Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
5-11 AUGUSTE
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | 2 TIMOTEUS 1-4
“Kalunga ine tu pa omhepo youmbada”
(2 Timoteus 1:7) Osheshi Kalunga ine tu pa omhepo youmbada, ndelenee oyeenghono noyohole noyelididimiko.
Ovanyasha, ningeni exumokomesho li wetike
9 Lwanima Paulus okwa li a kwafela Timoteus, eshi a li e mu dimbulukifa a ti: “Kalunga ine tu pa omhepo youmbada, ndelenee oyeenghono noyohole [nomadiladilo mawa, NW].” (2 Tim. 1:7) Okukala “nomadiladilo mawa” osha kwatela mo okudula okudiladila nosho yo okutomhafana pandunge. Osha kwatela mo yo okukala ho tale ko oinima i li ngaashi i li, ndele hangaashi wa hala i kale. Ovanyasha vamwe ovo inava kula pamhepo ohava kwatwa koumbada nohava kendabala va henuke okudiladila kombinga yeenghalo didjuu. Ohava kofa ile va tale o-TV sha pitilila, ohava longifa oingangamwifi ile va nwe oikunwa yoalkoholi sha pitilila, ohava kala ve litula mouvilo ile va ye moluhaelo. Ndele tu li Ovakriste, otwa kumaidwa tu “efe okudina Kalunga nouhalu wopaunyuni, fye tu kale tu [na omadiladilo mawa, NW] nouyuki nokuhola Kalunga fimbo tu li mounyuni ou wopaife.” — Tit. 2:12.
(2 Timoteus 1:8) Hano ino fya ohoni okuhepaulula Omwene wetu, naame omumangwa waye, ino fya nge ohoni, ndelenee tu humbate kumwe oudjuu omolwevaengeli paenghono daKalunga.
‘Kala wa pama nokunyatipala!’
7 Paulus okwa shangela Timoteus ta ti: “Kalunga ine tu pa omhepo youmbada, ndelenee oyeenghono . . . Hano ino fya ohoni okuhepaulula Omwene wetu.” (2 Timoteus 1:7, 8; Markus 8:38) Molwaashi otwa lesha eendjovo odo, ohatu dulu okulipula kutya: ‘Mbela onda fya ohoni eitavelo lange, ile onda nyatipala? Konhele oko hai longo (ile kofikola oko handi i), mbela ohandi lombwele ovo va dingilila nge kutya ame Ondombwedi yaJehova, ile ohandi kendabala okuholeka oushili oo? Mbela onda fya ohoni okukala nda yooloka ko kuvamwe, ile ondi udite etumba okukala nda yooloka ko omolwekwatafano lange naJehova?’ Ngeenge ope na oo e na oumbada shi na sha nokuudifa onghundana iwa ile okukala pamufika oo inau pandika kuvahapu, na dimbuluke omayele aJehova oo a pa Josua ta ti: “Kala wa pama. Kala wa nyatipala.” Inatu dimbwa nande kutya hataleko lovanailonga vakwetu ile lovanafikola vakwetu la fimana ndelenee etaleko laJehova naJesus Kristus. — Ovagalati 1:10.
Konakona moule omamona opamhepo
(2 Timoteus 2:3, 4) Ove, humbata oudjuu, ngaashi omukwaita muwa waKristus Jesus. 4 Kape na omukwaita te lipyakidile oipalwifa, osheshi a hala okuwapalela ou, e mu shivila moukwaita.
Konga omamona oshili
13 Timoteus okwa li omulumenhu e na eitavelo. Konima eshi a ifana Timoteus “omukwaita muwa waKristus Jesus,” Paulus okwe mu lombwela a ti: “Kape na omukwaita te lipyakidile oipalwifa, osheshi a hala okuwapalela ou, e mu shivila moukwaita.” (2 Tim. 2:3, 4) Ovashikuli vaJesus vokunena, mwa kwatelwa etangakwaita lovalongi vefimbo li yadi ve dulife pomiliyona, ova tula moilonga omayele aPaulus e na sha nokutamununa mo oukalele wavo she likololela keenghalo davo. Ngeenge tava kondjifa omafininiko oo ta xwaxwamekwa kounyuni oo we va dingilila, ohava dimbuluka efinamhango olo tali ti: “Naau e noikolo ta ningi omupika waau e mu pa eengele.” (Omayel. 22:7) Satana ine tu halela sha shiwa; okwa hala ashike tu longife efimbo letu neenghono detu tu li ovapika voipindi younyuni ou. Omatokolo amwe ota dulu oku tu kaleka momwiyo wopashimaliwa oule womido. Omaumbo manene, omikuli, eehauto dondilo, nosho yo eehango odo hadi kala di na oinima ihapu otadi dulu okweetifa po omafininiko manene opashimaliwa. Ohatu ulike ounongo tau longo ngeenge hatu kaleke onghalamwenyo yetu i li paunafangwa nokuninipika oinakuwanifwa noilandomwa yetu, nokukala ovapiya vaKalunga ponhele yokukala ovapika voipindi younyuni ou wokunena. — 1 Tim. 6:10.
(2 Timoteus 2:23) Ndele hanyena omapulapulo a nyika oulai, ndele ehe neendunge, osheshi u shi shii, oo otaa dala eemhata;
Oshiwana shaJehova osha ‘efa ouhenouyuki’
10 Kunena, hanaanaa to hange ovashunimonima ve li momaongalo oshiwana shaJehova. Ndele nande ongaho, ngeenge otwa shakeneke omahongo ehe li pamishangwa, kashi na nee mbudi kutya otaa di kondjo ilipi, otu na oku a henuka filufilu. Itashi ka kala pandunge okutomhafana novashunimonima, kutya nee okomudidi, omokunyamukula osho va popya komapandja avo okointaneta ile hatu longifa eenghedi dimwe vali. Nokuli nonande ohatu diladila kutya ohatu kwafele omunhu a tya ngaho, okuninga eenghundafana naye oku li omhinge newiliko lopamishangwa olo opo ashike twa kundafana. Ponhele yaasho, tu li oshiwana shaJehova katu na okukwatafana nandenande novashunimonima.
Elesho lOmbiibeli
(2 Timoteus 1:1-18) Paulus omuyapostoli waJesus Kristus kehalo laKalunga, paudaneko lomwenyo womuKristus Jesus, 2 okuTimoteus, omona wange omuholike. Efilonghenda nonghenda nombili kuKalunga Tate nokuKristus Jesus, Omwene wetu! 3 Ame ohandi pandula Kalunga, ou handi mu longele, nghee sha dja kootatekulu neliudo la yela, ngaashi ihandi efa oku ku dimbulukwa momailikano ange oufiku nomutenya 4 mokudimbulukwa omahodi oye ondi nodjuulufi oku ku mona, opo ame ndi yadifwe ehafo, 5 eshi nda dimbulukwa eitavelo yo lomwoove lihe noihelele, olo la kala tete munyokokulu Loide nomunyoko Eunike, ndele ondi shi shii shili, oli li yo mwoove. 6 Onghee hano ohandi ku dimbulukifa u xwameke oshalinghenda yaKalunga, ei we i pewa, eshi nde ku tenheka omake ange. 7 Osheshi Kalunga ine tu pa omhepo youmbada, ndelenee oyeenghono noyohole noyelididimiko. 8 Hano ino fya ohoni okuhepaulula Omwene wetu, naame omumangwa waye, ino fya nge ohoni, ndelenee tu humbate kumwe oudjuu omolwevaengeli paenghono daKalunga, 9 ou e tu xupifa nokwe tu ifana neifano liyapuki hamolwoilonga yetu, ndelenee opamhangela yaye mwene nopafilonghenda eli fye twe li pewa oshali muKristus Jesus manga ounyuni inau hovela, 10 ndelenee ola hololwa paife okeholoko lOmukulili wetu Kristus Jesus, ou a hanauna po efyo nokwa eta pouyelele omwenyo nokuhaxulapo, okevaengeli, 11 omolwalo nda tulwa po omuudifi nomuyapostoli nomulongi. 12 Olo tuu eli handi hepekelwa ngaha, ndelenee itandi fi ohoni, osheshi ame ondi mu shii ou nde mu lineekela, ndele ondi shi shii shili, Oye oku neenghono dokutuvikilila nge oshipewa shange fiyo okefiku linya. 13 Diinina oshihopaelelwa sheendjovo odo diwa we di uda kwaame meitavelo nomohole, oyo i li muKristus Jesus. 14 Oshipewa osho shiwa we shi pewa shi diinina mOmhepo Iyapuki, tai kala mufye. 15 Ove ou shi shii nokutya, aveshe ava ve li muAsia ova fiya nge po, ngaashi Figelus naHermogenes. 16 Omwene na file eumbo laOnesiforus onghenda, osheshi luhapu a hekeleka nge, ye ina fya ohoni omalyenge ange. 17 Ndelenee eshi e uya kuRoma, okwa konga nge unene nokwa mona nge. 18 Omwene ne mu kwafe, ye na mone onghenda kOmwene mefiku linya. Oove mwene u shi shii nawa, nhumbi ye a yakula nge shili muEfeso.
12-18 AUGUSTE
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | TITUS 1–FILEMON
“Nangeka po ovakulunhuongalo”
(Titus 1:5-9) Eshi nde ku fiya muKreta, ou yukife, eshi ame nda fiya po inashi yukifwa, ove u nangeke moshilando keshe ovakulunhu, ngaashi ame nde shi ku lombwela; 6 omukulunhu ou na kale ehe noshipo, omulumenhu womukainhu umwe aeke, e novana ovaitaveli, ihava popiwa ve hole oipala, vo kave fi ovo ihava dulika. 7 Osheshi omufitaongalo oku nokukala ehe noshipo ngaashi sha wapalela elenga laKalunga, hanakulihola mwene, hamuhandunhu, hangholwe, hamukolokoshi, hamukongi weliko loulunde, 8 ndelenee e shi okuyakula ovaenda, e hole ouwa, omunambili, omuyuki nomuyapuki nomulidiliki, 9 e nokudama mondjovo ei i shii okulineekelwa yopalongo, opo a dule ngaha okukumaida nelongo la pama nokutomha ava tava tu eemhata.
Omapulo a dja kovaleshi
Nonande Omishangwa inadi yelifa kutya okunangekwa po keshe okwa li haku ningwa ngahelipi mefelemudo lotete, ope na omaumbangi oo taa ulike kutya okwa li haku ningwa ngahelipi. Omishangwa oda popya kutya eshi Paulus naBarnabas va li tava shuna keumbo eshi va manifa olweendo lavo lotete loutumwa, ‘ova hoololela [ile ova nangeka po] ovakulunhu meongalo keshe, mokwiilikana nomokulidilika eendja ove va yandja kOmwene ou ve mu itavela.’ (Oil. 14:23) Omido da ka landula ko, Paulus okwa li a shangela omweendi pamwe naye Titus, ta ti: ‘Onde ku fiya muKreta, u yukife, eshi ame nda fiya po inashi yukifwa, ove u nangeke moshilando keshe ovakulunhu, ngaashi ame nde shi ku lombwela.’ (Tit. 1:5) Sha faafana, Timoteus, oo a kala nokweenda pamwe lwoikando nomuyapostoli Paulus, naye okwa fa a li a pewa oshinakuwanifwa sha tya ngaho. (1 Tim. 5:22) Onghee hano, osha yela kutya ovapashukili ovaendi ovo va li hava nangeke po ovamwatate, ndele havayapostoli novakulunhu vomuJerusalem.
Li na oshinima osho momadiladilo, Olutuwiliki lEendombwedi daJehova ola ninga po omalunduluko e na sha nanghee ovakulunhuongalo novayakuliongalo ve na okunangekwa po. Okudja mu-1 Septemba 2014, okunangekwa po otaku kala haku ningwa ngaashi tashi landula: Omupashukilishikandjo keshe oku na okutalulula noukeka omaetepopopilo keshe oo a ningwa moshikandjo shaye. Eshi ta talele po omaongalo, ota ka kendabala okushiiva nawa ovo va popilwa, ta ka longa pamwe navo moukalele ngeenge otashi shiiva. Konima eshi omupashukilishikandjo a kundafana omaetepopopilo pamwe nolutu lovakulunhuongalo, oku na oshinakuwanifwa shokunangeka po ovakulunhuongalo novayakuliongalo momaongalo omoshikandjo shaye. Kungaho, elongekido olo otali ka ningwa pamushingo waalo lomefelemudo lotete.
Oolyelye ve na okudana onghandangala melongekido olo? Alushe, “omupiya omudiinini nomunaendunge” oye unene e na oshinakuwanifwa shokupalula ovapiya. (Mat. 24:45-47) Osho osha kwatela mo okukonga Omishangwa kekwafo lomhepo iyapuki, opo a yandje ewiliko li na sha nokutula moilonga omafinamhango Ombibeli e na sha nanghee eongalo lomounyuni aushe li na okuunganekwa. Omupiya omudiinini oha nangeke po yo ovapashukilishikandjo noilyo yOkomitiye yOshitaimbelewa. Opo nee oshitaimbelewa keshe ohashi yandje ekwafo tali longo li na sha nanghee ewiliko olo la yandjwa kOlutuwiliki li na okutulwa moilonga. Olutu lovakulunhuongalo meongalo keshe oli na oshinakuwanifwa sha fimana shokukonakona noukeka li tale ngeenge ovamwatate ovo tava popile va nangekwe po meongalo laKalunga ova wanifa po oiteelelwa yopamishangwa. Omupashukilishikandjo keshe oku na oshinakuwanifwa sha kwata moiti shokukonakona noukeka omaetepopopilo oo a ningwa kovakulunhuongalo, te shi ningi pamwe neilikano, nopo nee ta nangeke po ovalumenhu ovo va wana.
Konakona moule omamona opamhepo
(Titus 1:12) Umwe womokati kavo, omuxunganeki wavo vene, okwa tile: “Ovakreta alushe ovanaipupulu, vo oilyani novafukenhu.”
w89-E 5/15 31 okat. 5
Omapulo a dja kovaleshi
Ka li ta tu kumwe nomapopilo aeshe mai e na sha noukwamuhoko oo a li taa ulwa Ovakreta. Ohatu dulu okukala noushili oo, molwaashi Paulus okwa li e shii kutya muKreta omwa li Ovakriste ovadiinini ovo va li va hokiwa kuKalunga nova li va vaekwa nomhepo iyapuki. (Oilonga 2:5, 11, 33) Omwa li Ovakriste ovadiinini ovo va li momaongalo ‘moilando aishe.’ Nonande Ovakriste ovo kava li va wanenena, ohatu dulu okukala noushili kutya kava li hava popi oipupulu nokava li ovandedenhu; ngeno osho va li ngaho, ngeno Jehova ina twikila okukala e va hokwa. (Ovafilippi 3:18, 19; Ehololo 21:8) Ngaashi ashike kunena hatu hange ovanamitimadiwa moiwana aishe, otashi dulika muKreta namo mwa li ovanamitimadiwa ovo va li va nyika oluhodi omolweenghedi da xutuka daavo va li ve va dingilila nova li ve lilongekida okutambula ko etumwalaka olo la li tali udifwa kOvakriste. — Hesekiel 9:4; yelekanifa Oilonga 13:48.
(Filemon 15, 16) Kashiimba ye okwa li e nokukala mwe litukuka efimbo lixupi, opo u kale u mu kwete alushe, 16 hangaashi omupika vali, ndelenee e dule omupika, ongaashi omumwaxo omuholike e holike shili kwaame ndelenee unenenene kwoove, omombelela nomOmwene.
Omanenedhiladhilo okuza moontumwafo dha nyolelwa Titus, Filemon nAahebeli
15, 16 — Omolwashike Paulus a li inaa pula Filemon a manglule Onesimus? Paulus okwa li a halelela okukala i itula mo moshilonga she ‘shokuuvitha Uukwaniilwa waKalunga nokulonga aantu nokuhokolola Omuwa Jesus Kristus.’ Onkee ano, ka li a kutha ombinga miinima yopankalathano ngaashi mbyoka yi na ko nasha nuupika. — Iil. 28:31, KB.
Elesho lOmbiibeli
(Titus 3:1-15) Va dimbulukifa, va dulike kovapangeli nokovakulunhu voshilongo noku va fimaneka, vo va kale ve lilongekidila oshilonga keshe shiwa, 2 vaha tuke nande omunhu, vaha patafane, ndele nava kale nombili ve nonghenda novanhu aveshe. 3 Osheshi nafye yo nale otwa li tuhe neendunge, fye inatu dulika, otwa li twa puka notwa li ovapika vouhalu u lili nou lili, fye twa kala mowii nomefupandubo ndele twa li twa tondwa ndele twa tondafana. 4 Ndelenee ouwa waKalunga, Omukulili wetu nohole yokuhola ovanhu eshi ya holoka, 5 Oye okwe tu xupifa hamolwoilonga youyuki twe i longa ngeno, ndelenee opafilonghenda laye kekosho ledalululo noleshitululo lOmhepo Iyapuki, 6 e i tilila mufye ihapu muJesus Kristus, Omukulili wetu, 7 opo fye ngaashi twa yukipalifwa kefilonghenda laye, tu ninge ovafyuululi vomwenyo waalushe pateelelo. 8 Ondjovo ei oya pama, ndele nda hala u i longe noudiinini, opo ava va itavela Kalunga va diinine shili okulonga oilonga iwa; osho nee osha wapala notashi kwafa ovanhu. 9 Ndelenee yepa omapulapulo oulai nomavalulo omapata, nondubo neemhata dokupatafanena omhango, osheshi oinima ei oyongaho noitai kwafa sha. 10 Omunaimhanga mu kukuma, ngeenge we mu kumaida lumwe ile luvali. 11 Osheshi u shi shii omunhu a tya ngaha a puka ndele ta longo oulunde nokwe litokola ye mwene. 12 Fiku handi tumu kwoove Artemas ile Tikikus, ove mwene endelela u uye kwaame muNikopolis, osheshi onda tokola ndi kale ko okufu. 13 Senas, omunongomhango, naApollos va lekela, ove u va longekide nawa, va kale ve na adishe tave di pumbwa. 14 Naava vetu yo nave lilonge okukwafa oku ku noluhepo, vaha kale vehe noiimati. 15 Aveshe ava ve li pwaame otave ku kundile po. Kundila po ava ve tu hole meitavelo. Efilonghenda nali kale nanye amushe.
19-25 AUGUSTE
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OVAHEBERI 1-3
“Hola ouyuki ndele to tondo oumbudi”
(Ovaheberi 1:8) Ndelenee kOmona ota ti: “Olukalwapangelo loye, Kalunga, otali kala po fiyo alushe nodibo yoye youhamba woye oyo odibo youyuki.
Tangeni Kristus molwaashi oku li Ohamba ikumwifi!
8 Jehova okwa nangeka po Omona waye e li Ohamba yopaMessias meulu mo 1914. Molwaashi ‘odibo yaye youhamba oyo odibo youyuki,’ ohatu dulu okutya ota ka pangela pauyuki nonokuhenonhondo. Natango, okwa tiwa kutya ‘olukalwapangelo laye oKalunga, sha hala okutya, Jesus oku na lela oufemba wokupangela, nolukalwapangelo laye otali kala “fiyo alushe.” Katu udite tuu etumba eshi hatu longele Jehova koshi yOhamba inaenghono oyo ya nangekwa po kuye!
(Ovaheberi 1:9) Ove owa kala u hole ouyuki ndele wa tonda oumbudi; Onghee hano Kalunga, Kalunga koye, e ku vaeka nomaadi ehafo u dule vakweni.”
Tangeni Kristus molwaashi oku li Ohamba ikumwifi!
7 Lesha Epsalme 45:7, 8. Jehova okwa vaeka Jesus e li Ohamba yOuhamba wopaMessias molwaashi Jesus oku hole ouyuki nokutonde keshe osho itashi fimanekifa Xe Jehova. Jesus okwa vaekwa ‘nomaadi ehafo e dule oovakwao,’ sha hala okutya e dule eehamba daJuda domepata laDavid. Omolwashike taku tilwa ngaho? Oshinima shididilikwedi oshosho kutya Jesus okwa vaekwa kuJehova ye mwene. Kakele kaasho, okwa vaekwa a kale Ohamba nOmupristeri Omukulunhu pefimbo limwe. (Eps. 2:2; Heb. 5:5, 6) Navali, Jesus ka li a vaekwa nomaadi ongaho, ndele onomhepo iyapuki, nouhamba waye kau fi wokombada yedu ndele owomeulu.
Konakona moule omamona opamhepo
(Ovaheberi 1:3) Oye evadimo lefimano laye nolupe loukwatya waye, ou ha humbatifa oinima aishe ondjovo yeenghono daye, Ye eshi a wanifa muye mwene ekoshelo lomatimba etu, okwa kala omutumba kolulyo lOmufimanekwa mokombadambada,
it-1-E 1185 okat. 1
Oshifeka
Mbela Jesus okwa li ngoo a hopaenena omaukwatya aXe filufilu?
Omona waKalunga woshiveli, oo lwanima a ka ninga Jesus, okwa shitwa oshifeka shaKalunga. (2Ko 4:4) Osha yela kutya Kalunga okwa li ta popi nOmona waye eshi a ti, “Tu meni ovanhu oshifefa shetu.” Omona okwa kala e na omaukwatya a fa aXe okudja ashike eshi a shitwa. (Gen 1:26; Joh 1:1-3; Kol 1:15, 16) Eshi a li kombada yedu e li omunhu a wanenena, okwa li a ulika omaukwatya a fa aXe e dule ovanhu, nomolwaasho a li ta dulu okutya, “ou a mona nge, oye a mona Tate.” (Joh 14:9; 5:17, 19, 30, 36; 8:28, 38, 42) Eshi Jesus a nyumuninwa omwenyo wopamhepo ‘nokupewa eenghono adishe meulu nokombada yedu’ kuXe, kungaho okwa li a dula okuulika omaukwatya aJehova Kalunga filufilu. (1Pet 3:18; Mat 28:18) Molwaashi Kalunga okwa “lenga” Jesus pondodo yopombada, paife Omona waKalunga okwa ulika oshinge shaXe shi dulife nale ofimbo i ne uya kombada yedu okudja meulu. (Fil 2:9; Heb 2:9) Paife oku li ‘olupe loukwatya waKalunga.’ — Heb 1:2-4.
(Ovaheberi 1:10-12) Ndele vali: “Ove, Omwene, nalenale wa shita edu nomaulu oo oilonga yomake oye, 11 oyo tai xulu po, ndele Ove to kalelele. Inya otai kulupa po aishe ya fa oshikutu, 12 ndele to ke i tonya ngaashi elwakani, ndele tai ka shituka, ndele Ove oto kalelele ngaashi wa kala ko, nomido doye itadi xulu po.”
it-1-E 1063 okat. 7
Eulu
Eendjovo odo da popiwa mEpsalme 102:25, 26 oda yukifa kuJehova Kalunga, ashike omuyapostoli Paulus okwe di tofa a yukifa kuJesus Kristus. Osho osho sha li ngaho molwaashi Omona waKalunga, oo e li Ewifa, okwa li Omupopikalelipo waye nomulongi pamwe naye mokushita oinima aishe. Paulus okwa yelekanifa okukala po kwOmona waKalunga neshito olo Kalunga a shita nota dulu ‘oku li tonya ngaashi elwakani’ noku li likalekela. — Heb 1:1, 2, 8, 10-12; yelekanifa 1Pet 2:3.
Elesho lOmbiibeli
(Ovaheberi 1:1-14) Kalunga eshi kwa li a popifa mefimbo lonale ootate luhapu nopaenghedi di lili nodi lili movaxunganeki, 2 paife momafiku tuu aa opexulilo okwe tu popifa mOmona ou e mu tula omufyuululi waaishe, Oye tuu ou e mu shitifa yo omaunyuni, noinima aishe pexulilo otai ka ninga yaye. 3 Oye evadimo lefimano laye nolupe loukwatya waye, ou ha humbatifa oinima aishe ondjovo yeenghono daye, Ye eshi a wanifa muye mwene ekoshelo lomatimba etu, okwa kala omutumba kolulyo lOmufimanekwa mokombadambada, 4 nokwa ninga omunene e dule ovaengeli, ngaashi a fyuulula edina li dule lavo. 5 Osheshi onaini a popifa umwe womovaengeli nande lumwe: “Oove Omona wange, onena tuu eli nde ku dala,” ile: “Ame ohandi ningi Xe, Oye ta kala Omumwange?” 6 Nongaashi eshi ta eta mo vali Oshiveli shaye mounyuni, ota ti: “Novaengeli aveshe vaKalunga ove nokulinyongamena kuye.” 7 Novaengeli te va tongo ngaha: “Ovaengeli vaye ote va shitukifa eemhepo novapiya vaye omalaka omundilo.” 8 Ndelenee kOmona ota ti: “Olukalwapangelo loye, Kalunga, otali kala po fiyo alushe nodibo yoye youhamba woye oyo odibo youyuki. 9 Ove owa kala u hole ouyuki ndele wa tonda oumbudi; Onghee hano Kalunga, Kalunga koye, e ku vaeka nomaadi ehafo u dule vakweni.” 10 Ndele vali: “Ove, Omwene, nalenale wa shita edu nomaulu oo oilonga yomake oye, 11 oyo tai xulu po, ndele Ove to kalelele. Inya otai kulupa po aishe ya fa oshikutu, 12 ndele to ke i tonya ngaashi elwakani, ndele tai ka shituka, ndele Ove oto kalelele ngaashi wa kala ko, nomido doye itadi xulu po.” 13 Ndele olyelye mbela womovaengeli a lombwelwa kuye nande lumwe: “Kala omutumba kolulyo lange, fiyo handi ningi ovatondi voye oshilyatelo shokeemhadi doye?” 14 Ovo aveshe kave fi eemhepo dokuyakula, va tuminwa eyakulo laavo tava ka fyuulula exupifo?
26 AUGUSTE–1 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OVAHEBERI 4-6
Longa ngaashi to dulu opo uye “metulumuko” laKalunga
(Ovaheberi 4:1) Tu tileni hano, fimbo eudaneko okuya ketulumuko laye li li po, paha monike nande umwe womunye a fyaala ondjilakati.
(Ovaheberi 4:4) Osheshi monhele imwe okwa tonga efiku etiheyali ta ti: “Efiku etiheyali Kalunga okwa tulumukwa koilonga yaye aishe,”
Etulumuko laKalunga oshike?
3 Ope na omatomheno avali oo tae tu ningifa tu tye kutya osha li natango efiku eti-7 pefimbo laJesus nosho yo lOvakriste votete. Etomheno lotete ohatu li hange mwaasho Jesus a li a lombwela vamwe vomovatondi vaye, ovo va li ve mu handukila eshi a li a velula ovanhu mEshabata. Ovatondi vaye ova li tava diladila kutya osha puka okuvelula mEshabata molwaashi Omhango yaMoses oya ti kutya Eshabata efiku lokutulumukwa koilonga. Jesus okwa li e va nyamukula a ti: ‘Tate ota longo fiyo paife, naame yo handi longo.’ (Joh. 5:16, 17) Mbela Jesus okwa li a hala okutya ngahelipi? Okwa li a hala okutya: “Fye naTate ohatu longo oilonga ya faafana. Tate okwa longa mEshabata oule womido omayovi, ndele natango ota longo, onghee hano, naame ohandi dulu okulonga mEshabata.” Eendjovo daJesus otadi ulike kutya osha li natango efiku etiheyali li na sha nedu pefimbo laye, sha hala okutya, efiku laKalunga letulumuko.
4 Ope na etomheno etivali olo tali tu ningifa tu tye kutya osha li natango efiku etiheyali pefimbo laJesus nosho yo lOvakriste votete. Omuyapostoli Paulus okwa popya shi na sha netulumuko laKalunga monhumwafo yaye oyo a li a shangela Ovaheberi. Okwa popya metukulwa eti-4 lonhumwafo oyo fimbo ina endulula eendjovo odo di li muGenesis 2:2, a ti: ‘Fye ava twa itavela, ohatu i metulumuko.’ (Heb. 4:3, 4, 6, 9) Osho otashi ulike kutya osha li natango efiku etiheyali pefimbo laPaulus. Efiku etiheyali otali xulu naini?
5 Opo tu nyamukule epulo olo, otu na okudimbuluka kutya Jehova okwa hoolola efiku etiheyali omolwoshinima shonhumba she likalekelwa. Genesis 2:3 okwa ti: ‘Kalunga okwa nangeka noupuna efiku eti-7 nokwe li yapula.’ Jehova okwa yapula efiku olo molwaashi okwe li hoolola li kale efiku omo ta ka wanifa po pauyadi elalakano laye li na sha nedu. Okwa lalakanena ovanhu ovaduliki va kale kombada yedu noku li fila oshisho nakeshe osho shi li ko. (Gen. 1:28) Jehova Kalunga naJesus Kristus, oo e li “omwene weshabata,” ‘otava longo fiyo paife’ opo va wanife po elalakano laKalunga li na sha nedu. (Mat. 12:8) Onghee hano, efiku laKalunga letulumuko otali twikile fiyo osheshi elalakano laye la wanifwa po pauyadi. Osho otashi ka ningwa pexulilo lomido eyovi depangelo laKristus
(Ovaheberi 4:6) Hano otashi kala ngaha: Vamwe tava i mo, ndele ovo va udifilwa tete eendjovo diwa inava ya mo molwokuhadulika.
Etulumuko laKalunga oshike?
6 Kalunga okwa li a lombwela Adam naEva nawanawa elalakano laye li na sha nedu, ndele kava li va katuka metwokumwe nalo. Konima eshi Adam naEva va nyona, ovanhu omamiliyona ova landula oshihopaenenwa shavo shokuhadulika. Nokuli noshiwana shaKalunga, Israel, osha kala hashi nyono kuye lwoikando. Paulus okwa li a londwela Ovakriste vopefimbo laye a ti kutya vamwe vomuvo oshi na oupu va kwatwe komhepo yokuhadulika ngaashi Ovaisrael. Okwa ti: “Tu diinineni tu fike metulumuko olo, pa ha kale nande umwe ta punduka nokushikula oshihopaelelwa shokuhadulika ngaashi venya.” (Heb. 4:11) Osho Paulus a popya otashi ulike kutya ovanhu ovo ihava dulika itava dulu okuya mo metulumuko laKalunga. Osho otashi tu hongo shike? Mbela osha hala okutya ngeenge inatu katuka metwokumwe nelalakano laKalunga moshinima shonhumba, itatu ka ya mo metulumuko laye? Osha fimanenena kufye okushiiva enyamukulo kepulo olo, nohatu ka kundafana shihapu shi na sha naasho moshitukulwa eshi. Ndele tete natu ka kundafane shi na sha noshihopaenenwa shii shOvaisrael nonokutya omolwashike inava dula okuya metulumuko laKalunga.
(Ovaheberi 4:9-11) Otapa kala hano etulumuko lEshabata lokomesho koshiwana shaKalunga. 10 Osheshi ou a ya metulumuko laye, oye ta tulumukwa yo koilonga yaye ngaashi Kalunga kuyaye mwene. 11 Hano tu diinineni tu fike metulumuko olo, paha kale nande umwe ta punduka nokushikula oshihopaenenwa shokuhadulika ngaashi venya.
Etulumuko laKalunga oshike?
16 Kape na umwe womufye kunena a itavela kutya Ovakriste ove na okudulika kOmhango yaMoses opo va ka xupifwe. Eendjovo daPaulus odo a li a shangela Ovaefeso oda yela nawa, odo tadi ti: “Mwa xupifwa konghenda omolweitavelo, lo inali dja munye vene, — olo oshali yaKalunga — hamolwoilonga.” (Ef. 2:8, 9) Hano Ovakriste kunena otava dulu ngahelipi okuya metulumuko laKalunga, sha hala okutya, okukufa ombinga metulumuko laye? Dimbuluka kutya Jehova okwa hoolola efiku letulumuko laye li ninge efiku omo ta ka wanifa po pauyadi elalakano laye li na sha nedu nosho yo ovanhu ovaduliki. Jehova ote tu lombwele okupitila mehangano laye kombinga yelalakano laye nosho yo osho a hala tu ninge. Ohatu dulu ashike okuya metulumuko laJehova ngeenge ohatu dulika kuye nokulongela kumwe nehangano laye.
17 Ngeenge ihatu dulika komupiya omudiinini nomunaendunge ile ngeenge ohatu hoolola okudulika ashike koinima oyo hatu diladila kutya oyo ya fimana, itatu katuka metwokumwe nelalakano laJehova. Ngeenge ihatu katuka metwokumwe nelalakano laJehova, itatu dulu okuninga ookaume kaye. Moshitukulwa tashi landula, ohatu ka kundafana eenghalo dimwe odo tadi tu pe omhito tu ulike kutya ohatu dulika. Omatokolo oo hatu ka ninga eshi tu li meenghalo odo otaa ka ulika ngeenge otwa ya metulumuko laKalunga ile hasho.
Konakona moule omamona opamhepo
(Ovaheberi 4:12) Osheshi ondjovo yaKalunga oi nomwenyo neenghono, noi neememo i dule eongamukonda leememo keembinga mbali, otai tu, ndele tai tongola omwenyo nomhepo, eengolo nomungo; ndele i shii okutokola omadilongo nomadiladilo omutima.
Omapulo a dja kovaleshi
“Ondjovo yaKalunga,” oyo tai popiwa mOvaheberi 4:12 taku tiwa kutya “oi nomwenyo neenghono,” otai ulike kushike?
▪ Embo lOvaheberi otali ulike kutya omuyapostoli Paulus okwa li ta popi kombinga yetumwalaka li na sha nelalakano laKalunga olo tali hangwa mOmbiibeli.
Ovaheberi 4:12 ohava tofwa luhapu moishangomwa yetu nelalakano lokuulika kutya Ombiibeli oi na eenghono dokulundulula okukalamwenyo kwovanhu, nosha yuka filufilu okulongifa omushangwa oo monghedi ya tya ngaho. Ashike otwa pumbwa yo okukala tu shii kutya Ovaheberi 4:12 otava ulike kushike meityo la mbwalangadja. Paulus okwa li ta ladipike Ovakriste Ovaheberi va longele kumwe nomalalakano aKalunga, oo mahapu omuo a shangwa mOmishangwa dOshiheberi (“Etestamenti Likulu”). Okwa li a longifa oshihopaenenwa shi na sha nOvaisrael ovo va li va xupifwa muEgipti. Ovaisrael ovo ova li ve na etimaumbwile lokuya mEdu lEudaneko, medu “li yadi omashini nomaadi eenyiki,’ omo va li tava ka hafela etulumuko lashili. — Ex. 3:8; Deut. 12:9, 10.
Osho osho sha li elalakano laKalunga. Ndele molwaashi lwanima Ovaisrael ova li va kukutika omitima davo nokava li ve na eitavelo tali longo, vahapu vomuvo kava li va ya metulumuko olo. (Num. 14:30; Jos. 14:6-10) Ndele Paulus okwa popya vali kutya ‘eudaneko lokuya ketulumuko laKalunga opo li li.’ (Heb. 3:16-19; 4:1) Osha yela kutya “eudaneko” olo oli li oshitukulwa shelalakano laKalunga. Ngaashi Ovakriste Ovaheberi, nafye ohatu dulu okulesha kombinga yelalakano olo nokukatuka metwokumwe nalo. Opo Paulus a koleke oushili oo kutya eudaneko olo ola kanghamena kOmishangwa, okwa li a tofa mo eendjovo donhumba muGenesis 2:2 nomEpsalme 95:11.
Oushili oo kutya ‘eudaneko lokuya ketulumuko laKalunga opo li li’ ou na oku tu diladilifa moule. Otu na elineekelo kutya ovanhu otava dulu okuya metulumuko laKalunga olo la udanekwa mOmbiibeli. Fye otwa katuka nale eenghatu opo tu ye metulumuko olo. Inatu ya metulumuko olo molwaashi hatu diinine Omhango yaMoses ile mokukendabala okulonga oilonga yonhumba opo tu kale twa hokiwa kuJehova. Ponhele yaasho, otwe shi ninga eshi twa katuka nehalo liwa metwokumwe nelalakano laKalunga naashi hatu twikile okulonga metwokumwe nalo omolweitavelo. Ngaashi sha tumbulwa metetekelo, ovanhu omayovi mounyuni aushe otava konakona Ombiibeli notave lihongo kombinga yelalakano laKalunga. Vahapu vomuvo ohave linyengifwa va ninge omalunduluko mokukalamwenyo kwavo, va kale neitavelo tali longo nokuninginifwa ve li Ovakriste. Onghedi omo have linyenge otai yandje oumbangi filufilu kutya “ondjovo yaKalunga oi nomwenyo neenghono.” Elalakano laKalunga olo la hololwa mOmbiibeli ole tu kwafela tu ninge omalunduluko monghalamwenyo, notali ka twikila okuholola eenghono dalo mokukalamwenyo kwetu.
(Ovaheberi 6:17, 18) Hano osho yo Kalunga eshi a hala okushiivifila shili ovafyuululi vomaudaneko nokutya, omhangela yaye kai nokulunduluka, okwe i pameka neano, 18 opo tu tuwe shili ouladi koinima oyo ivali itai lunduluka, muyo Kalunga ina dula okufufya, ofye ava twa ya onhapo, tu kanyatele keteelelo li li komesho,
it-1-E 1139 okat. 2
Eteelelo
Eteelelo lomwenyo waalushe nosho yo ovo ve na ‘eifano lomeulu,’ (Heb 3:1) ola kanghamena koshinima osho hatu dulu okulineekela musho filufilu. Ola kanghamena koinima ivali oyo Kalunga a popya, omaudaneko aye neano laye, neteelelo olo otali ka wanifwa po okupitila muKristus oo e na omwenyo ihau fi meulu. Nomolwaashi ola popiwa li li “ekanghamifo lomwenyo la pama nola kwatelela, la hanga meni mwi langhele metukulifo, omo mwa yaJesus, omulotoki wokomesho ponhele yetu, eshi a ninga omupristeli omukulunhu panghedi yaMelkisedek fiyo alushe.” — Heb 6:17-20.
Elesho lOmbiibeli
(Ovaheberi 5:1-14) Osheshi keshe tuu omupristeli omukulunhu a dja movanhu, ota tulwa moshilonga omolwoinima yovanhu ve i na naKalunga, a yambe eeshali nomayambo omolwomatimba. 2 Oye e shii okufyonghenda ava vehe nounongo naava va puka, osheshi naye mwene yo a nyika oungone. 3 Nomolwoungone waye oye e nokuyamba ponhele yaye mwene yo, ngaashi ta yambe ponhele yoshiwana molwomatimba. 4 Kape na ou ta dulu okulikufila oulenga ou ye mwene, ndelenee ota ifanwa kuKalunga ngaashi Aron. 5 Osho tuu naKristus haye mwene e lilenga a kale omupristeli omukulunhu, ndelenee a lengwa kwaau a tya kuye: “Oove Omona wange, onena tuu eli nde ku dala.” 6 Ngaashi ta popi yo monhele imwe: “Oove omupristeli fiyo alushe opanghedi yaMelkisedek.” 7 Jesus a yandja pomafiku aye omombelela omayambo omaindilo nomailikano nokukuwa pombada nomahodi kwaau ta dulu oku mu xupifa mefyo, nokwa udika omolwetilokalunga. 8 Nande Oye Omona okwe lilonga eduliko okouyehame ou e u humbata, 9 ndele eshi a ningwa a wana a pwa, okwa ninga omuwanifi wexupifo laalushe kwaaveshe ava tava dulika kuye, 10 ou Kalunga e mu tula a kale Omupristeli omukulunhu panghedi yaMelkisedek. 11 Apa otu na shihapu okutonga, ndele ope noudjuu oku shi fatulula, osheshi mwa fya ounye okuuda. 12 Osheshi nye mokutala efimbo eli leni mOukriste, ngeno omwa wana okuninga ovalongindjovo, otamu pumbwa vali mu longwe omahovelo otete eendjovo daKalunga, notamu pumbwa natango omashini, haendja da pama. 13 Osheshi keshe tuu ou ta nyamifwa nomashini, oye ina twama meendjovo douyuki, osheshi oye okahanana. 14 Ndelenee eendja da pama odaava va kula, ava tava dulu kokwiika okutongola ouwa nowii.