupale Ouhamba mape, oitaimbelewa nosho yo oinima ikwao ya pamba elongelokalunga. Ndele eemhangela da tya ngaho oda yooloka ko kwaado, molwaashi elalakano lado olo okuxumifa komesho oinima yOuhamba. Onghee hano, otashi ka kala pandunge kovapiya vaJehova aveshe ve mu liyapulila okukala hava tale kutya oshike ve na okupitifa komesho ngeenge tava pangele eemhangela davo. Mbela ove owa tomhwa ngoo momutima woye kutya oto ‘kongo tete ouhamba waKalunga nouyuki waye’? — Mat. 6:33.
‘OHANDI I DINI OYO OIMBODI YONGAHO’
10, 11. (a) Paulus okwa li ta lalakanene shike fimbo ina ninga Omukriste? (b) Omolwashike Paulus a li a efa po filufilu osho a li ta lalakanene?
10 Paife natu ka konakoneni oshihopaenenwa shaPaulus. Fimbo Paulus a li ine lidilululifwa a ninge Omukriste, onakwiiwa yaye oya li tai monika ya fa tai timaumbwilifa. Okwa li a hongwa omhango yOshijuda komuhongi umwe a fimanekwa neenghono wopefimbo laye. Okwa li a pewa eenghonopangelo komupristeri omukulunhu wOvajuda. Okwa li yo a ninga exumokomesho linene moinima yelongelokalunga lOshijuda e dule ovanhu vahapu vopefimbo laye. (Oil. 9:1, 2; 22:3; 26:10; Gal. 1:13, 14) Ndele nande ongaho, etaleko laye li na sha noinima aishe oyo ola ka lunduluka eshi a shiiva kutya Jehova ka li vali a hokwa oshiwana shOvajuda.
11 Paulus okwa li a didilika kutya okulalakanena eifano moinima yOshijuda kasha li shi na ongushu yasha pataleko laJehova noitashi eta ouwa tau kalelele. (Mat. 24:2) Eshi Paulus oo a li nale Omufarisai a yelekanifa oinima oyo a li a tala ko ya fimana neudeko laye lipe li na sha nomalalakano aKalunga nosho yo oufembanghenda wokukala omuudifi, okwa li a mona kutya aishe “oimbodi yongaho.” Okudja opo, okwa li a efa po eifano laye lonale nokwa kala ta longifa onghalamwenyo yaye aishe yokombada yedu moilonga yokuudifa onghundana iwa. — Lesha Ovafilippi 3:4-8, 15; Oil. 9:15.
TALA KUTYA OSHIKE WA PITIFA KOMESHO
12. Jesus okwa kala ta yandje elitulemo kushike okudja eshi a ninginifwa?
12 Noa, Moses, Jeremia, Paulus nosho yo vahapu vamwe ova li va longifa efimbo lihapu neenghono davo moinima yopamhepo. Kungaho, ove tu tulila po oshihopaenenwa shiwa. Ashike Jesus oye e tu tulila po oshihopaenenwa sha denga mbada e dule ovapiya vaJehova aveshe ovo ve mu liyapulila. (1 Pet. 2:21) Konima eshi Jesus a ninginifwa, okwa kala ta longifa onghalamwenyo yaye aishe yokombada yedu moilonga yokuudifa onghundana iwa nokufimanekifa Jehova. Omukriste oo a dimina kutya Jehova oye Omuwiliki waye naye ota ka kala a pitifa komesho oilonga yoku mu longela monghalamwenyo yaye. Mbela naave owa pitifa ngoo komesho oilonga yokulongela Jehova? Ndele mbela ongahelipi omunhu ta dulu okukala ta longele Jehova noudiinini nopefimbo opo tuu opo ota longo oilonga yokulikongela omboloto? — Lesha Epsalme 71:15; 145:2.
13, 14. (a) Ovakriste aveshe ovo ve liyapulila Jehova ove na okudiladila kombinga yashike? (b) Oshike tashi dulu okukwafela oshiwana shaKalunga shi kale shi udite sha wanenwa?
13 Ehangano laJehova ola kala tali ladipike Ovakriste oule womido ve likonakone pamwe neilikano opo va tale ngeenge itava dulu okuninga ovakokolindjila. Eenghalo dovapiya vamwe vaJehova ovadiinini itadi va pitike va kale tava longo eevili 70 omwedi keshe. Ashike osho kashi na okukala shi va uditife nai. (1 Tim. 5:8) Ndele mbela ongahelipi shi na sha naave? Mbela ito dulu ngoo shili okuninga omukokolindjila?
14 Dilonga kehafo olo ovapiya vaKalunga vahapu va li ve na pefimbo lEdimbuluko loneudo. Omwedi waMarsa owa li omhito ye likalekelwa yokukufa oukwafelikokolindjila, omo ovaudifi va li tava dulu okuhoolola okulonga eevili 30 ile 50. (Eps. 110:3) Ovaudifi omamiliyona ova li va kufa oukwafelikokolindjila naasho osha etela omaongalo ehafo linene. Mbela naave ito dulu okuliunganeka nawa opo u kale ho hafele eemhito da tya ngaho lwoikando? Omukriste oha kala e udite a wanenwa ngeenge pexulilo lefiku keshe ota dulu okulombwela Jehova ta ti: “Jehova onda ninga ngaashi handi dulu moilonga yoye.”
15. Omukriste omunyasha oku na okulitulila po elalakano lilipi ngeenge tashi uya pehongo lomounyuni?
15 Otashi dulika u li pokumana ofikola nou na oukolele muwa nosho yo oinakuwanifwa inini. Ndele mbela ope na ngoo efiku limwe wa li to diladila okuninga omukokolindjila wondjikilile? Nopehe na omalimbililo, ovahongifikola ohava diladila kutya osha fimana kovanyasha okulalakanena ehongo lopombada nosho yo omaifano omounyuni. Ova tula ashike elineekelo lavo momahangano omounyuni nosho yo moimaliwa, ndele oinima ya tya ngaho itai kalelele. Ndele mepingafano naasho, ngeenge owa kala to lalakanene oinima yopamhepo, otashi ke ku etela omauwa taa kalelele. Kungaho, oto hopaenene yo oshihopaenenwa shaJesus sha denga mbada. Etokolo la tya ngaho otali ke ku etela ehafo, otali ke ku amena notali ka ulika kutya owa tokola toko okukala metwokumwe neliyapulo loye. — Mat. 6:19-21; 1 Tim. 6:9-12.
16, 17. Omapulo elipi hatu dulu okulipula e na sha noilonga yokulikongela omboloto nosho yo omalalakano amwe omounyuni?
16 Ovakriste vahapu kunena ohava longo eevili dihapu opo va dule okuwanifa po oipumbiwa yakwalukeshe yomaukwaneumbo avo. Ashike vamwe otashi dulika hava longo eevili dihapu unene inashi pumbiwa. (1 Tim. 6:8) Ovanangeshefa ohava ningi ngaashi tava dulu opo ve tu itavelife kutya itatu dulu okukala tuhe na oilandomwa ihapu nosho yo oshinima keshe osho tashi uya momoode. Ndele kape na Omukriste washili ta ka kala a hala ounyuni waSatana oo u mu tokolele kutya oshike e na okupitifa komesho. (1 Joh. 2:15-17) Ovakriste ava mwa pendjelwa, mbela ope na ngoo vali onghedi imwe ya denga mbada omo tamu dulu okulongifa efimbo leni ihe fi ashike okupitifa komesho oilonga yaJehova mokuya moukokolindjila?
17 Ovapiya vaJehova aveshe ve mu liyapulila ove na okulipula omapulo aa: Oshike naanaa nda pitifa komesho monghalamwenyo yange? Onda pitifa ngoo shili komesho oinima yOuhamba? Ohandi hopaenene ngoo oikala yaJesus yeliyambo? Mbela ohandi dulika ngoo komayele aJesus e na sha nokukala omushikuli waye? Mbela itandi dulu okuninga po omalunduluko momalipyakidilo ange opo ndi dule okulongifa efimbo lange lihapu moilonga yokuudifa Ouhamba ile moinima ikwao yopamhepo? Mbela ohandi twikile ngoo okuulika omhepo yeliyambo nokuli nonande eenghalo dange itadi pitike nge paife ndi tamunune mo omalipyakidilo ange?
“OKUHALA NOKULONGA PAHOKWE” YAKALUNGA
18, 19. Ohatu dulu okwiilikana kombinga yashike, nomolwashike osho tashi ka hafifa Jehova?
18 Ouladi wovapiya vaKalunga ohau tu etele ehafo linene. Ndele vamwe otashi dulika va kale tava ongaonga okuya moukokolindjila ile inava hala okuya mo, nokuli nonande eenghalo davo otadi va pitike. (Ex. 4:10; Jer. 1:6) Ngeenge ou li monghalo ya tya ngaho, oshike u na okuninga po? Mbela itashi ka kala pandunge okwiilikana shi na sha naasho? Paulus okwa lombwela ovaitaveli vakwao a ti kutya Jehova ‘oye ha longo muvo okuhala nokulonga pahokwe yaye.’ (Fil. 2:13) Ndele ngeenge ku na lela ohokwe yokutamununa mo oukalele woye, indila Jehova e ku kwafele u kale u na ohokwe nounghulungu wokuninga ngaho. — 2 Pet. 3:9, 11.
19 Noa, Moses, Jeremia, Paulus, nosho yo Jesus ova li ovalumenhu hava longo nouladi. Ova li hava longifa efimbo neenghono davo moilonga yokushiivifa omalondwelo aJehova. Kava li va pitika nande osha shi va piyaaneke. Ndele molwaashi exulilo lounyuni ou oli li poduka, atusheni ovo twe liyapulila Kalunga otwa pumbwa okuninga ngaashi hatu dulu opo tu shikule oihopaenenwa oyo yopamishangwa ya denga mbada. (Mat. 24:42; 2 Tim. 2:15) Kungaho, ohatu ka hafifa Jehova note ke tu pa omanangeko noupuna mahapu. — Lesha Malakia 3:10.
[Omashangelo opedu]
a Tala embo God’s Word for Us Through Jeremiah, epandja 104-106; Oshungonangelo ye 1 Oktoba 2008, epandja 13, okatendo 7-9.
[Efano pepandja 21]
Ovanhu vopefimbo laNoa kava li hava dulika komalondwelo aye
[Efano pepandja 24]
Mbela ope na ngoo efiku limwe wa li to diladila okuninga omukokolindjila wondjikilile?