Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
7-13 NOVEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OMAYELETUMBULO 27-31
“Osho Ombiibeli ya popya shi na sha nomukainhuelela”
(Omayeletumbulo 31:10-12) Olyelye ta ka mona omwalikadi muwa Ondilo yaye inene i dule ondilo yokoralli. 11 Omutima womulumenhu waye tau mu lineekele, ye ita pumbwa eliko. 12 Oye ta ningile omulumenhu waye osho shiwa, hasho shii momafiku aeshe omokukalamwenyo kwaye.
Pamekeni ohombo yeni mu kale mwa hafa
10 Omukulukadi ota dana onghandangala ya fimana mokuninga oinima pamwe nokulongela kumwe nomushamane waye e li ‘omukainhu waye.’ (Mal. 2:14) Ngeenge ovalihomboli tava ningi omatokolo, omukulukadi oha popi omaliudo aye nosho yo osho ta diladila monghedi yefimaneko, nopefimbo opo tuu opo ota dulika. Omushamane omunaendunge oha pwilikine nelitulemo komaetepo omukulukadi waye. (Omayel. 31:10-31) Okudulika pahole ohaku xumifa komesho ehafo, ombili nelongelokumwe moukwaneumbo, nohaku pe omushamane nomukulukadi ewaneno olo hali di mokushiiva kutya otava hafifa Kalunga. — Ef. 5:22.
Omayele opandunge ameme omudali
Shi na sha nomukainhuelela, Lemuel okwa lombwelwa eendjovo edi: “Omutima womulumenhu waye tau mu lineekele.” (Ovelishe 11) Noitya imwe, ke na okukala ta komangele kutya omukainhu waye oku na okumona epitikilo laye mokanima keshe. Ndele doshili, ovalihomboli ove na okukundafana omanga inava ninga omatokolo a kwata moiti, ngaashi oo e na sha nokulanda ile nokutekula ounona vavo. Okupopya moinima ei otaku ka twala mekwatafano lopofingo pokati kavo.
it-2 1183
Omukulukadi
Ovakulukadi ova kala va amenwa koshi yomhango. Ofimbo omushamane oye e li pondodo yotete momalongekido e na sha nohombo, Kalunga okwa teelela omushamane a file oshisho eemhumbwe doukwaneumbo waye dopalutu nodopamhepo. Natango ngeenge meumbo omwa kala omunhu ha ningi oipolopolo, otashi ulike osho omushamane eli, naasho oshinakuwanifwa sha kwata moiti. Nonande omushamane oku na oinakuwanifwa ihapu e dule omukulukadi, omhango yaKalunga oya li ya amena ovakulukadi noya li ye va pa oinakuwanifwa ye likalekelwa opo va dule okukala va hafa nove na onghalamwenyo tai ti sha.
Natu ka taleni koihopaenenwa inini yomafiloshisho ovakulukadi oo taa hangwa mOmhango: Kutya nee omushamane ile omukulukadi, okwa li e na okudipawa ngeenge okwa i momilele kondje yohombo. Ngeenge omushamane okwa kala e na oukodi omolwomukulukadi waye okwa li ha dulu oku mu twala komupristeri, opo Jehova Kalunga a tokole oshinima osho nongeenge omukainhu oku na ondjo, oshiya shaye osha li shi na okufipatela nokudinda medimo; ngeenge ke na ondjo, omushamane okwa li e na oku mu fimbapaleka opo oshiwana ashishe shi mone kutya ke na ondjo. (Num 5:12-31) Omushamane okwa li ha dulu okuhenga po omukainhu waye ngeenge okwa didilike sha shapuka shi nasha naye. Osho otashi dulika sha kwatele mo odino, oku udifa nai ovaneumbo vaye ile oku pa xe oushima. Ashike omukainhu okwa li e li meameno molwaashi omushamane okwa li a teelelika a shange odjapo yeteyohombo. Nokungaho omukainhu okwa li a manguluka okuhombolululwa. (Deut 24:1, 2) Ngeenge omukulukadi okwa ningi eano kutya omushamane waye ina katuka pandunge ile kutya osha nyona po ehafo loukwaneumbo, kungaho omushamane waye okwa li ta dulu okuninguluka. (Num 30:10-15) Nokungaho, osho osha li eameno komukulukadi, a amenwa konghatu keshe ina i diladilwa nawa oyo tashi dulika i mu twale moudjuu.
Okuhombola ombada okwa li kwa tambulwa ko pamhango yaMoses, ashike ohashi konenenwa opo omukulukadi a kale a amenwa. Omushamane ka li e na okukufa oufemba koshiveli shomukulukadi oo ehe hole noku u yandja koshiveli shomukulukadi oo e hole. (Deut 21:15-17) Ngeenge okakadona Okaisrael oka landifwa po kuxe ke li omupika, ndele lwanima inaka wapalela omwene wako, neka efe ka kulilwe mo ku umwe opo ka ha landwe po koshiwana shimwe shi lili. (Ex 21:7, 8) Kutya nee omushamane ile omonamati oye a kufa okakadona ka ninge omupika ile omukulukadi wopomunghulo, oku na okukala he mu pe eendja, oikutu nokunangala naye. — Ex 21:9-11.
Ngeenge omushamane okwa lundile omukulukadi waye kutya ine mu hanga okakadona eshi e mu hombola, ndele omalundilo a tya ngaho taa monika mo, omushamane a tya ngaho okwa li a handukilwa noku futifwa luvali kuxe yomukulukadi noke na fiku nande e mu henge po. (Deut 22:13-19) Ngeenge omulumenhu okwa nangala nokakadona ina ka valekwa, okwa li e na okufuta xe yokakadona oko noku ka hombola po, ashike oku na okukala nako omafiku aeshe okukalamwenyo kwako. — Deut 22:28, 29; Ex 22:16, 17.
Ondodo yovakulukadi Ovaheberi oya li ya yooloka ko kwaayo yovakainhu vokoitukulwa yokOushilo vokunena. Ovakulukadi ovadiinini Ovaheberi ova li hava hafele ondodo noilonga yavo ngaashi oku kwafela ovashamane vavo, okutekula oukwaneumbo, okuunganeka eumbo, okuninga oinima ihapu oyo tai hafifa oukwaneumbo nokulonga oilonga oyo omukainhu ta dulu okulonga she likolelela kounghulungu waye.
Omaukwatya omukainhu muwa. Omayeletumbulo 31 okwa hokolola oilonga nehafo lomwalikadi omudiinini. Ondilo yomwalikadi muwa oi dule kokule ondilo yokoralli momesho omushamane waye. Omushamane waye okwe mu lineekela. Omukainhu oha longo noudiinini, ha kaleke oikutu yovaneumbo laye ya yela, ha lande oipumbiwa yovaneumbo laye, ha longo moshikunino shomaviinyu, ha unganeke meumbo novapiya, ha kwafele ovo va pumbwa ekwafo, oukwaneumbo waye ohau monika nawa ngeenge wa djala, ha eta oyuuyemo omolwoilonga yaye youdiinini, he lilongekida okukwafela oukwaneumbo waye ngeenge ova hangwa koshiponga shombadilila, ha popi nounongo nononghenda, ha tila Jehova noha longo osho shiwa, e na epopilo liwa komushamane waye nokovana vaye ovamati, ashike komesho yaaishe, okwa fimanekifa omushamane noukwaneumbo wavo moshilando ashishe. Oshoshili omushamane a mona omwalikadi a tya ngaho, ye a mona elao, ndele a mona ohokwe yOmwene. — Omayel 18:22.
Meongalo lopaKriste. Meongalo lopaKriste omushamane okwa teelelika ashike a kale nomukulukadi umwe. (1Kor 7:2; 1Tim 3:2) Ovakulukadi otava lombwelwa va kale hava dulika kovashamane vavo, kashi na nee mbudi kutya ovashamane vavo ovaitaveli ile hasho. (Ef 5:22-24) Omukainhu a hombolwa oku na okukala ha dulika komushamane waye molwaashi “ke nelipangelo okupangela olutu laye.” (1Kor 7:3, 4) Ovakainhu otava lombwelwa kutya eshi hava monika kombada osho nava kale ve li meni, va kulike oiimati yopamhepo, nokukala have lihumbata monghedi yopaKriste opo naavo yo inava itavela va findwek keenghedi davo. — 1Pet 3:1-6.
Okulongifa omipopyofano. Jehova okwa popya Israel e li omukainhu waye eshi a ninga ehangano naye. (Jes 54:6) Omuyapostoli Paulus okwa popya Jehova e li Xe yovana ovakriste vopamhepo, okwa popya yo “Jerusalem shokombada” shi li ina yavo, sha fa kutya Jehova okwe shi hombola nelalakano loku eta po ovana ovakriste vopamhepo. (Gal 4:6, 7, 26) Eongalo lopaKriste ola popiwa li li omuvalekwa ile omukainhu waJesus Kristus. — Ef 5:23, 25; Eh 19:7; 21:2, 9.
(Omayeletumbulo 31:13-27) Ye ota humbata oshisho sholududi leedi nosholiina ndee ta longo nomake e nehalo liwa. 14 Ye li ngaashi eeshikepa domulandifi, ota kongo kokule omungome waye. 15 Ndele ye oha meneka oufiku, neumbo laye te li pe eendya noitukulwa yavo kovapiya vaye. 16 Ye a hala epya ndee ta li lande. Omeliko lomake aye te litwikile oshikokola shomiviinyu. 17 Oye te lidike moshiya shaye neenghono, ndee ta pameke omaoko aye. 18 Oye e wete omaliko aye taa hapupala. Olamba yaye itai dimi oufiku. 19 Eke laye tali kwata oshihodilifo nominwe daye tadi kwata oshitungifo shoshiyata. 20 Eke laye te li futululile eehepele, omake aye avali ote a twala komukwanaluhepo. 21 Eumbo laye ihali tila molwaandu, osheshi eumbo laye alishe la dikwa olududi litiliyana leedi. 22 Ye ote liningile omakumbafa. Oikutu yaye oyo olina iwa nopurpiri. 23 Omulumenhu waye a shiivika poshivelo, eshi ta kala ko omutumba pamwe novakulunhu voshilongo. 24 Ye ota nongi eehema, ndee te di landifa, nomiya doshiyata te di shingifa po komulandifi woipindi. 25 Eenghono nefimano, odo oshikutu shaye, ndee ta yolo efiku tali ke uya. 26 Okanya kaye te ka makulile eendjovo dounongo, nomalongo matalala e li kelaka laye. 27 Ota pashukile nawa oilonga aishe yomeumbo laye, ndele ita li omungome wondede.
w00 2/1 30 oka. 3-4
Omayele opandunge ameme omudali
Oshoshili kutya omukainhuelela oku na oilonga ihapu. Movelishe 13 fiyo 27 omu na omusholondodo womayele nosho yo womafinamhango oo taa dulu okulongifwa kovalikadi omolwouwa womaukwaneumbo avo, kutya nee ove li pefimbo lilipi. Pashihopaenenwa, omolwondado yoidjalomwa tai londo nosho yo yoinima ikwao yomeumbo, omukainhuelela ohe lihongo ounghulungu wokomake osho yo oundalapata opo ovaneumbo laye va kale va djala nawa notava monika nawa. (Ovelishe 13, 19, 21, 22) Opo a hole kondado yoikulya, oha kunu oinima oyo ta dulu okukuna nosho yo okulanda nelungamo. — Ovelishe 14, 16.
Osha yela kutya omukainhu a tya ngaha iha li “omungome wondede.” Oha longo nouladi noha pashukile nawa oilonga yaye yomeumbo. (Ovelishe 27) Ohe lidike “moshiya shaye neenghono,” sha hala kutya ohe lilongekidile okukufa ombinga moilonga yokomake tai pula shihapu. (Ovelishe 17) Oha penduka ongula inene manga etango inali pita a hovele oilonga yaye, noha longo nouladi fiyo omokati koufiku. Ongaau olamba oyo hai mu minikile ngeenge ta longo alushe ya tema. — Ovelishe 15, 18.
(Omayeletumbulo 31:28-31) Ovana vaye ovamati tava fikama ndee tave mu pandulile elao laye nosho yo omulumenhu waye, ndele ye te mu pendula ta ti: 29 Ovakainhu vahapu ve noudiinini moilonga, ndelenee ove u va dule aveshe unene. 30 Onemhokainhu kai shii kulineekelwa. Ouwa womukainhu tau xulu po. Omwalikadi ou ha tila Omwene na hambelelwe. 31 Na shambukwe komwenyo molwoilonga yomake aye. Noilonga yaye nai mu pandule poshivelo.
Pamekeni ohombo yeni mu kale mwa hafa
8 Ovashamane Ovakriste kave na okukala tava komangele lwoikando kutya ovakulukadi vavo nava kale ve va fimaneka. Ndele ponhele yaasho, ove na okukala navo ‘neendunge ngaashi noiyuma inai pama, noku va fimaneka.’ (1 Pet. 3:7) Kutya nee omoipafi nongeenge ve li ovo aveke, ovashamane ohava ulike okupitila meendjovo davo defimaneko nomeenghatu davo dolune kutya ovakulukadi vavo ove na ongushu kuvo. (Omayel. 31:28) Okulongifa oukwamutwe wavo monghedi yopahole ya tya ngaho, otaku ke linyengifa ovakulukadi vavo va ulike kutya ove va hole nove va fimaneka, na Kalunga ota ka nangeka noupuna ohombo yavo.
Omayele opandunge ameme omudali
Kombada yaaishe, omukainhuelela oye oo e na oupamhepo. Oha tila Kalunga nohe mu longele nefimaneko linene. (Ovelise 30) Natango tuu, oha kwafele omulumenhu waye mokudeula ounona vavo opo va ninge sha faafana. Ovelise 26 otai ti kutya oha hongo ounona vaye ‘neendjovo dounongo’ sha hala kutya ‘nomalongo matalala e li kelaka laye.’
Omayele opandunge ameme omudali
Kape na omalimbililo kutya ina yaLemuel okwa li ta popi paimoniwa yopaumwene, eshi ta londwele omonamati shi na sha nokupandula omwalikadi waye womonakwiiwa. Kape na umwe kombada yedu e holike komulumenhu waye e mu dule. Hano diladila ashike nghee ohole tai udika okudja mondaka yaye eshi te lihokolola komesho yaaveshe ta ti: “Ovakainhu vahapu ve noudiinini moilonga, ndelenee ove u va dule aveshe unene.” — Omayeletumbulo 31:29.
Konakona moule omamona opamhepo
(Omayeletumbulo 27:12) Omunaendunge eshi ta mono oshiponga, ota hondama. Ndelenee ovashima tava ehene ko, ndee tava mono oshiponga.
Oupyakadi woshisho
Ngeenge ou shii kutya oupyakadi ou li pokuholoka, “omunaendunge eshi ta mono oshiponga, ota hondama.” (Omayel 27:12) Ngaashi ashike hatu liamene palutu opo tuha mone oshiponga, otwa pumbwa yo okukala hatu liamene pamadiladilo nopamaliudo. Omalihafifo e na sha nelongifo leenghono neenghundana dinyanyalifa, ohadi tu ningifa tu faneke oinima oyo momadiladilo etu. Opo tu henuke okuninga ngaho, katu na okutala oinima oyo ii. Kalunga ine tu shitila omadiladilo nelalakano loku a yadifa noinima ii. Ponhele yaasho, natu a yadife ‘naashishe osho shoshili, sha yuka, sha koshoka, naasho shi holike.’ Ngeenge otwa ningi ngaho, “Kalunga kombili” ote ke tu pa omadiladilo nomutima wombili. — Ovafilippi 4:8, 9.
(Omayeletumbulo 27:21) Onhelekelo koshivilveri, nediko koshingoldo, nomulumenhu e li ngaashi okupopiwa kwaye.
Efiku leteelelo linene nolehafo linene
Oshitivali, omumwatate Morris okwa lesha Omayeletumbulo 27:21 oo taa ti: “Onhelekelo koshivilveri, nediko koshingoldo, nomulumenhu e li ngaashi okupopiwa kwaye.” Okwa yelifa kutya ngaashi ashike oshisilveri noshingoldo sha pumbwa okuwapekwa nawanawa, nafye ohatu ka kala twa wapala eshi hatu pewa etumba. Ngahelipi mbela? Etumba otali dulu okukala eyeleko. Ota li dulu oku tu etela ounhwa, tu fye pamhepo, ile li tu diladilife kutya katu na eendjo kuJehova nokatu na fiku tu a dope okuwanifa po omafinamhango aye. Nomolwaashi omumwatate Morris a ladipika ovanafikola va tale ko efimano olo tava pewa monghedi ya yuka noli li omhito yoku ulika kutya ove na “etilo la dja kOmwene.”
Omanenedhiladhilo okuza membo lyOmayeletumbulo
27:21. Okusimanekwa otaku vulu okuulika kutya otu li ngiini. Eifupipiko ohali ulikwa ngele okusimanekwa otaku tu inyengitha tu zimine kutya otu na ongunga kuJehova notaku tu ladhipike tu tsikile oku mu longela. Ngele okusimanekwa otaku tu ningitha tu kale tu uvite tu vule yalwe, otashi ulike kutya inatu ifupipika.
14-20 NOVEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OMUUDIFI 1-6
“Hafela oilonga yoye aishe idjuu”
(Omuudifi 3:12, 13) Onghee hano onde shi mona nokutya, vo ve he nelao limwe, okuhafa ashike nokulonga osho shiwa mokukalamwenyo kwavo. 13 Navali: oshali shaKalunga omunhu ngenge ta li ndee ta nu ndee ta shambukwa nouwa moshilonga shaye ashishe shidjuu.
Nghee to dulu okuhafela oilonga yoye aishe idjuu
Ombiibeli otai ti: “Oshali shaKalunga omunhu ngeenge ta li ndee ta nu ndee ta shambukwa kouwa moshilonga shaye ashishe shidjuu.” (Omuudifi 3:13) Ngeenge Kalunga okwa hala tu hafele oilonga yetu, mbela kashi li pandunge e tu ulikile nghee hatu dulu okumona ehafo olo? (Jesaja 48:17) Ohatu ka mona nghee hatu dulu okuninga ngaho ngeenge hatu konakona Eendjovo daye, Ombiibeli. Natu ka taleni komayele a kanghamena kOmbiibeli oo ta e tu kwafele tu hafele oilonga yetu.
KULIKA ETALEKO LIWA LI NA SHA NOILONGA
Kashi na nee mbudi kutya oilonga yoye otai pula okudiladila moule, oilonga yokomake, ile oi li ngoo pokati, dimbuluka osho Ombiibeli ya popya eshi ya ti: “Oilonga aishe idjuu otai likolifa.” (Omayeletumbulo 14:23) Ouwa washike hatu ka likola moilonga ya tya ngaho? Shotete, oilonga ohai tu kwafele tu wanife po eemhumbwe detu dopalutu. Oshoshili kutya Kalunga okwa udaneka kutya ota ka wanifa po eemhumbwe daavo have mu longele. (Mateus 6:31, 32) Ndele nande ongaho, Jehova okwa teelela tu longe opo tu dule okukala nonghalamwenyo tai ti sha. — 2 Ovatessaloniki 3:10.
Onghee hano, otwa pumbwa okukala twa lenga oilonga yetu. Ohatu dulu ashike okuliwanifila po eemhumbwe detu dopalutu ngeenge ohatu longo. Joshua womido 25 okwa ti: “Oshiwa okukala ho lifile oshisho ove mwene. Oilonga yoye oi li nanwa ngeenge oho dulu okufuta eemhumbwe doye adishe.”
Shikwao vali, ngeenge ohatu longo noudiinini ohatu ka kala twe lifimaneka fye vene. Ashike komesho yaaishe, otashi pula okulonga noudiinini. Ngeenge otwa kendabala okukanyatela koilonga yetu, nonande oi fifa ounye ile oidjuu, kungaho ohatu ka ulika kutya otwe i lenga. Ohatu ka findana ngeenge otwa kala twa fimaneka oilonga yetu ponhele yokulongifa omukalo mupu wokulikongela oipumbiwa. (Omayeletumbulo 26:14) Nokungaho, oto ka kala wa wanenwa pamaliudo. Aaron okwa ti: “Ondi hole nghee handi kala ndi udite efiku keshe konima yoilonga. Nonande ohandi kala nda loloka, ohandi kala ndi shii kutya onda pondola sha nonande kape na oo a didilika oilonga yange.”
KALA ALUSHE METWOKUMWE NOILONGA YOYE
Ombiibeli oya popya omulumenhu oo “e nomayele mokulonga kwaye” nosho yo omukainhu oo “ta longo e nomayele mokulonga kwaye.” (Omayeletumbulo 22:29; 31:13) Oshoshili kutya ounongo ihau uya ashike momunhu ombadilila. Navamwe vomufye otashi dulika hatu hafele okulonga oilonga oyo tuhe na owino muyo. Naasho otashi dulika sha ningifa ovanhu vahapu va kale ihava hafele oilonga yavo; molwaashi iha va ningi eenghendabala dihapu opo va kale ve na owino.
Oushili oyo kutya, omunhu ota ka hafela ashike oilonga ya tya ngaho ngeenge oku na etaleko liwa li na sha nayo, noha yandje elitulemo eshi ta hongwa nghee e na oku i longa. William womido 24 okwa ti: “Oho kala wa hafa ngeenge owa ningi ngaashi to dulu mwaasho to hongwa nokumona nghee wa pondola. Ito ka mona ehafo olo ngeenge owa xulila ondjilakati, ile ngeenge owa longo ashike kanini.”
YANDJA ELITULEMO KUNGHEE OILONGA YOYE HAI ETELE VAMWE OUWA
Henuka omwiyo wokukala to lipula noyuuyemo oyo ho mono. Ponhele yaasho, lipula omapulo taa shikula: ‘Omolwashike oilonga ei ya pumbiwa? Oshike tashi ka ningwa po ngeenge inai longwa ile inandi i longa ngaashi shi na okukala? Oilonga yange ohai etele ngahelipi vamwe ouwa?’
Epulo laxuuninwa olo unene liwa okudilonga kulo, molwaashi oto ka kala we i lenga ngeenge owa mono nghee hai etele vamwe ouwa. Jesus okwa ti: “Okuyandja oku nelao komesho yokutambula.” (Oilonga 20:35) Ovo unene hava mono ouwa odikilila moilonga yetu ongaashi ovalandi nomuyandji woilonga. Kakele ashike kovanhu ovo, oilyo youkwaneumbo wetu naavo ve na omhumbwe navo ohava mono mo yo ouwa.
Oilyo youkwaneumbo wetu. Ngeenge omushamane oha longo noudiinini opo a palule oukwaneumbo waye, oukwaneumbo ohau mono ouwa meenghedi dopavali. Shotete, oha file oshisho oukwaneumbo waye palutu, ngaashi okulanda oikulya, oikutu nonhele yokukala. Kungaho ota wanifa po oshinakuwanifwa shaye osho a pewa kuKalunga shokufila ‘oshisho ava vambulaye.’ (1 Timoteus 5:8) Oshitivali, omushamane oha tula po yo oshihopaenenwa shokulonga noudiinini. Shane okwa ti: “Tate oha longo nelitulemo noku li oshihopaenenwa sha denga mbada. Oha longo paushili nomudiinini monghalamwenyo yaye aishe novanhu vahapu ova li ve mu shii e li omuhongi woipilangi. Moshihopaenenwa shaye, onde lihonga mo nghee sha fimana okulonga noudiinini nomake ange.”
Ovo ve na omhumbwe. Omuyapostoli Paulus okwa ladipika ovakriste ‘va longife omake avo ouwa, opo va kale ve na sha shoku yandjela eehepele.’ (Ovaefeso 4:28) Onghee hano, eshi hatu longo noudiinini tu lifile oshisho fye vene nosho yo oukwaneumbo wetu, natu kale yo twe lilongekida okukwafela ovo ve na oiniwe inini. (Omayeletumbulo 3:27) Ngeenge otwa kala hatu longo noudiinini, ohatu ka mona ehafo olo hali di mokuyandja.
OKUNINGA SHIHAPU
Jesus okwa popya mEudifo lokOmhunda olo la shiivika nawa a ti: “Ndele ngenge ku na ou te ku fininike u mu findikile oshinano shimwe, mu findikila ivali.” (Mateus 5:41) Ongahelipi to dulu okutula moilonga efinamhango eli ngeenge tashi uya poilonga yoye? Ponhele yokukala ho longo shinini, konga eemhito omo to dulu okulonga shihapu shi dulife pwaasho wa pewa u longe. Litulila po omalalakano; kala ho longo nawa oilonga yoye ile u kale ho endelele shi dulife nale. Kala u udite etumba nonande oshilonga oshinini.
Ngeenge owa weda ko u longe shihapu, oto ka hafela oilonga yoye. Omolwashike mbela? Omolwaashi kape na oo te ku pangele. Oto longo shihapu molwaashi osho wa hala, ndele hamolwaashi pe na oo e ku li mekofi. (Filemon 14) Metwokumwe naasho, otashi dulika tu dimbuluke efinamhango olo tali hangwa mOmayeletumbulo 12:24 olo tali ti: “Eke lomudiinini tali ka pangela, ndelenee omundede ta fininikilwa oilonga.” Oshoshili kutya otashi dulika vanini vomufye hatu longo tu li onga ovapika. Onghee hano, ngeenge omunhu oha longo ashike shinini, osha yela kutya ovanhu otava ka kala ashike tava komangele opo a mane oilonga yaye. Ashike omunhu oo ha longo shihapu, kape na oo te ke mu fininika a longe molwaashi oye mwene a hoolola okuninga ngaho. Oye mwene te lipangele.
Wanifa po oilonga yoye
Okulonga noudiinini oshinima sha fimana, ashike otu na yo okudimbuluka kutya omunhu oku dule oilonga. Ombiibeli otai tu lombwele tu kale ovadiinini. (Omayeletumbulo 13:4) Ashike inai tu ladipika tu kale ovapika voilonga. Ombiibeli oya popya mOmuudifi 4:6 tai ti: “Etulumuko li fike peke li dule eshambekela li yadi oupyakadi nokushikula omhepo.” Oshitwa oshi li peni? Omunhu ngeenge oha longo na ke mu twaalele, ha longifa eenghono daye nefimbo lihapu koilonga, itaka hafela ouwa oo hau di moilonga. Oilonga yaye otai ka kala ashike ya fa ‘okushikula omhepo.’
Ombiibeli otai dulu oku tu kwafela tu kale tu na etaleko liwa li nasha noilonga. Nonande otai ti natu longe noudiinini, natango otai tu ladipike tu “shiive okutongola oinima ei iwa unene.” (Ovafilippi 1:10) Oinima iwa unene oilipi? Oinima oyo oya kwatela mo okukala pamwe noukwaneumbo woye nosho yo ookaume koye. Naasho sha fimanenena unene, oinima yopamhepo ngaashi okulesha Eendjovo daKalunga nokudilonga kudo.
Ovanhu ovo hava kaleke onghalamwenyo yavo pandjele, ohava hafele unene oilonga yavo. William oo a tumbulwa metetekelo okwa ti: “Omuyandji wange woilonga wotete oku li oshihopaenenwa shiwa shokukala nondjele yoilonga. Oha longo noudiinini noha popiwa nawa kovanailonga vaye omolwoilonga yaye youdiinini. Ngeenge okwa dimbuka koilonga oha yandje elitulemo koukwaneumbo waye nosho yo kelongelokalunga laye. Owe shi didilika tuu? Oye umwe wo mwaavo ndishi e na ehafo linene!”
[Oshimhungu pepandja 5]
Nghee hava tale ko oilonga youdiinini
Nick okwa ti:“Ngeenge onda dimbuka nda loloka, ohandi kala ndi udite nda pondola nonda hafa. Ondi shii kutya onda longa lela efiku olo.
Christian okwa ti: “Oku longa noudiinini oyo onghedi ya denga mbada koilonga. Ngeenge oto longo oshinima shimwe osho shi na ongushu shi longa nelitulemo.”
David okwa ti: “Olutu lomunhu otali dulu okulonga oilonga imwe ya wedwa po. Onda hala okuulika olupandu lange loshali yomwenyo mokulonga noudiinini nokukwafela yo vamwe.”
(Omuudifi 4:6) Etulumuko li fike peke li dule eshambekela li yadi oupyakadi nokushikula omhepo.
Nghee to dulu okuhafela oilonga idjuu
WANIFA PO OILONGA YOYE
Okulonga noudiinini oshinima sha fimana, ashike otu na yo okudimbuluka kutya omunhu oku dule oilonga. Ombiibeli otai tu lombwele tu kale ovadiinini. (Omayeletumbulo 13:4) Ashike inai tu ladipika tu kale ovapika voilonga. Ombiibeli oya popya mOmuudifi 4:6 tai ti: “Etulumuko li fike peke li dule eshambekela li yadi oupyakadi nokushikula omhepo.” Oshitwa oshi li peni? Omunhu ngeenge oha longo na ke mu twaalele, ha longifa eenghono daye nefimbo lihapu koilonga, itaka hafela ouwa oo hau di moilonga. Oilonga yaye otai ka kala ashike ya fa ‘okushikula omhepo.’
Ombiibeli otai dulu oku tu kwafela tu kale tu na etaleko liwa li nasha noilonga. Nonande otai ti natu longe noudiinini, natango otai tu ladipike tu “shiive okutongola oinima ei iwa unene.” (Ovafilippi 1:10) Oinima iwa unene oilipi? Oinima oyo oya kwatela mo okukala pamwe noukwaneumbo woye nosho yo ookaume koye. Naasho sha fimanenena unene, oinima yopamhepo ngaashi okulesha Eendjovo daKalunga nokudilonga kudo.
Ovanhu ovo hava kaleke onghalamwenyo yavo pandjele, ohava hafele unene oilonga yavo. William oo a tumbulwa metetekelo okwa ti: “Omuyandji wange woilonga wotete oku li oshihopaenenwa shiwa shokukala nondjele yoilonga. Oha longo noudiinini noha popiwa nawa kovanailonga vaye omolwoilonga yaye youdiinini. Ngeenge okwa dimbuka koilonga oha yandje elitulemo koukwaneumbo waye nosho yo kelongelokalunga laye. Owe shi didilika tuu? Oye umwe wo mwaavo ndishi e na ehafo linene!”
Konakona moule omamona opamhepo
(Omuudifi 2:10, 11) Ame inandi kelela omesho ange kuashishe oo e shi hala. Omutima wange inandi u kelela nande ehafo limwe, osheshi omutima wange wa hafela oilonga yange aishe idjuu, ndele osho sha li oshipewa shange shomoilonga yange aishe idjuu. 11 Opo a longa, noilonga yange aishe idjuu nde i longa, ndee tala, oyo aishe oyongahoelela nokushikula omhepo. Ndele muashishe shokoshi yetango kashi nekwafo.
Oshike hashi ningifa onghalamwenyo i kale tai ti sha?
Mbela oinima yopamaliko otai dulu ngoo oku tu etela ehafo?
9 Salomo okwa li umwe womovalumenhu oipuna eshi a shanga embo lOmuudifi. (2 Omaf. 9:22) Okwa li ta dulu okukala e na keshe osho a hala. Okwa shanga a ti: “Ame inandi kelela omesho ange kuashishe oo e shi hala.” (Omuud. 2:10) Ndele nande ongaho, okwa li a fika pexulifodiladilo kutya okukala nomaliko oo aeke itashi etele omunhu ehafo. Okwa li a popya a ti: “Ou e hole oimaliwa ita wana koimaliwa. Ndele ou e hole oupuna, ita wana keliko.” — Omuud. 5:9.
10 Ovanhu vahapu ova hokwa natango oinima yopamaliko, nonande ihai kalelele. Ekonakono limwe opo la ningwa mOilongo yaHangana, ola ulika kutya eepersenda 75 dovalihongi vokounivesiti ovo ve li momudo wotete ova popya kutya elalakano lavo la fimanenena olo okupunapala monghalamwenyo. Ndele mbela otava ka kala ngoo va hafa shili ngeenge ova hange elalakano lavo? Hasho lela. Ovakonakoni vamwe ova didilika kutya ngeenge omunhu okwa kala ta yandje unene elitulemo komaliko, ohashi mu imbi a kale a hafa noku kale e udite a wanenwa. Salomo naye okwa li a fika pexulifodiladilo olo pefimbo laye. Okwa ti: “Ame nde likongela yo oshisilveri noshingoldo nomamona eehamba . . . Ndee tala, oyo aishe oyongahoelela nokushikula omhepo.” (Omuud. 2:8, 11) Mepingafano naasho, ngeenge ohatu longifa okukalamwenyo kwetu mokulongela Jehova nomutima aushe, ndele te tu nangeke noupuna, kungaho, otu na oupuna washili. — Lesha Omayeletumbulo 10:22.
(Omuudifi 3:16, 17) Nda mona vali koshi yetango onhele yoihokolola: Pa li pe he nouyuki. Nonhele youyuki pa li pe he nouyuki! 17 Nde lipopila nomwenyo wange: Kalunga ota ka tokola ovayuki novahenakalunga, osheshi oku nefimbo loshinima keshe noloshilonga keshe.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyOmuuvithi
3:16, 17. Oshi li itaashi wapa okukala twa tegelela uuyuuki u longwe moshinima kehe. Pehala lyokukala tatu ipula naashoka tashi ningwa muuyuni nena, otu na okutegelela Jehova u ukithe iinima.
21-27 NOVEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OMUUDIFI 7-12
“Dimbuluka Omushiti woye momafiku ounyasha woye”
(Omuudifi 12:1) Ndele dimbulukwa Omushiti woye momafiku ounyasha woye, fimbo omafiku maii inae uya, nomido tadi uya, odo ove to di popi, to ti: ‘Odo inadi wapalela nge.’
Nghee to dulu okuninga omatokolo opandunge fimbo u li omunyasha
ETOKOLO LOYE OLO LA FIMANENENA
3 Efimbo lounyasha olo efimbo lokuninga omatokolo a fimanenena. Ndele etokolo lokulongela Jehova olo ashike la fimanenena li dule aeshe oo to dulu okuninga. Onaini mbela etokolo olo li na okuningwa? Jehova okwa ti: “Dimbulukwa Omushiti woye momafiku ounyasha woye.” (Omuud. 12:1) Onghedi ya denga mbada omo to dulu ‘okudimbuluka’ Jehova oyo oku mu longela pauyadi. (Deut. 10:12) Etokolo loye lokulongela Kalunga nomutima aushe olo etokolo la fimanenena olo to dulu okuninga, notali ka wilika onakwiiwa yoye aishe. — Eps. 71:5.
Longela Jehova fimbo omafiku mai inae uya
OHAMBA SALOMO oya li ya nwefwa mo i shangele ovanyasha eendjovo odo tadi ti: “Dimbulukwa Omushiti woye momafiku ounyasha woye, fimbo omafiku [mai] inae uya.” Mbela ‘omafiku mai’ oelipi? Salomo okwa hokolola omafiku oo panghedi yokatevo opo a yelife omaupyakadi oo haa hange ovakulupe; ngaashi, omake taa kakama, omaulu ehe na eenghono, okukanifa omayoo, okuhamona ko nawa, okuhauda ko nawa, eenghwakutoka nosho yo okweenda omwoodimba. Osha yela kutya kape na oo a teelela okufika pomido odo opo a hovele nawa okulongela Jehova. — Lesha Omuudifi 12:1-5.
(Omuudifi 12:2-7) Fimbo etango nouyelele nohani neenyofi inadi laula noilemo eshi tai aluka konima yodula, 3 fimbo efiku tuu olo inali uya, ovanangeli vongulu tava kakama, novalumenhu ve neenghono tava ende omwodimba novatwi va efa okutwa, shaashi va ninga vanini, naava hava talele nomakende, ove li momulaulu, 4 fimbo oivelo ya ama kepandavanda tai ka idilwa po, fimbo omifindo domoshini tadi ninipala. Ndele ye ta penduka, oudila eshi tava hovele okukwena neendaka adishe deimbilo da mwena. 5 Ye ota ka kala ye e noumbada molwoikulundu noitilifa i li mondjila. Nomuti waamandel tau piti eenhemo, noshipaxu tashi lishilile komesho noudjuu, oshimbodi shakapper itashi pendula vali ouhalu. Osheshi omunhu ta i keumbo laye laalushe, noonakulila eefya tava endaaenda momapandavanda, 6 fimbo ongodi yoshisilveri inai tokola noshiyuma shoshingoldo inashi tatuka, noshitoo shopofifiya inashi tatuka noluvalakuulu la tekauka ndee la wila mo mondungu, 7 fimbo ondwi inai shuna medu ngaashi ya li ko, nomhepo inai shuna kuKalunga, ou e i mu pele.
Kala u na etaleko lopamishangwa li na sha nokufila oshisho oukolele woye
2 Etukulwa 12 lOmuudifi ola longifa efaneko la twa li na sha ‘nomafiku mai’ oo haa etifwa koukulupe omolwokuhawanenena kwovanhu. (Lesha Omuudifi 12:1-7.) MOmushangwa omo, eenghwakutoka otadi faafanifwa neenhemo ‘domuti waamandel.’ Omaulu okwa faafanifwa “novalumenhu ve neenghono” ovo paife hava ende omwoodimba nomaulu taa kakama. Ovakainhu ovo va li hava ka konga ouyelele pomakende ndele ove wete ashike omilaulu, otashi faneke filufilu okuhamona ko vali nawa. Molwaashi omayoo avo amwe okwa wa mo koukulupe, omayoo avo oo a fyaala mo otaa faafanifwa “novatwi va efa okutwa, shaashi va ninga vanini.”
Omanenedhiladhilo okuza membo lyOmuuvithi
11:9; 12:1-7. Aagundjuka oye na okwiihokolola kuJehova. Onkee ano, oye na okulongitha ethimbo lyawo noonkondo dhawo mokulongela Kalunga manga uukulupe inau dhi ya yuga.
(Omuudifi 12:13, 14) Efina loinima aishe twe i uda oleli: Tila Kalunga u diinine oipango yaye. Osheshi omunhu keshe osho e nokuninga. 14 Osheshi Kalunga ota ulula keshe oshilonga ketokolo, olo tali uya kombada yoinima aishe ya holekwa, iwa naii.
Eheneni popepi naKalunga
Wanifa po osho wa udanekela Kalunga
Mbela owe li pulile ngoo nale kutya elalakano longhalamwenyo ola shike?’ Jehova ine tu pa ashike owino wokudula okupula omapulo a tya ngaho, ndele okwe tu pa yo ehalo lomeni lokushiiva omanyamukulo. Natango lao linene, Kalunga ketu omunahole ine tu fiya ashike momilema. Omanyamukulo oo twa pumbwa oku li mEendjovo daye Ombiibeli. Didilika eendjovo dohamba Salomo odo tadi hangwa membo lomuudifi 12:13.
Natu tale oshihopaenenwa shaSalomo. Okwa li ta dulu okulombwela vamwe nghee tava dulu okumona ehafo nosho yo elalakano longhalamwenyo. Okwa li a nangekwa noupuna eshi a pewa ounongo wa wedwa po, a punapala, a pewa eenghonopangelo douhamba, kwa li ha dulu okuninga omapekapeko opandunge e na sha nouwa wovanhu, mwa kwatelwa omapulo e na sha noupuna nosho tuu . (Omuudifi 2:4-9; 4:4) Okwa nwefwa mo a shange ta ti: “Efina loinima aishe twe i uda oleli: Tila Kalunga u diinine oipango yaye. Osheshi omunhu keshe osho e nokuninga.” Eendjovo odo otadi yelifa osho hashi etele omunhu omanangeko noupuna.
“Tila Kalunga.” Ediladilo lokutila Kalunga otashi dulika likale la fa itali ti sha potete. Ashike etilokalunga olo la fimanenena momutima. Otashi dulika u diladile omupiya oo ha kala a tila ta kakama omolwomwene waye omuhau, ashike okaana oko ha ka dulika oha ka kala ka halelela okudulika kuxe omunahole. Odjo imwe oya ti etilokalunga olo “onghedi yokukala u udite u na oshinakuwanifwa osho ovanhu hava ulikile Kalunga molwaashi ve mu hole, va fimaneka eenghono daye nounene waye.” Onghedi oyo ohai tu linyengifa tu longe ehalo laye molwaashi otu mu hole notu shii kutya naye oku tu hole. Etilokalunga kali fi ashike oshinima osho tu na okukala tu udite, ndele otu na oku li ulika moilonga. Ngahelipi mbela?
‘Okudiinina oipango yaye.’ Etilo lokutila Kalunga ohali tu linyengifa tu dulike kuye. Okuulikila Jehova kutya ohatu dulika kuye, otashi ti sha lela. E li Omushiti wetu, oku shii nghee hatu dulu okukala nonghedi ya denga mbada ngaashi ashike omunduluki woinima. Shikwao vali, Jehova oku shii osho twa pumbwa. Okwa hala tu kale twa hafa, noiteelelwa yaye oili po omolwouwa wetu vene. (Jesaja 48:17) Omuyapostoli Johannes okwa shanga a ti: “Osheshi ohole yokuhola Kalunga oyo tuu ei nokutya, tu diinine oipango yaye. Noipango yaye kai fi idjuu.” (1 Johannes 5:3) Ngeenge otwa kala hatu dulika, ohatu ka ulika kutya otu hole Kalunga, noipango yaye oyo e tu pa otai ulike ohole yaye yoku tu hola.
“Omunhu keshe osho e nokuninga.” Eendjovo odo otadi ulike nghee sha fimana okutila Kalunga nokudulika kuye. Okuninga ngaho, oshinakuwanifwa shetu. Jehova oye Omushiti wetu, onghee hano, otwa pumbwa oku mu liyandjela onghalamwenyo yetu aishe. (Epsalme 36:10) Otwa pumbwa yo okudulika kuye. Ohatu ka wanifa po oshinakuwanifwa shetu ngeenge otwa kala metwokumwe nehalo laye.
Mbela elalakano longhalamwenyo olashike? Oku shi popya paunafangwa: Otwa shitwa tu longe ehalo laKalunga. Ngeenge ihatu longo ehalo laJehova, onghalamwenyo yetu otai ka kala ya dundakana. Omolwashike ito lihongo shihapu kombinga yaJehova nokumona nghee to dulu okukaleka onghalamwenyo yoye metwokumwe nehalo laye? Eendombwedi daJehova otadi ka kala da hafa oku ku kwafela.
Konakona moule omamona opamhepo
(Omuudifi 10:1) Eedi da fya tadi mbutike ndee tadi nyono po omaadi omupiluli womiti. Oulai munini u dule eendunge nefimano.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyOmuuvithi
10:1 — Otu na okukala twa kotokela shoka tatu popi naashoka tatu longo. Okuninga epuko nando limwe alike, ngaashi okugeya sha pitilila, okukolwa lumwe nenge okuya moluhondelo nando lumwe aluke, ayihe mbika otayi vulu okuyona po edhina ewanawa lyomuntu ngoka e shi okwiinekelwa.
(Omuudifi 11:1) Ekela omungome woye kombada yomeva, oshesho ngenge pa pita omafiku mahapu ove to ke u mona.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyOmuuvithi
11:1, 2. Otu na okukala hatu gandja nomutima aguhe. Ohashi ningitha omuntu a kale ha gandja. — Lukas 6:38.
28 NOVEMBA–4 DESEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EIMBILOLELA LASALOMO 1-8
“Okakadona Okasulamit oke li oshihopaenenwa shiwa”
(Eimbiloelela laSalomo 2:7) Nye oukadona vomuJerusalem, ohandi mu anifa eemenye noupundja vokepumbu: Inamu pendula, inamu weelela ohole, fiyo oyo vene ya hala.
(Eimbiloelela laSalomo 3:5) Onye oukadona vomuJerusalem, ohandi mu anifa eemenye noupundja vokepumbu: Inamu pendula, inamu weelela ohole, fiyo oyo vene ya hala.
w15 1/15 31 okat.11-13
Ohole otai dulu ngoo okukala ihai xulu po?
INAMU PENDULA OHOLE “FIYO OYO VENE YA HALA”
11 MEimbiloelela laSalomo omu na yo oilihongomwa kOvakriste ovo vehe li mohombo natango, unene tuu ovo tava kongo ookaume kopahombo. Okakadona Okasulamit kaka li ke hole Salomo. Oka li ka anifa oukadona vomuJerusalem, ka ti: “Inamu pendula, inamu weelela ohole, fiyo oyo vene ya hala.” (Eimb.lela. 2:7; 3:5) Omolwashike mbela? Omolwaashi inashi yuka okukala wa fuukila nowa hala okweendelafana nomunhu keshe. Oshi li pandunge kOmukriste oo a hala okuhombola ile okuhombolwa a teelele nelidiiniko fiyo a mona umwe oo e hole shili.
12 Omolwashike okakadona Okasulamit ka li ke hole omumati womufita? Oshoshili kutya omumati oo okwa li muwa, a fa “omenye”; omake aye okwa li e na eenghono a fa ‘oiti yoingoldo’; nomaulu aye okwa li mawa noku na eenghono a fa ‘eengudi damarmori.’ Ndele okakadona kaka li ashike ka popya kombinga yeenghono nouwa womumati wako. Oka ti yo kutya okwa li ‘ngaashi omuti waappel u li mokati komiti domomufitu, omuholike waye mokati kovamati.’ Opo okakadona oko ka li kadiinini kuJehova ka kale ke uditile ngaho omumati oo, osha yela kutya okwa li e na oupamhepo muwa. — Eimb.lela. 2:3, 9; 5:14, 15.
13 Mbela okakadona Okasulamit nako oka li ngoo kawa? Nonande ouwa wako owa li wa fuula ohamba oyo pefimbo opo ya li i na “ovambada vohamba 60 novakainhu 80 vopomunghulo novakainhu vanyasha ve he shii kuvalwa,” oka li ke litala ko ke li onga “onhemo yaNarsis yomuSaron,” sha hala kutya, onhemo oyo i li apeshe. Okakadona oko oka li okalininipiki noke shii omangabeko ako. Nomolwaashi ka li “ngaashi onhemo yedo mokati keeshosholo,” oyo ya li ye likalekelwa komufita. Okakadona oko oka li okadiinini kuJehova. — Eimb.lela. 2:1, 2; 6:8.
(Eimbiloelela laSalomo 4:12) Omumwameme, nomuvalekwa wange e li ngaashi oshikunino sha idilwa po, nomufima wa idilwa po, nofifiya ya patwa.
(Eimbiloelela laSalomo 8:8-10) Fye otu nomumwameme munini, e he nomavele. Omumwameme ou ohatu mu tile ngahelipi efiku olo ye ta kongwa? 9 Ngenge oye ekuma, ohatu tungile ko oulenga woshisilveri. Ndele ngenge oye oshivelo, ohatu shi idile po noshipilangi shomusederi. 10 Aame ekuma nomavele ange a feeshungongulu. Ndelenee paife ndi li ngaashi onakuliyandja po omomesho aye.
Ohole otai dulu ngoo okukala ihai xulu po?
14 Ombibeli oya kumaida Ovakriste va hombole ashike “mOmwene.” (1 Kor. 7:39) Ovakriste ovo inava hombola ile inava hombolwa natango ohava henuka okweendelafana novanhu ovo ihava longele Jehova, nohava kongo ashike ookaume kopahombo ovo hava longele Jehova noudiinini. Kakele kaasho, opo ovalihomboli va kale ve na ombili nove na ekwatafano liwa naJehova nonande ohapa holoka omaupyakadi, ove na okukala ve na eitavelo novadiinini kuJehova, omaukwatya mawa oo omunhu a pumbwa okutala mwaao a hala a ninge kaume kaye kopahombo. Omaukwatya oo oo a li e linyengifa omufita nokakadona Okasulamit va kale va hokwafana.
OMUVALEKWA WANGE “E LI NGAASHI OSHIKUNINO SHA IDILWA”
15 Lesha Eimbiloelela laSalomo 4:12. Omolwashike omufita a ti kutya omuholike waye oku li ngaashi “oshikunino sha idilwa”? Ngeenge oshikunino shi li moluumbo lekuma ile lodalate ihamu dulu okwiiwa kovanhu. Otashi dulu ashike okwiiwa taku pitwa komuvelo hau patwa. Okakadona Okasulamit oka fa oshikunino osho molwaashi oka li ashike ke hole omumati oo a li ta ka ninga omushamane wako. Molwaashi okakadona oko kaka li ka fuulwa komaheka ohamba, oka li ka ulika kutya oka fa “ekuma,” ndele ‘hashivelo’ osho hashi dulu okuyeululwa noupu. (Eimb.lela. 8:8-10) Sha faafana, ovalumenhu novakainhu ovatilikalunga ovo inava hombola ile inava hombolwa ohava teelele ashike oku ka ulikila ookaume kavo kopahombo ohole oyo hai kala pokati kovalihomboli.
16 Eshi omufita a li a pula okakadona Okasulamit a ka ende pamwe nako efiku limwe, ovamwainamati kava li ve ka pitika ka ye. Ndele ponhele yaasho, ova li ve ka pa oilonga yokupashukila oshikunino shomandjebele. Omolwashike mbela? Mbela kava li ve ke lineekela? Mbela ova li tava diladila kutya otaka diladila oku ka ninga sha inashi koshoka? Paushili wo vene, ova li ashike tava kwafele okamwainakadona kaha ye monghalo oyo tai dulu oku ka twala meyeleko. (Eimb.lela. 1:6; 2:10-15) Natango osho oshi li oshilihongomwa shiwa kOvakriste inava hombola ile inava hombolwa va kale va lungama eshi tava endelafana opo eendelafano lavo li kale la koshoka. Henukeni okukala onye amuke pehe na oo e mu wete. Ulikilafaneni ohole meenghedi da koshoka, nokukala mwa lungama muha ye meenghalo odo tadi dulu oku mu twala meyeleko.
Konakona moule omamona opamhepo
(Eimbiloelela laSalomo 2:1) Aame onhemo yaNarsis yomuSaron, aame onhemo yedo lomumafilu!
Ohole otai dulu ngoo okukala ihai xulu po?
13 Mbela okakadona Okasulamit nako oka li ngoo kawa? Nonande ouwa wako owa li wa fuula ohamba oyo pefimbo opo ya li i na “ovambada vohamba 60 novakainhu 80 vopomunghulo novakainhu vanyasha ve he shii kuvalwa,” oka li ke litala ko ke li onga “onhemo yaNarsis yomuSaron,” sha hala kutya, onhemo oyo i li apeshe. Okakadona oko oka li okalininipiki noke shii omangabeko ako. Nomolwaashi ka li “ngaashi onhemo yedo mokati keeshosholo,” oyo ya li ye likalekelwa komufita. Okakadona oko oka li okadiinini kuJehova. — Eimb.lela. 2:1, 2; 6:8.
(Eimbiloelela laSalomo 8:6) Tula nge ngaashi oshihakiforinga ponhulo yoye, nongaashi oshihakifolinga mokwooko kwoye. Osheshi ohole i neenghono ya fetyo. Ouladi wohole wa pama, wa foshovafi, eehandje dayo eehandje domundilo, elaka lomundilo wOmwene.
Ohole otai dulu ngoo okukala ihai xulu po?
OVANHU OTAVA DULU OKUKALA VE HOLAFANE SHILI
3 Lesha Eimbiloelela laSalomo 8:6. Outumbulilo “elaka lomundilo wOmwene” oo wa longifwa okuhokolola ohole owa kwatela mo shihapu. Ohole yashili oyo “elaka lomundilo lOmwene” molwaashi Jehova oye Odjo yohole ya tya ngaho. Okwa shita ovanhu oshifeka shaye, tava dulu okuulika ohole. (Gen. 1:26, 27) Eshi Kalunga a li a twala omukainhu wotete, Eva, kuAdam, omulumenhu wotete, Adam okwa li a popya eendjovo di li pauxupi monghedi yokatevo. Nopehe na omalimbililo, Eva okwa li e udite a nanenwa kuAdam, molwaashi okwa “kufwa” muye. (Gen. 2:21-23) Molwaashi Jehova okwa shita ovanhu tava dulu okuulika ohole, omulumenhu nomukainhu otava dulu okuulikilafana ohole ihai tengauka noihai xulu po.
w07 2/1 p.18 okat 7
Omanenediladilo okudja membo lEimbiloelela laSalomo
Ohole yashili oi li ngaashi “elaka lomundilo wOmwene.” Omolwashike taku tiwa ngaho? Omolwaashi Jehova oye odjo yohole ya tya ngaho. Oye a shita ovanhu noukwatya wokudula okuulika ohole. Ohole yashili otai faafanifwa nomundilo oo itau dulu okudimwa. Eimbiloelela laSalomo ola ulika nawa kutya ohole oyo hai kala pokati komulumenhu nomukainhu otai dulu okukala ‘i na eenghono ya fa efyo,’ sha hala okutya, i na oudiinini. — Eimbiloelela laSalomo 8:6.