Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
5-11 DESEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JESAJA 1-5
“Ileni tu ka londeni komhunda yOmwene”
(Jesaja 2:2, 3) Pomaxulilo omafiku omhunda yongulu yOmwene otai ka kala ya pamenena, koxulo yeemhunda adishe, ndele otaku tondokele oiwana aishe. 3 Noiwana ihapu oko tai ka ya, ndee tai ti: Ileni tu ka londeni komhunda yOmwene, okongulu yaKalunga kaJakob, opo e tu longe eendjila daye, fye tu shive okweenda momalila aye. Osheshi Sion otamu di omhango nomuJerusalem ota mu di ondjovo yOmwene.
ip-1 38-41 okat. 6-11
Ongulu yOmwene otai ka kala ya pamenena
6 Exunganeko olo laJesaja otali ka wanifwa po naini? ‘Opomaxulilo omafiku.’ O-New International Version oya ti: “Momafiku a xuuninwa.” Omishangwa dopakriste dOshigreka oda xunganeka oiningwanima oyo tai ka didilikifa mo efimbo olo. Oiningwanima oyo oya kwatela mo oita, omakakamo edu, oudu wolutapo, ondjala ‘nomafimbo madjuu okukaliwa muo.’ (2 Timoteus 3:1-5; Lukas 21:10, 11) Eshi omaxunganeko oo taa wanifwa po, otaa yandje oumbangi kutya otu li “pomaxulilo omafiku,” omafiku a xuuninwa onghalelo yoinima younyuni ou. Ohatu kala twa teelela nodjuulufi okumona exunganeko laJesaja tali wanifwa po pefimbo letu.
Komhunda oko tu na okulongela Kalunga
7 Jesaja okwa longifa oitya inini eshi a li ta faneke momadiladilo aye exunganeko olo. Otu wete omhunda inene oko kuna ongulu ile tu tye otembeli yaJehova. Omhunda oyo oile keemhunda adishe. Ashike omhunda oyo itai ka kala ya pamenena kuyo vene. Ovanhu vomoiwana aishe otava ka ya komhunda yongulu yaJehova, ndele tava tondokele ko. Osho oshipu okufaneka, ndele mbela osha hala kutya shike?
8 Pefimbo laJesaja, oikulundudu neemhunda oya li hai longifwa shi na sha nelongelokalunga. Pashihopaenenwa, okwa li hai longifwa i li onhele yokulongela nokuyambela oikalunga.(Deuteronomion 12:2; Jeremia 3:6) Ashike ongulu ile otembeli yaJehova oya li koxulo yomhunda yaMoria muJerusalem. Ovaisrael ovo va li ovadiinini ova li hava i kuJerusalem lutatu momudo nokulonda komhunda yaMoria opo va longele Kalunga kashili. (Deuteronomion 16:16) Onghee hano, eshi oiwana tai mbobolokele “komhunda yongulu yOmwene” otashi faneke okwoongelwa kwovanhu ve uye kelongelokalunga lashili.
9 Kunena, oshiwana shaKalunga ihashi ongala komhunda yo venevene eshi tashi longele Jehova. Otembeli yaJehova oya hanaunwa po ketangakwaita lOvaroma mo 70 O.P. Nomuyapostoli Paulus okwa yelifa kutya otembeli yomuJerusalem netwalihangano oya li tai faneke sha. ‘Etwali lashili, olo la tungwa kOmwene ndele hakomunhu,’ otali faneke oupamhepo washili. (Ovaheberi 8:2) Etwali lopamhepo oli li elongekido lokulongela Jehova metwokumwe nekuliloyambo laJesus Kristus. (Ovaheberi 9:2-10, 23) Metwokumwe ‘nomhunda yongulu yaJehova,’ oyo ya tumbulwa muJesaja 2:2 oi lile po elongelokalunga la yela lokulongela Jehova pefimbo letu. Ovo ve li melongelokalunga la koshoka kunena ihava i konhele yonhumba oko ku na oinima oyo ya li hai longifwa kovalongelikalunga votete, ndele oshiwana shaKalunga ohashi ongala sha hangana opo shi longele Jehova.
Jehova okwa lenga elongelokalunga la koshoka
10 Omuprofeti okwa ti: “Omhunda yongulu yOmwene ile elongelokalunga la koshoka otali ka “kala la pamenena, koxulo yeemhunda adishe.” Fimbo Jesaja ina dalwa, ohamba David oya hangwa nale ya eta oshikefa shehangano komhunda yaSion muJerusalem, osho sha li omukakena weemita 760. Oshikefa shehangano osha ka twalwa kotembeli oyo ya li ya tungilwa komhunda yaMoria. (2 Samuel 5:7; 6:14-19; 2 Omafimbo 3:1; 5:1-10) Eshi Jesaja a dalwa, okwa hanga nale oshikefa shehangano sha twalwa kotembeli, komhunda oyo i dule oikulundudu oyo ya li hai yambelwa oikalunga.
11 Oshoshili kutya ovalongeli vaJehova ova kala tava dana onghandangala mokuyelekanifa nomalongelokalunga oo haa longele oikalunga. Kunena Jehova okwa tumbaleka elongelokalunga laye meulu, kombada yomalongelokalunga aeshe oo inaa koshoka, heeno kombada ‘yoikulundudu’ ‘nokoxulo yeemhunda.’ Ngahelipi mbela? Okupitila mokwoongela ovanhu ovo va hala oku mu longela “momhepo nomoshili.” — Johannes 4:23.
ip-1 44-45 okat. 20-21
Ongulu yOmwene oya tumbala
20 Jehova iha efa oshiwana shaye shi elaele ngaashi eedi da kana. Okwa pa oshiwana shaye “omhango” ‘nondjovo’ yaye okupitila mOmbiibeli nosho yo moishangomwa ya kanghamena kOmbiibeli, opo shi lihonge “eendjila daye.” Eshiivo olo oha li shi kwafele opo shi dule “okweenda momalila aye.” Ohashi popi kombinga yeendjila daJehova nomitima di yadi olupandu nokukala metwokumwe nomalombwelo aye. Ohashi shakene poyoongalele ya kula, pOmalupale Ouhamba nomomaumbo opo shi pwilikine nokulihonga eendjila daKalunga. (Deuteronomion 31:12, 13) Kungaho, ohashi hopaenene onghedi yovakriste votete, ovo va li hava ongala pamwe opo va twaafane omukumo “mohole nomoilonga iwa.” — Ovaheberi 10:24, 25.
21 Ohashi shivi ovanhu vakwao va ‘londe’ ile ve uye kelongelokalunga laJehova la tumbala. Naasho oshili metwokumwe noshipango shaJesus osho apa ovahongwa vaye fimbo ina ya meulu! Okwe va lombwela a ti: “Indeni hano ka ningeni ovanhu aveshe ovalongwa vange, noku va [ninginifila] medina laXe nolOmona nolOmhepo Iyapuki, noku va longa okudiinina aishe ei nde i mu lombwela.” (Matthew 28:19, 20) Oshiwana shaJehova ohashi dulika kelombwelo olo eshi hashi i mounyuni aushe shi ka honge, okuninga ovanhu ovahongwa noku va ninginifa.
(Jesaja 2:4) Ndele Ye ota ka tokola moilonga ihapu. Ndele vo otava ka hambula omaongamukonda omatemo, nomaonga avo oikashulifo; ndele itava ka lwifafana vali nongaashi itave lilongo vali oukwaita.
ip-1 46-47 okat. 24-25
Ongulu yOmwene oya tumbala
24 Oiwana aishe kumwe kai na nande fiku i ka hange elalakano la tya ngaho, molwaashi ongulu yaJehova oya tumbala. Eendjovo daJesaja otadi wanifwa po koohandimwe okudja moiwana ihapu ovo va hangana melongelokalunga la koshoka. Jehova okwa “yukifa oiwana.” Okwa honga oshiwana shaye nghee shi na okukala nombili novanhu vakwao. Doshili, mounyuni ou wa kolokosha nouyadi omapiyaano, ova hambula “omaongamukonda omatemo nomaonga avo oikashulifo” pafaneko. Ngahelipi mbela?
25 Oshinima shimwe, ihava kufa ombinga moita. Okafimbo ashike kanini fimbo Jesus ina fya, ovalumenhu va homata ova li ve uya oku mu manga po. Eshi Petrus a pweya mo eongamukonda laye a amene Omwene waye, Jesus okwa ti kuye: “Shunifa mo eongamukonda loye moshilaleko shalo, osheshi aveshe ava tava kwata keongamukonda, otava fi keongamukonda.” (Mateus 26:52) Okudja kefiku tuu olo, ovashikuli vaJesus ova hambula omaongamukonda avo omatemo nokulikelela vaha longife oilwifo okudipaa ovanhu vakwao nosho yo vaha yambidide eenghendabala di na sha noita meenghedi da yoolokafana. Ohava ‘lalakanene ombili naaveshe.’ — Ovaheberi 12:14.
Konakona moule omamona opamhepo
(Jesaja 1:8, 9) Omona okakadona kaSion oye aeke a xupa po, a fa etwali mepya lomiviinyu. A fa okanduda koshikunino shomatanga, a fa oshilando sha kondekwa. 9 Omwene womatanga ovakwaita ngeno ine tu xupifila oixupe, ei ya xupa, ngeno otwa kala ngaashi Sodom notwa ninga ngaashi Gomorra.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaJesaja — otopolwa 1:1–35:10
Omapulo gopamanyolo taga yamukulwa:
1:8, 9 — Ongiini omuna omukadhona Sion ‘a hupu po, a fa etsali lyomukeeleli gwoshitsambe shomiviinu nenge etala moshilonda shuutanga’? Shika otashi ti kutya pethimbo lyokuponokelwa kuAssur, Jerusalem osha li tashi ka monika sha fa kaashi na egameno lyasha, sha fa etsali lyowala lyomukeeleli gwoshitsambe shomiviinu nenge sha fa etsali ndyoka tali vulu okuhanagulwa po nuupu li li moshilonda shuutanga. Ihe Jehova okwa li e shi kwathele nokungeyi ka li e etha shi kale sha fa Sodom naGomorra.
(Jesaja 1:18) Tu yeni tu ka hokololeni, Omwene ta ti: Omatimba eni nande naa tiliyane ngaashi ohonde, otaa ka toka ngaashi outokele weemhawe; nonande naa kale a tiliyana sheshe, otaa yela ngaashi omalududi a toka.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaJesaja — otopolwa 1:1–35:10
1:18 — Oohapu “ileni tu ka kanduleni po uupyakadhi pokati ketu” otadhi ti shike? Ndika kali shi ehiyo lyokupopya kombinga yiinima nokuya pehulithodhiladhilo konima sho pwa li oonkundathana dhokupaathana ombili. Pehala lyaashono ovelise otayi popi kombinga yoonkundathana dha manguluka nodhi li pauyuuki moka Omupanguli omuyuuki, Jehova, ta ka pa oshigwana shaIsraeli ompito shi lundulule nosho opaleke oondjila dhasho.
it-2 761 okat. 3
Ehanganifo
Eenghatu odo tu na okukatuka opo tu kale twa hangana. Molwaashi Kalunga oye a shindwa eshi eemhango daye da kala ihadi landulwa, ovanhu ovo ve na okulihanganifa naKalunga ndele haKalunga e na okulihanganifa navo. (Epsalme 51:1-4) Ovanhu itava yelekanifwa naKalunga ile va lundulule omufikamhango waye ile ve u vyule. (Jesaja 55:6-11; Malakia 3:6; yelekanifa Jakob 1:17) Ovanhu kave na okukala va limbililwa omifindalandu daJehova ile va kale ve wete kutya ova pumbwa oku di lundulula ile oku di talulula. (Yelekanifa naJob 40:1, 2, 6-8; Jes 40:13, 14) Ofimbo ovatoloki vahapu ovo va toloka o-KJ; AT; JP; RS Jesaja 1:18 va ti: “Tu yeni tu ka hokololeni, Omwene ta ti.” Ashike etoloko eli li li mondjila nolididilikwedi ololo li li mOmbiibeli yo-Ro, kutya: “Tu yeni, paife, nye ovanhu tu ka yukifeni oinima pokati ketu, Jehova ta ti.” Omapuko oo okwa ningifa ovanhu aveshe va kale va ngwangwana ndele haKalunga.— Yelekanifa naHesekiel 18:25, 29-32.
12-18 DESEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JESAJA 6-10
“Omaxunganeko oo a wanifilwa Messias”
(Jesaja 8:22, 23 9:1) Ndee tava tale pedu, ndele tala, ope noudjuu womeni nomulaulu auke, ndele va undulilwa mepolimano nomomulaulu fokofoko. 23 Ndele oko kwa kala kuna epolimano, itapa kala vali omulaulu. Pomafiku onale okwa etela edu laSebulon nolaNaftali esheko nodino, ndelenee pomafiku okomesho ota ka fimanekifa ondjila yokefuta, edu la ama langhele kwinya yaJordan, Galiea shovapaani. Oshiwana hashi endaaenda nomulaulu, osha mona ouyelele muhapu, naava hava kala medu lomudile wefyo, ouyelele tau va minikile.
Ovanhu ova li va teelela Messias e uye
13 Okwa li kwa xunganekwa shi na sha noukalele waMessias womoipafi muGalilea. Jesaja okwa xunganeka shi na sha ‘nedu laSebulon nolaNaftali nosho yo Galilea shovapaani’ a ti: “Oshiwana hashi endaaenda momulaulu, osha mona ouyelele muhapu, naava hava kala medu lomudile wefyo, ouyelele otau va minikile.” (Jes. 8:23; 9:1) Jesus okwa li a hovela oukalele waye womoipafi muGalilea nokwa li ha kala moshitukulwa shaKapernaum omo vahapu vomoludalo laSebulon nolaNaftali va li hava hafele ouyelele wopamhepo oo a li he va hongo. (Mat. 4:12-16) Jesus okwa li yo a yandjela Eudifo laye lokOmhunda olo tali ningifa omunhu a diladile moule muGalilea, omo a li a hoololela ovayapostoli vaye, a longela mo oshikumwifilonga shaye shotete notashi dulika omo a li e lihololela ovahongwa vaye 500 lwaapo konima eshi a nyumunwa. (Mat. 5:1–7:27; 28:16-20; Mark. 3:13, 14; Joh. 2:8-11; 1 Kor. 15:6) Kungaho, Jesus okwa li a wanifa exunganeko laJesaja eshi a udifila ovanhu ‘medu laSebulon nolaNaftali.’ Ndele nande ongaho, Jesus okwa li yo a udifa etumwalaka lOuhamba moitukulwa imwe yaIsrael.
ip-1 124-126 okat. 13-17
Eudaneko li na sha nOhamba yombili
Edu “lesheko nodino”
13 Jesaja okwa li ta popi shi nasha nomaupyakadi oo a li taa ka hanga oludalo laAbraham eshi a ti: “Ndele oko kwa kala kuna epolimano, itapa kala vali omulaulu. Pomafiku onale okwa etela edu laSebulon nolaNaftali esheko nodino, ndelenee pomafiku okomesho ota ka fimanekifa ondjila yokefuta, edu la ama langhele kwinya yaJordan, Galiea shovapaani.” (Jesaja 8:23) Galilea oshitukulwa shokolundume shouhamba waIsrael. Exunganeko laJesaja ola kwatela mo “edu laSebulon nolaNaftali” nosho yo “ondjila yo kefuta,” oyo ya li hai endwa kovanhu vopefimbo lonale oyo ya pita pefuta laGalilea ya finda kEfuta loPokati. Pefimbo laJesaja, oshitukulwa osho osha li hashi ifanwa “Galilea shovapaani” molwaashi ovakalimo vahapu vomusho kava li Ovaisrael. Ongahelipi edu olo la li liyadi “esheko nodino?” Ovaassiria ovapaani ova li ve shi kondeka nova li va twala Ovaisrael moukwatwa, ndele tava yadifa oshitukulwa ashishe novapaani ovo vehe fi oludalo laAbraham. Onghee hano, osho osha ningifa omapata omulongo omouhamba wokolundume a ha kale mo mondjokonona ngaashi oiwana oyo ya li ye likalela. — 2 Eehamba 17:5, 6, 18, 23, 24.
14 Juda nasho osha li monghuwo inonghambe kOvaassiria. Mbela Juda nasho otashi ka kala “momilaulu fokofoko” ngaashi omapata omulongo ouhamba oo a li e lilwe po kuSebulon naNaftali? Hasho nandenande. Mafiku, Jehova ota ka nangeka noupuna ouhamba woshitukulwa shokolukadi laJuda nosho yo edu olo la li nale hali pangelwa kouhamba wokolundume. Ngahelipi mbela?
15 Omuyapostoli Mateus okwa nyamukula epulo olo neendjovo daye da nwefwa mo odo a shanga pefimbo loukalele waJesus. Mateus okwa shanga shi na sha noukalele waJesus wopehovelo a ti: “Ndele Ye okwa tembuka muNasaret ndee ta ka tula muKapernaum shi li pefuta omomikunda daSebulon nodaNaftali; opo di wanifwe odo da tongwa komuprofeti Jesaja, ta ti: Edu laSebulon nedu laNaftali lopefuta, langhele kwinya yaJordan, Galilea yovapaani ndele oshiwana osho sha li omutumba momilaulu, osha mona ouyelele unene, naavenya va li va kala omutumba moshilongo nomomudidimbe wefyo, ouyelele we va yelela.” — Mateus 4:13-16.
16 Onghee hano, ‘omafiku onale’ oo a li a xunganekwa kuJesaja okwa li taa ulike kefimbo loukalele waJesus. Jesus okwa li unene ha kala muGalilea. Okwa li a hovela oukalele waye moshitukulwa shaGalilea nokushivifa kutya: “Ouhamba weulu owa ehena popepi.” (Mateus 4:17) MuGalilea omo a ningila eudifo lokomhunda, a hoolola ovayapostoli, a longa oshikumwifilonga shaye shotete nokulihololela ovashikuli vaye 500 konima yenyumuko laye. (Mateus 5:1–7:27; 28:16-20; Markus 3:13, 14; Johannes 2:8-11; 1 Ovakorinto 15:6) Kungaho Jesus okwa wanifa po exunganeko laJesaja mokufimanekifa “edu laSebulon nolaNaftali.” Jesus ka li ashike e na okuudifila ovanhu vomuGalilea. Eshi Jesus a udifila moshitukulwa osho onghundana iwa, kungaho okwa “fimanekifa” oshiwana shOvaisrael mwa kwatelwa Juda.
“Ouyelele muhapu”
17 “Ouyelele muhapu,” oo wa tofwa mexunganeko laJesaja oo wa tumbulwa kuMateus oshike? Jesaja okwa shanga a ti: “Oshiwana hashi endaenda momulaulu, osha mona ouyelele muhapu, naava hava kala medu lomudile wefyo, ouyelele otau va minikile.” (Jesaja 9:1) Mefelemudo lotete O. P., ouyelele woshili owa li wa holekwa kovapaani. Ovawiliki velongelokalunga lOshijuda ova li va etifa po oupyakadi eshi va li va kanyatela keenghulunghedi davo, nokungaho ova “hekula eendjovo daKalunga eenghono.” (Mateus 15:6) Ovalininipiki ova li va fininikwa nokupukifwa va shikule “ovakwatiketi ovapofi.” (Mateus 23:2-4, 16) Eshi Jesus oo e li Messias e ke uya, omesho ovalininipiki vahapu okwa li a pashuka nova li va kumwa. (Johannes 1:9, 12) Oilonga oyo Jesus a longa fimbo a li kombada yedu nomanangeko noupuna oo a dja meliyambo laye okwa ulika kutya oyo “ouyelele muhapu” oo wa xunganekwa kuJesaja. — Johannes 8:12.
(Jesaja 9:6) Epangelo laye tali ningi linene, nombili itai xulu po okolukalwapangelo laDavid nomouhamba waye, opo Ye e u kanghameke noku u pameka netokolo nouyuki okefiku eli nofiyo alushe. Ouladi waKalunga, Omwene womatanga ovakwaita otau ke shi ninga.
Natu nyakukweni omolwehombolo lOdjona!
18 Pefimbo lEpangelo lOmido Eyovi, Kristus ota ka ninga yo xe yavamwe. Ovanhu aveshe ovo tava ka kala kombada yedu otava ka mona omwenyo waalushe pakanghameno leitavelo lavo mekuliloyambo laJesus. (Joh. 3:16) Kungaho, ota ka ninga “Tate yaalushe” kuvo. — Jes. 9:6, 7.
Kala u na eteelelo mounyuni ou wa kolokosha
Ekanghameno leteelelo loshili
Jesus Kristus okwa lombwela ovashikuli vaye a ti: “Mu nokwiilikana ngaha: Tate yetu ou u li meulu! Edina loye nali yapulwe; ouhamba woye nau uye; ehalo loye nali wanifwe kombada yedu yo ngaashi meulu.” (Mateus 6:9, 10) Ouhamba womeulu epangelo olo tali pangelwa kuJesus Kristus, shi li pahalo laKalunga opo a holole eenghonopangelo daye kombada yedu alishe. — Epsalme 2:7-12; Daniel 7:13, 14.
Eenghalo dihapu domatilifo odo da kuma okukalamwenyo kwetu kunena otadi ulike kutya otwa pumbwa ekwafo laKalunga filufilu. Shitunhula, Kalunga oku li pokukatuka onghatu! Jehova okwa yandja eenghonopangelo kOhamba yopaMessias, Jesus Kristus, opo i yukife ounamapangelo waye nokufimanekifa edina laye. (Mateus 28:18) Mafiku, Ouhamba otau ka kufa po oinima aishe oyo hai etifa oumbada nosho yo oisho. Jesaja 9:5 okwa tumbula kutya Jesus oye e na oufemba woku tu kufa mo moumbada nokuli Omupangeli a denga mbada. Pashihopaenenwa, ota ifanwa “Tate yaalushe,” “Omukumwifi-Omupukululi” nosho yo “Ohamba yombili.”
Didilika outumbulilo ou u hokwifa “Tate yaalushe.” Kungaho, Jesus oku na eenghono, eenghonopangelo nosho yo ehalo lokupa ovanhu ovaduliki omwenyo waalushe kombada yedu okupitila mekuliloyambo laye. Osho osha hala kutya otava ka mangululwa mo moulunde nosho yo mokuhawanenena oko va fyuulula komunhu wotete oo a nyona, Adam. (Mateus 20:28; Ovaroma 5:12; 6:23) Kristus ota ka longifa yo eenghonopangelo odo a pewa kuKalunga opo a nyumune oonakufya. — Johannes 11:25, 26.
Jesus ota ka kala “Omukumwifi-Omupukululi” kombada yedu. Jesus oku shii nghee ta ka kufa po omaupyakadi oo haa hange ovanhu efiku keshe molwaashi oku na eshiivo lEendjovo daKalunga noku udite ko oshitwe yavo. Ndele shaashi ounamapangelo waye owo meulu, Jesus ota ka longa e lile po Jehova mokupopya novanhu nota ka twikila okukala e li “Omukumwifi-Omupukululi.” Omayele aJesus oo a shangwa mOmbiibeli oku li alushe pandunge nokwa wanenena. Okushiiva nokwiitavela omayele oo otashi ku kwafele uha kale wa limbililwa ile wa mbadapala.
Natango Jesaja 9:5 okwa tumbula Jesus e li “Ohamba yombili.” Metwokumwe nedina olo, Kristus ota ka longifa eenghono daye opo ovanhu aveshe va kale ve fike pamwe eshi ta ka xulifa po opolotika noukwamuhoko. Ngahelipi mbela? Omokutula ovanhu aveshe koshi yOuhamba wombili wopaMessias. — Daniel 2:44.
Edu alishe otali ka kala liyadi ombili koshi yOuhamba oo. Omolwashike hatu tile ngaho? Oumbangi oo otau hangwa muJesaja 11:9, oo tau ti: “Ndele [ovo ve li koshi yOuhamba oo] vo itava ka ninga owii ile okunyona sha komhunda yange aishe iyapuki; osheshi edu alishe otali ka kala li yadi eshiivo lokushiiva Omwene, ngaashi omeva a tuvikila efuta.” Mokweendela ko kwefimbo, ovanhu aveshe otava ka kala ve na eshiivo lokushiiva Kalunga, notava ka dulika kuye. Mbela osho itashi linyengifa omutima woye? Ngeenge oshe linyengifa omutima woye, ino ongaonga okukonga eshiivo “lokushiiva Omwene.”
Oto dulu okutunga eitavelo loye mwene nokumona eshiivo lokushiiva Kalunga mokukala ho konakona osho Ombiibeli tai hongo kombinga yoiningwanima oyo tai ningwa pefimbo letu nosho yo omaudaneko oo twa teelela monakwiiwa. Onghee hano, ohatu ku ladipike u kwatafane nEendombwedi daJehova moshitukulwa sheni opo di konakone naave Ombiibeli oshali. Mokuninga ngaho, oto ka kala wa pepelelwa nou na eteelelo lashili mounyuni ou u ngulutila.
(Jesaja 9:6) Epangelo laye otali ningi linene, nombili itai xulu po okolukalwapangelo laDavid nomouhamba waye, opo Ye e u kanghameke noku u pameke netokolo nouyuki okefiku eli nofiyo alushe. Ouladi waKalunga, Omwene womatanga ovakwaita otau ke shi ninga.
ip-1 132 okat. 28-29
Eudaneko li na sha nOhamba yombili
28 Ngeenge efimbo laKalunga ola fiki, Kristus ota ka eta ombili tai kalelele kombada yedu alishe. (Oilonga 1:7) “Epangelo laye tali ningi linene, nombili itai xulu po okolukalwapangelo laDavid nomouhamba waye, opo Ye e u kanghameke noku u pameka netokolo nouyuki okefiku eli nofiyo alushe.” (Jesaja 9:6) Eshi Jesus ta ka longifa eenghonopangelo daye e li Ohamba yombili, ita fiye po oukolokoshi nandenande. Ovo tava ka kala koshi yEpangelo laye otava ka kala va amenwa noitava ka fininikwa vali. Aishe oyo ote ke i wanifa po okupitila ‘metokolo nouyuki’. Olo kali fi tuu elunduluko litunhula!
29 Okutala kwaasho sha xunganekwa shi na sha nedina laJesus, eendjovo odo Jesaja a xulifa nado otadi kumu omitima lela. Okwa shanga a ti: “Ouladi waKalunga, Omwene womatanga ovakwaita otau ke shi ninga.” (Jesaja 9:6) Heeno, Jehova oha katuka nouladi, ashike iha ningi sha netatamutima. Ohatu dulu okukala noushili kutya keshe osho a udaneka, ote ke shi wanifa po filufilu. Ngeenge owa teelela nodjuulufi okuhafela ombili oyo tai kalele, longela Jehova nomutima aushe. Atusheni tu li ovapiya vaJehova, natu kaleni tu na ouladi wokulonga “oilonga iwa” ngaashi Jehova naJesus, “Ohamba yombili.” — Titus 2:14.
Konakona moule omamona opamhepo
(Jesaja 7:3, 4) NOmwene okwa lombwela Jesaja, ndee ta ti: Fikama nomumwoye Sear Jasub u shakeneke Ahas, apa pa hovela omunino womeva tau di mEtale lokombada, omondjila yOkaalanga yomushiki woikafa. 4 u mu lombwele u tye: Lilongelela wa mwena, ino tila, nomutima woye inau fya ounye nokutila oitetela ivali yoikuni tai twimina omwifi, oupyuhandu waResin nOvaaramea, nowa ou, omona omumati waRemalja.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaJesaja — otopolwa 1:1–35:10
7:3, 4 — Omolwashike Jehova a li a hupitha omukwaniilwa omukolokoshi Ahas? Omukwaniilwa gwaSiria nogwaIsraeli oya li ya ningi ompangela opo ya kuthe omukwaniilwa Ahas gwaJuda koshipundi nokutula ko omukwaniilwa gwiifundja, omwanamati gwaTabeal, omulumentu ngoka a li kee shi gwomezimo lyaDavid. Ompangela ndjika yOndiaboli oya li tayi ka ya moshipala euvathanotsokumwe ndyoka Jehova a ninga naDavid kutya mezimo lye otamu ka za aakwaniilwa. Onkene Jehova okwa li a hupitha Ahas opo a kaleke po ezimo ndyoka moka omo mwa li tamu ka za ‘Omuwa gwombili’ ngoka u uvanekwa.—Jesaja 9:6.
(Jesaja 8:1-4) Omwene okwa lombwela nge vali, ndee ta ti: Kufa oshipelende sha kula ove u shangele mo eshangelo la twa: Maher-Saalal-Has-Bas (tashi ti: Endelela-Nyeka-Hakana-Diva).’ 2 Ndele ohandi ke likufila eendombwedi hadi lineekelwa, omupristeri Uria naSakaria omona omumati waJeberekja. 3 Ndele ame nda ya komwalikadi wange omuprofeti, ndele ye okwa ninga oufimba, ndee ta dala okamati. NOmwene okwa lombwela nge, ndee ta ti: Edina lako li luka Maher-Saalal-Has-Bas. 4 Osheshi manga okaana taka shiva okwiifana: Tate! ile: Meme! Oupuna waDamuskus noitinhwa yaSamaria otai iwa nayo [kohamba] yaAssur.
it-1 1219
Jesaja
Pefimbo opo Jesaja a kala e li omuprofeti muJuda, unene tuu momafiku ohamba Ahas, ouhamba owa kala monghalo inyanyalifa. Ovanhu nohamba ova li ovanashibofa, na Jehova okwa li e va tala ko tava vele momitwe nove na oudu komitima. Ovapangeli ova li hava ifanwa “ovakulunhu vaSodom” novanhu ova li va faafanifwa ‘novanhu vaGomorra.’ (Jes 1:2-10) Jesaja okwa li a lombwelwa komesho yefimbo kutya omatwi ovanhu ovo itaa ka uda ko. Jehova okwa ti kutya onghalo oyo otai ka twikila fiyo osheshi oshiwana sha hanaunwa po nota pa ka xupa ashike “oshitimulongo” “oludalo liyapuki” olo tali ka kala ngaashi oshifidi shomuti wa kewa po. Oilonga yaJesaja youprofeti oi na okukala ya hekeleka nokupameka ovadiinini ovo nonande oshiwana ashishe osha li sha anya okutambula ko omalombwelo. — Jes 6:1-13.
Nonande Jesaja okwa li unene ta yandje elitulemo kOvajuda, okwa li yo a xunganeka shi na sha naIsrael noiwana oyo ye shi dingilila kutya nai lilonge kwaasho sha ningilwa Juda nokondjokonona yasho. Jesaja okwa hafela efimbo alishe olo a kala omuprofeti, okwa hovela mo 778 K.O.P., konima yefyo lohamba Ussia ile tashi dulika fimbo inai fya, nokwa twikila fiyo okonima yomido 14 dokupangela kwohamba Hiskia (732 K.O.P.). — Jes 36:1, 2; 37:37, 38.
Oukwaneumbo waJesaja. Jesaja okwa li a hombola. Omukulukadi waye okwa li ha ifanwa “omuprofeti” (Jes 8:3), tashi dulika sha hala kutya kali ashike omukulukadi womuprofeti. Otashi dulika omuprofeti oo omukainhu naye a li a pewa oshinakuwanifwa kuJehova ngaashi ashike Debora wopefimbo lOvatokolipangeli naHulda wopefimbo lokupangela kwaHosia. — Ovatok 4:4; 2Eeh 22:14.
Mombiibeli omu na omadina ovana vavali vaJesaja ovo ve li “omadidiliko noikumwifa yaKalunga muIsrael.” (Jes 8:18) Sear Jasub okwa hangwa a kula momafiku ohamba Ahas, onghee okwa li ta dulu okuyambidia xe, Jesaja, eshi a li ta twala etumwalaka kohamba. Edina Sear Jasub otali ti: ‘Oonakuxupa otava ka alukila.’ Edina olo ola li exunganeko, nola li la lukwa omonamati waJesaja konima ashike eshi a dalwa, onghee ouhamba waJuda owa li tau ka findwa, ndele ovanhu ashike vanini ovo va xupa po va li tava ka aluka konima eshi va kala moukwatwa. (Jes 7:3; 10:20-23) Oonakuxupa ova li va aluka mo 537 K. O. P. eshi ohamba yaPersia, Kores, ya yandja elombwelo kutya nava mangululwe mo moukwatwa waBabilon konima yomido 70. — Jes 7:3; 10:20-23.
Omonamati waJesaja mukwao okwa ka lukwa edina li na eshi tali ti, nedina laye ola li la shangwa koshipelende osho sha li sha ulikilwa eendombwedi. Otaku ti edina olo ola kala oshiholekwa fiyo osheshi okaana ka dalwa, neendombwedi oda li de uya oku anifa omuprofeti shi na sha nexunganeko lokudalwa kwokaana oko, naasho osha ningifa exunganeko olo li kale lididilikwedi. Edina olo la li la yandjwa kelombwelo laKalunga oMaher-Saalal-Has-bas tali ti: Endelela-Nyeka-Hakana-Diva! Okwa li a ningifwa a endelele okuhakana, ile a nyeke diva.” Okwa xunganekwa nokuli kutya fimbo okaana oko take lilongo okwiifana Tate! Ile Meme! omatilifo aeshe oo a li taa ka hanga Juda okudja komutondi Siria nokomauhamba omapata omuIongo aIsrael ita ka kala po vali. — Jes 8:1-4.
Exunganeko olo ola li tali ulike kutya Juda otaka mona epepelelo diva; nepepelelo la tya ngaho ola li tali ke uya ngeenge ohamba yaRezin yaAssiria nohamba Pekah yaIsrael ode li mange oukuni kumwe di lwife Juda. Ovaasiria ova ka kwata ko Damaskus, nomo 740 K.O.P., ova ka hanauna po ouhamba waIsrael, naasho osha li sha wanifa po eityo lexunganeko ledina lokamonamati kaJesaja. (2Eeh 16:5-9; 17:1-6) Ponhele ohamba Ahas i lineekele muJehova, oya li ya ka konga ekwafo kohamba yaAssiria omolwomatilifo oo ya li tai ningilwa kuAsiria naIsrael. Omolwonghatu yaAhas ya tya ngaho, Jehova okwa li a efa Ovaassiria va ningile Juda omatilifo manene noku mu ponokela ngaashi efundja fiyo okuJerusalem shoovene, ngaashi Jesaja e va londwela. — Jes 7:17-20.
Jesaja okwa popya lwoikando “omadidiliko” oo Jehova a yandja, amwe omomadidiliko oo okwa kwatela mo ovanamati vavali nalimwe, oJesaja mwene. Jehova okwe mu lombwela e ende hamunghele, e he na ohema neenghaku oule womido nhatu, naasho oshi li edidiliko kutya Egipti naEthiopia otava ka twalwa moukwatwa kohamba yaAssiria. — Jes 20:1-6; yelekanifa naJes 7:11, 14; 19:20; 37:30; 38:7, 22; 55:13; 66:19.
Omaxunganeko e na sha noukwatwa nokutungululwa. Jesaja okwa li yo e na oufemba woku xunganeka kutya Aassiria haye taka hanauna po Jerusalem nosho yo eehamba daJuda, ashike osha li tashi ka hanaunwa po kuBabel ile tu tye kuBabilon. (Jes 39:6, 7) Pefimbo opo Aassiria a ponokela Juda “noku shi yelula fiyo ofingo,” Jesaja okwa li a tumina ohamba Hiskia etumwalaka tali hekeleke kutya etangakwaita laAssiria itali ka dula oku ya mo moshilando. (Jes 8:7, 8) Jehova okwa li a wanifa eendjovo daYe eshi a tuma omweengeli a dipae ovakwaita vaAssria 185 000 novawiliki vavo, nokungaho Jehova okwa xupifa Jerusalem. — 2Omaf 32:21.
Oshinima shimwe osho sha li sha hafifa Jesaja unene, oufembanghenda oo a li a pewa kuJehova a popye nokushanga omaxunganeko okutungululwa kwaJerusalem, oshilando shaye shiyapuki. Nonande Jehova okwa li a efa oshiwana shaye shi ye moukwatwa waBabilon molwaashi sha li she mu tukululila oshibofa, Kalunga okwa li ta ka tokola Babilon molwaashi okwa li sha hala okukaleka oshiwana shaye moukwatwa fiyo alushe. Omaxunganeko mahapu okwa li taa ulike kunghee Kalunga ta ka tokola Babilon nanghee a li te ke shi hanauna nokuninga eputu nonokutya itashi ka tungululwa vali. Jes 45:1, 2. etuk 13, 14, 46-48.
ip-1 111-112 okat. 23-24
Lineekela muJehova nonande owa taalela omaupyakadi
Omaxunganeko ashili
23 Jesaja okwa ka taalela eenghalo dingulutila. Fimbo Jerusalem sha li natango sha kondekwa ketangakwaita laSiria nolaIsrael oo a li e limanga kumwe, Jesaja okwa li a shanga a ti: “Omwene okwa lombwela nge vali, ndee ta ti: Kufa oshipelende sha kula ove u shangele mo eshangelo la twa: Maher-Saalal-Has- Bas. Ndele ohandi ke likufila eendombwedi hadi lineekelwa, omupristeri Uria naSakaria omona omumati waJeberekja.” (Jesaja 8:1, 2) Edina Maher-Saalal-Has- Bas otali ti “Endelela-Nyeka-Hakana-Diva.” Jesaja okwa li a pula ovalumenhu ve shi okulineekelwa va ane eshi edina olo tali shangwa moshipelende shinene, opo va shilipaleke lwanima nomukanda woshili woufemba oo. Edidiliko olo ola li natango li na okukolekwa kedidiliko etivali.
24 Jesaja okwa ti: “Ndele ame nda ya komukulukadi wange omuprofeti, ndele ye okwa ninga oufimba, ndee ta dala okamati. NOmwene okwa lombwela nge, ndee ta ti: Edina lako li luka Maher-Saalal-Has- Bas. Osheshi manga okaana taka shiiva okwiifana: Tate! Ile: Meme! Oupuna waDamaskus noitinhwa yaSamaria otai iwa nayo [kohamba] yaAssur.” (Jesaja 8:3, 4) Oshipelende nokamati aishe ivali oya li i li edidiliko kutya Assiria mafiku otashi denge Siria naIsrael, ovatondi vaJuda. Osha li tashi ka ningwa naini? Ofimbo okaana oko okamati inake lihonga okutumbula oitya yopehovelo oyo hai tumbulwa kounona ngaashi “Tate” ‘naMeme.’ Omaxunganeko okondadalunde oo okwa li e na okukwafela ovanhu ve lineekele muJehova. Ile okwa li taa dulu okushekifa Jesaja novana vaye. Kashi nee mbudi kutya ova li tava diladila shike, omaxunganeko omuprofeti Jesaja okwa li a wanifwa po. — 2 Eehamba 17:1-6.
19-25 DESEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JESAJA 11-16
“Edu alishe otali ka kala li yadi eshiivo lokushiiva Kalunga”
(Jesaja 11:3-5) Ndele Oye oku nohokwe yokutila Omwene; ndele ita tokola ngaashi omesho taa tale noita yukifa ngaashi omatwi aye taa udu; 4 ndelenee eehepele ote di tokola pauyuki, novananheni vomoshilongo ote va yukifile ouyuki, edu ote li denge nodibo yomokanya kaye, novadinikalunga ote va dipaa nomufudo wokomilungu daye. 5 Ndele ouyuki otau ka kala ekwamo lomoshiya shaye noshili omwiya womeenho daye.
ip-1 160-161 okat. 9-11
Exupifo nehafo koshi yEpangelo laMessias
Omutokoli omuyuki nomunanghenda
9 Jesaja okwa xunganeka oinima ihapu i na sha naMessias eshi a ti: “Ndele ita tokola ngaashi omesho taa tale noita yukifa ngaashi omatwi aye taa udu.” (Jesaja 11:3b) Ngeno ou lihange komesho yomhangu to pangulwa, mbela ito ka kala wa hafa okupangulwa komutokoli e li ngaho? Monghedi yaye yokutokola ovanhu aveshe, Messias iha landula omalundilo noiha futwa ombubo. Oku wete ekengelelo noha tale oshinima moule washo, ha holoke po lasho ndele oha konakona “omunhu womeni womomutima.” (1 Petrus 3:4) Ovo ve na oshinakuwanifwa shokutokola oinima meongalo lopaKriste ove na okutala kuJesus oo e li oshihopaenenwa shiwa shokutokola. — 1 Ovakorinto 6:1-4.
10 Ongahelipi omaukwatya aJesus oo a tongomana taa dulu okunwefa mo omatokolo aye oku tokola? Jesaja okwa ti: “Ndelenee eehepele ote di tokola pauyuki, novananheni vomoshilongo ote va yukifile ouyuki, edu ote li denge nodibo yomokanya kaye, novadinikalunga ote va dipaa nomufudo wokomilungu daye. Ndele ouyuki otau ka kala ekwamo lomoshiya shaye noshili omwiya womeenho daye.” — Jesaja 11:4, 5.
11 Ngeenge ovashikuli vaye va li va pumbwa epukululo, Jesus okwa li he li yandje monghedi oyo tava dulu okumona mo ouwa, naasho oshi li lela oshihopaenenwa kovakulunhuongalo. Shikwao vali, ovo hava longo oukolokoshi ova teelela okutokolwa. Eshi Kalunga te uya okutokola onghalelo ei yoinima, Messias ota ka ‘denga edu’ nondakapangelo yaye, ndee ta tokolele ovakolokoshi aveshe ehanauno. (Epsalme 2:9; yelekanifa nEhololo 19:15.) Opo nee, itapa ka kala vali ovakolokoshi va piyaneke ombili yovanhu. (Epsalme 37:10, 11) Jesus a homata eongamukonda moshiya noikuti ya lukilwa ouyuki noshili, oku na eenghono dokuwanifa po oinima aishe oyo. — Epsalme 45:3-7.
(Jesaja 11:6-8) Opo nee embungu otali li pamwe nodi, nongwe otai nangala pamwe noukombwena; nokatana nonghoshi yonyasha nohove otadi lile mumwe ndee tadi lifwa kokamati kanini. 7 Ongobe yodidi nemwangha otadi lile mumwe, outana nounghoshiona vado otava nangala pamwe, nonghoshi otai li omwiidi ngaashi ongobe. 8 Ndele okaana kokomavele otaka danaukile pokwena kweuta, nokaana ka tova otaka twala eenyala dako komukwena wandevadele.
Otapa ka kala ombili pefimbo lomido eyovi nofiyo alushe
8 Mbela otashi shiiva ngoo shili oinamwenyo aishe i kale mepangelo lovanhu nokukala ve na ombili nayo? Ovanhu vahapu ove hole oinamwenyo yomeumbo ngaashi eembwa noumbishi. Ndele mbela ongahelipi shi na sha noifitukuti? Ovanongononi ovo va kala poifitukuti noku i konakona ova mona kutya oifitukuti aishe oyo hai nyamifa oi na omaliudo. Otu shii kutya oifitukuti ohai kala ya tila ile i handuke ngeenge tai tilifwa, ndele mbela ohai dulu ngoo okuulika ohole? Ovanongononi ova ti kutya ngeenge oifitukuti oyo hai nyamifa tai tekula ounimwena vayo, ohai ulike ohole inene.
9 Katu na okukala twa kumwa eshi hatu lesha mOmbibeli kutya otapa ka kala ombili pokati kovanhu noinamwenyo. (Lesha Jesaja 11:6-9; 65:25.) Omolwashike? Dimbuluka kutya eshi Noa noukwaneumbo waye va dja monguluwato konima yEyelu, Jehova okwa li e va lombwela a ti: ‘Oinamwenyo aishe yedu nai mu tile nokuhaluka.’ Okudja opo oifitukuti ihapu ohai faduka po ovanhu opo i liamene. (Gen. 9:2, 3) Ndele Jehova ota dulu okukufa po outile oo nehaluko, opo pokati kovanhu noinamwenyo pa kale ombili ngaashi sha li pehovelo. (Hos. 2:18) Olo itali ka kala tuu efimbo litunhula kukeshe oo ta ka kala kombada yedu!
(Jesaja 11:9) Ndele vo itava ka ninga owii ile okunyona sha komhunda yange aishe iyapuki; osheshi edu alishe otali ka kala li yadi eshiivo lokushiiva Omwene, ngaashi omeva a tuvikila efuta.
Pitika Jehova e ku me
9 Mounyuni mupe ohatu ka mona ouwa pauyadi moparadisa yopamhepo. Ohatu ka hafela yo oparadisa yo venevene eshi Ouhamba waKalunga tau ka pangela. Pefimbo opo, Jehova ota ka twikila oku tu ma noku tu honga monghedi ikumwifi oyo itatu dulu oku i uda ko paife. (Jesaja 11:9) Jehova ote ke tu pa yo omadiladilo nomalutu a wanenena. Osho otashi ke tu kwafela tu ude ko notu dulike filufilu komalombwelo aye. Onghee hano, natu twikileni okupitika Jehova e tu me noku mu ulikila kutya otwa pandula eshi a ulika kutya oku tu hole. — Omayeletumbulo 3:11, 12.
Onaini hatu ka kala mounyuni muhe na onhondo?
OUHAMBA WAKALUNGA OTAU KA XULIFA PO ONHONDO FILUFILU
Nonande eshiivo lOmbibeli otali dulu okukwafela omunhu a pangele nokweefe po omadiladilo mai, ope na oinima yopavali oyo ina okuungaungiwa nayo fimbo inaku xulifwa po onhondo filufilu. Shotete, oulunde nosho yo okuhawanenena kwovanhu. Ombibeli oya ti: “Kape nomunhu ita nyono.” (1 Eehamba 8:46) Onghee hano, kashi na nee mbudi kutya ohatu kendabala shi fike peni, atusheni otwa taalela ekondjo ngaashi omuyapostoli Paulus, oo a shanga a ti: ‘Aame ou nda hala okulonga ouwa, owii wa kanyatela nge.’ (Ovaroma 7:21) Nomolwaasho omafimbo nomafimbo, omutima wetu oo inau wanenena ohau tu ningifa tu diladile “omadiladilo maii” oo hae tu ningifa tu kale tu na onhondo. — Markus 7:21.
Shitivali, ope na enwefemo laSatana Ondiaboli. Ombibeli oye mu popya e li “omudipai” nosho yo kutya ‘ota hongaula ounyuni aushe.’ (Johannes 8:44; Ehololo 12:9) Osho otashi ulike kutya omolwashike onhondo i li apeshe nosho yo kutya omolwashike ovanhu itava dulu okuxulifa po onhondo, outondwe, omadipaafano omolwoukwamuhoko nosho yo oinima ikwao youkwamuhoko, yopamalongelokalunga noyopanghalafano.
Ofimbo inaku xulifwa po filufilu onhondo, tete oulunde nokuhawanenena kwovanhu nosho yo enwefemo laSatana Ondiaboli oya pumbwa okukufwa po. Ombibeli oya ulika kutya Ouhamba waKalunga otau ka xulifa po oinima oyo.
Jesus Kristus okwa li a honga ovashikuli vaye va ilikane kuKalunga tava ti: “Ouhamba woye nau uye; ehalo loye nali wanifwe kombada yedu yo ngaashi meulu.” (Mateus 6:10) Ouhamba waKalunga oo ashike tau ka xulifa po okuhenouyuki akushe, mwa kwatelwa onhondo.
Eshi Ouhamba waKalunga tau ka pangela ombada yedu, Satana ota ka ‘pandekwa,’ ile ta ka kala ta pashukilwa filufilu, opo ‘aha hongaule vali oiwana.’ (Ehololo 20:2, 3) Opo nee otaku ka kala ‘edu lipe,’ ile tu tye oulikumwe wovanhu, “omo tamu ka kala ouyuki.” — 2 Petrus 3:13.
Ovo tava ka kala moulikumwe wovanhu wouyuki otava ka twalwa mewaneneno nokumangululwa moulunde. (Ovaroma 8:21) Ve li ova pangelwa vOuhamba waKalunga, “itava ka ninga owii ile okunyona sha.” Omolwashike mbela? “Osheshi edu alishe otali ka kala li yadi eshiivo lokushiiva Omwene.” (Jesaja 11:9) Pefimbo opo, ovanhu aveshe otave ke lihonga eendjila daKalunga nokuhopaenena oukwatya waye wopahole. Kungaho itapa ka kala vali onhondo “osheshi Kalunga iha tale oshipala shomunhu.” — Ovaroma 2:11.
Konakona moule omamona opamhepo
(Jesaja 11:1) Ndelenee oshitutumine otashi tutuma noshifidi shaIsai, noshitai omomudi waye, ndee tashi imi oiimati.
(Jesaja 11:10) Ndelenee mefiku tuu olo oiwana otai ka pula oshitutumine shomomudi waIsai, sha dikilwa oiwana aishe ngaashi epandela, monhele yetulumuko laye otai ka kala i yadi oshinge.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaJesaja — otopolwa 1:1–35:10
11:1, 10 — Otashi ti shike sho Jesus Kristus e li ‘oshitayi sha tsapuka moshithindi shaIsai’? Jesus okwa tsapuka “moshithindi shaIsai” moluvalo lwopantu. Okwa li oluvalo lwaIsai okupitila momwanamati gwe David. (Mateus 1:1-6; Lukas 3:23-32) Onghee hano, Jesus okwa tutuma ‘moshifidi shaIsai’ moludalo lopanhu. Okwa li omudalwa waIsai okupitila momonamati waye, David. Eshi Jesus a pewa eenghonopangelo opo ovanhu ovaduliki va kale nomwenyo waalushe kombada yedu, kungaho okwa ninga “Tate yaalushe.” (Jes 9:5) Natango oku li ‘omudi’ wooxekulululwa, mwa kwatelwa Isai.
(Jesaja 13:17) Tala, ohandi va pendulile Ovamedi, ava hava dini oshisilveri noinava hokwa oshingoldo.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaJesaja — otopolwa 1:1–35:10
Omapulo gopamanyolo taga yamukulwa:
13:17 — Omomukalo guni Aamedia ya li kaaye na onkwa noshisiliveli noihaa haluka oshingoli? Aamedia nAapersia oya li ya lenga unene esimano ndyoka ya li haya mono shampa ya sindi oshilongo shontumba miita shi vulithe omaliko ngoka ya yugu ko. Uushili waashika owa li wu ulikwa sho Kores a li a gandja kwaamboka ya li ya galuka muupongekwa oshingoli noshisiliveli shoka Nebukadnezzar a li a yugu motempeli yaJehova.
26 DESEMBA–1 JANUALI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JESAJA 17-23
“Okulongifa nai eenghonopangelo ohashi kanififa oufembanghenda”
(Jesaja 22:15, 16) Omwene Kalunga komatanga ovakwaita osho ta ti: Fikama, inda u ka holoke ko namukeledi Sebna, elenga lomouhamba, u tye: 16 Oto ningi shike apa, nolyelye u kwete apa, eshi to lihokele ombila apa, to lihokele ombila yoye pombada pokule, ndee to lihokele onhele yoye memanya?
ip-1 238 okat. 16-17
Oilihongomwa i na sha nokuhakala omudiinini
Namukeledi e lihole mwene
16 Omuprofeti paife ita yukifa vali elitulemo koshiwana osho shihe fi oshidiinini, ndele okomunhu pauhandimwe oo e he fi omudiinini. Jesaja okwa shanga a ti: “Omwene Kalunga komatanga ovakwaita osho ta ti: Fikama, inda u ka holoke ko namukeledi Sebna, elenga lomouhamba, u tye: Oto ningi shike apa, nolyelye u kwete apa, eshi to lihokele ombila apa, to lihokele ombila yoye pombada pokule, ndee to lihokele onhele yoye memanya?” — Jesaja 22:15, 16.
17 Sebna okwa li “namukeledi weumbo alishe,” tashi dulika meumbo lohamba Hiskia. Sebna okwa li e na ondodo ya fimana, oye a li a shikula ohamba. Okwa li a teelelika a ninge shihapu. (1 Ovakorinto 4:2) Ndele ponhele a yandje elitulemo keemhumbwe doshiwana, Sebna okwa li ta lalakanene okulifimanekifa. Okwa li e liningila ombila ya faafana naai yohamba filufilu. Eshi Jehova a mona oshinima osho, okwa li a nwefa mo Jesaja a londwele namukeledi oo ta ti: “Tala, Omwene ote ku kupula, ngaashi omulumenhu ta kupula sha, ndee te ku kwata noku ku kamena mumwe. Ote ku dingile mumwe nokudiinina ngaashi omuti wongodi tau tangelwa, ndee te ku alangatifa ngaashi okatanga noku ku undulila moshilongo shinene sha mbwalangadja. Oko u na oku ka fila, ndele oko taku ka fyaala omatemba oye oupuna, oove ohoni yeumbo lomwene woye. Ndele ame ohandi ke ku undula mo moulenga woye, ndele Kalunga ote ku kandula po ponhele yoye. (Jesaja 22:17-19) Molwaashi Sebna okwa li e lihole ye mwene, oshe mu ningifa aha kale e na ombila muJerusalem. Ponhele yaasho, okwa li ta ka kupulwa ngaashi okatanga, a ka file koshilongo shokokule. Moshihopaenenwa shaSebna omu na oshilihongomwa kwaavo ve na eenghonopangelo mokati koshiwana shaKalunga. Ovo ve na eenghonopangelo ndele otave di longifa nai, otava ka kufwa omaufembanghenda a tya ngaho.
(Jesaja 22:17-22) Tala, Omwene ote ku kupula, ngaashi omulumenhu ta kupula sha, ndee te ku kwata noku ku kamena mumwe. 18 Ote ku dingile mumwe nokudiinina ngaashi omuti wongodi tau tangelwa, ndee te ku alangatifa ngaashi okatanga noku ku undulila moshilongo shinene sha mbwalangadja. Oko u na oku ka fila, ndele oko taku ka fyaala omatemba oye oupuna, oove ohoni yeumbo lomwene woye. 19 Ndele ame ohandi ke ku undula mo moulenga woye, ndele Kalunga ote ku kandula po ponhele yoye. 20 Ndele mefiku tuu olo ohandi ka ifana omupiya wange Eljakim, omona omumati waHilkia: 21 nohandi ke mu dika oshikutu shoye, nekwamo loye ohandi li dike moshiya shaye, neenghonopangelo daye ohandi ke di tula meke laye, a ninge xe yovanhu vomuJerusalem novomeumbo laJuda. 22 Ndele Ame handi ka tula oshapi yeumbo laDavid kepepe laye, opo, ngenge ta yeulula, kape na ou ta idile po, kape na ou ta yeulula.
ip-1 238-239 okat. 17-18
Oshilihongomwa shi na sha nokuhakala omudiinini
17 Sebna okwa li “namukeledi weumbo alishe,” tashi dulika meumbo lohamba Hiskia. Sebna okwa li e na ondodo ya fimana, oye a li a shikula ohamba. Okwa li a teelelika a ninge shihapu. (1 Ovakorinto 4:2) Ndele ponhele a yandje elitulemo keemhumbwe doshiwana, Sebna okwa li ta lalakanene okulifimanekifa. Okwa li e liningila ombila ya faafana naai yohamba filufilu. Eshi Jehova a mona oshinima osho, okwa li a nwefa mo Jesaja a londwele namukeledi oo ta ti: “Tala, Omwene ote ku kupula, ngaashi omulumenhu ta kupula sha, ndee te ku kwata noku ku kamena mumwe. Ote ku dingile mumwe nokudiinina ngaashi omuti wongodi tau tangelwa, ndee te ku alangatifa ngaashi okatanga noku ku undulila moshilongo shinene sha mbwalangadja. Oko u na oku ka fila, ndele oko taku ka fyaala omatemba oye oupuna, oove ohoni yeumbo lomwene woye. Ndele ame ohandi ke ku undula mo moulenga woye, ndele Kalunga ote ku kandula po ponhele yoye. (Jesaja 22:17-19) Molwaashi Sebna okwa li e lihole ye mwene, oshe mu ningifa aha kale e na ombila muJerusalem. Ponhele yaasho, okwa li ta ka kupulwa ngaashi okatanga, a ka file koshilongo shokokule. Moshihopaenenwa shaSebna omu na oshilihongomwa kwaavo ve na eenghonopangelo mokati koshiwana shaKalunga. Ovo ve na eenghonopangelo ndele otave di longifa nai, otava ka kufwa omaufembanghenda a tya ngaho.
18 Sebna okwa ka kufwa po ngahelipi pondodo yaye? Jehova okwa yelifa okupitila muJesaja ta ti: “Ndele mefiku tuu olo ohandi ka ifana omupiya wange Eljakim, omona omumati waHilkia: nohandi ke mu dika oshikutu shoye, nekwamo loye ohandi li dike moshiya shaye, neenghonopangelo daye ohandi ke di tula meke laye, a ninge xe yovanhu vomuJerusalem novomeumbo laJuda. Ndele Ame handi ka tula oshapi yeumbo laDavid kepepe laye, opo, ngenge ta yeulula, kape na ou ta idile po, kape na ou ta yeulula.” (Jesaja 22:20-22) Sebna okwa li a pingenwa po eshi Jehova a dika Eljakim oshikutu shaSebna noku mu pa oshapi yeumbo laDavid. Outumbulilo oo wa longifwa kOmbiibeli “oshapi” ohau ulike keenghonopangelo, kepangelo ile keenghono. (Yelekanifa naMateus 16:19.) Pefimbo lOmbiibeli, omuyandjimayele wohamba okwa li he lineekelelwa eeshapi, tashi dulika a li ha pashukile omadimo omoshihale nokulombwela ovanhu osho ohamba ya tokola. (Yelekanifa nEhololo 3:7, 8.) Osha li hashi kala shiwa okukala namukeledi, ashike owa teelelika u ninge shihapu. (Lukas 12:48) Sebna otashi dulika ngoo a li ha wanifa po oilonga oyo, ashike Jehova okwa li e mu pingena po molwaashi kali omudiinini.
(Jesaja 22:23-25) Ndele Ame ohandi ke mu valela ponhele ya pama, ngaashi ondungu, ndele ye ota ningi olukalwa lefimano lomeumbo laxe. 24 Ndele tapa tulikwa kuye ouhapu aushe weumbo laxe, oitutumine noitiukile, oumbiya aveshe vanini, omaholo noitoo aishe. 25 Omwene womatanga ovakwaita ota ti: Mefiku tuu olo ondungu ei ya valelwa ponhele ya pama otai ka nyengana ndee tai teka, ndee tai u ko nonduba ya endjelela ko kuyo, otai xulu po, osheshi Omwene okwe shi tya.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaJesaja ontopolwa 36:1–66:24
Iiyilongomwa kutse
36:2, 3, 22. Nonando Shebna okwa li a kuthwa miilonga yuuyakuli, okwa li a pitikwa opo a tsikile miilonga yomukwaniilwa e li amushanga ta kwathele ngoka e mu landula. (Jesaja 22:15, 19) Ngele otwa kuthwa pondondo yoshinakugwanithwa mehangano lyaJehova omolwetompelo lyontumba, mbela katu na okutsikila nokulongela Kalunga pondondo kehe ndjoka ta pitike?
ip-1 240-241 ¶19-20
Oshilihongomwa shi na sha nokuhakala omudiinini
Omadidiliko avali oku valela
19 Xuuninwa, Jehova okwa popya pafaneko eshi ta yelifa nghee ta kufa Sebna eenghono noku di yandja kuEljakim. Jehova okwa ti: “Ame ohandi ke mu valela [Eljakim] ponhele ya pama, ngaashi ondungu, ndele ye ota ningi olukalwa lefimano lomeumbo laxe. Ndele tapa tulikwa kuye ouhapu aushe weumbo laxe, oitutumine noitiukile, oumbiya aveshe vanini, omaholo noitoo aishe. Omwene womatanga ovakwaita ota ti: Mefiku tuu olo ondungu ei ya valelwa [Sebna] ponhele ya pama otai ka nyengana ndee tai teka, ndee tai u ko nonduba ya endjelela ko kuyo, otai xulu po, osheshi Omwene okwe shi tya.” — Jesaja 22:23-25.
20 Ou ta valelwa tete movelise ei oEljakim. Ota ka kala “olukalwa lefimano” meumbo laxe, Hilkia. Mepingafano naSebna, Eljakim ita ka fifa eumbo laxe ohoni. Eljakim okwa li ta ka kala ekwafo tali kalele koukwaneumbo wavo nokwaavo vomeumbo lohamba. (2 Timoteus 2:20, 21) Mepingafano naasho, omutivali oo li ta ka valelwa oSebna. Otashi dulika a li e udite e li meameno, ashike okwa li taka pingenwa po. Naavo va li have mu yambidida, navo otava ka kanifa oufembanghenda wavo.
Konakona moule omamona opamhepo
(Jesaja 21:1) Okuxunganekwa kombuwa yopefuta. Ngaashi oshikungulu tashi koyelele edu lokosuide, otashi di kombuwa medu la tilika.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaJesaja ontopolwa 1:1–35:10
21:1 — Mbela oshitopolwa shini sha li shi ithanwa “ombuga yopefuta”? Nokuli nando Babilonia kasha li popepi nefuta, osho sha li tashi popiwa momukalo ngoka. Shika osha li ngaaka molwaashoka omeya ngoka ga li haga kunguluka okuza momulonga gwaEufrat naTigris oga li ga kungulukile moshitopolwa shoka omvula kehe e taga ningi ga fa ‘efuta.’
(Jesaja 23:17, 18) Pexulilo lomido 70, Omwene ota ka tala vali kuTirus, ndee tashi ka alukila ondjabi yoluhaelo, ndee tashi kala nokuhealafana nomauhamba aeshe aa e li kombada yedu. 18 Ndelenee eliko lasho lomondado, nondjabi yasho yehaelo otai ka yapulilwa Omwene, ndele lo itali ka tuvikilwa, ndele itali ka tulikwa, ndelenee eliko lasho otali ka ninga okulya kuava nomidjalo da wapala kuava ve neenhele davo koshipala shOmwene.
ip-1 253-254 okat. 22-24
Jehova okwa li a tonda ounhwa waTirus
22 Jesaja okwa twikila ko a ti: “Ngenge pa piti omido 70 , Tirus otashi ka ningwa ngaashi eimbilo lombwada tali ti: Kufa okahumbafeta, ove u ye moshilando, ove ombwada ya dimbuwa, shika nawa, ove u imbe, opo u dimbulukuwe! Pexulilo lomido 70, Omwene ota ka tala vali kuTirus, ndee tashi ka alukila ondjabi yoluhaelo, ndee tashi kala nokuhaelafana nomauhamba aeshe aa e li kombada yedu.” — Jesaja 23:15b-17.
23 Konima eshi Babilon sha teka po mo 539 K.O.P., Foinikia osha ka ninga shouhamba waMedo-Persia. Pefimbo opo ohamba yaPersia, Kores Munene, oyo ya li tai pangele. Koshi yepangelo olo lipe, Ovatirus ova li va hovela vali oilonga yavo nokulonga noudiinini opo oshilongo shavo shi kale sha fimanekwa ngaashi nale, sha li ondingandinga yomalandifilo, ngaashi ashike ombwada oyo ya dimbuwa hai endaenda moshilando, nokushika okahumbafeta nokwiimba omaimbilo ayo opo i mone ovalumenhu. Mbela Tirus osha li ngoo sha pondola? Heeno, Jehova okwa li e shi efa shi pondole. Mokweendela ko kwefimbo, oshilando osho osha ka punapala pexulilo lefelemudo etihamano K.O.P., ngaashi omuprofeti Sakaria a xunganeka eshi a ti: “Tirus she litungila ohotengulu. Ndele she liongelela yo oshisilveri shihapu shi fike pondwi yedu, noshingoldo shi fike ponhata yomomapandavanda.” — Sakaria 9:3.
‘Eliko lasho nali yapulilwe Omwene’
24 Oitya yexunganeko tai landula oididilikwedi. Jesaja okwa ti: “Ndelenee eliko lasho lomondado, nondjabi yasho yehaelo otai ka yapulilwa Omwene ndele lo itali ka tuvikilwa, ndele itali ka tulikwa, ndelenee eliko lasho otali ka ninga okulya kwaava nomidjalo da wapala kwaava ve neenhele davo koshipala shomwene.” (Jesaja 23:18) Ongahelipi eliko laTirus tali ka yapulilwa Omwene? Jehova oha lundulula oinima i ende pahalo laye, opo oshiwana shaye shi dule okumona oikulya ya wana noidjalomwa. Osho osha li sha ningwa eshi Ovaisrael va dja moukwatwa waBabilon. Ovanhu vokuTirus ova li ve va pa oipilangi va tungulule otembeli. Ova li yo have ya okulandifa moshilando shaJerusalem. — Esra 3:7; Nehemia 13:16.