Hafela Onghalamwenyo yEumbo
Eumbo otali dulu tuu shili okukala li na elao?
Eshi otashi dulika ngahelipi?
Ou shii omaumbo oo a hangana noku na elao ngaashi oo taa monika mokatraktate aka? Kunena keshe pamwe omaumbo otaa teka po. Ehengafano, omhumbwe yoilonga, omukulunhu umwe oye aeke ta tekula ounona, okunyemata—aishe ei otai eta omukundu ou wa kula. Omukonakoni umwe wonghalamwenyo yeumbo okwa ti: “Kunena keshe umwe oku shii omapopyo oo taa ti kutya eumbo oli li pokuteka po.”
Omolwashike kunena omaumbo a taalelwa komaupyakadi manene a tya ngaho? Ongahelipi hatu dulu okuhafela onghalamwenyo yomeumbo?
Nghee Eumbo La Tameka
Opo tu dule okunyamukula omapulo aa, otu na okukala tu shii etameko lohombo noleumbo. Ngeenge oinima ei oi na Omutoti—Omushiti—oilyo yomeumbo oi na okuliameka kuye i wilikwe kuye, shaashi ye oku shi shii nawa nghee tu na okuhafela onghalamwenyo yomeumbo.
Shihokwifi, vahapu ova itavela kutya elongekido leumbo ka li na Omutoti. The Encyclopedia Americana otai ti: “Ovalihongi vamwe ove hole okutonga kutya ohombo oya etifwa koinamwenyo oyo hai kala oivali oyo i dulike kovanhu.” Nande ongaho Jesus Kristus okwa popya eshito lomulumenhu nomukainhu. Okwa kufa meshangelo lopehovelo lOmbibeli ndee ta ti: “Osho Kalunga e shi tula kumwe, inashi kufwa kumwe komunhu.”—Mateus 19:4-6.
Hano Jesus Kristus okwa tonga sha yuka. Kalunga omunaendunge okwa shita ovanhu votete nokwe va pa onghalamwenyo yeumbo yelao meumbo. Kalunga okwa tula kumwe ovalihomboli votete mohombo ndee ta ti omulumenhu ‘e nokukanyatela komukainhu waye ndele vo otava ka kala onhumba imwe aike.’ (Genesis 2:22-24) Mbela otashi dulika omaupyakadi omeumbo kunena a holoke po molwokulalakanena eenghedi donghalamwenyo oyo tai nyono po omifikamhango odo da tulwa po kOmushiti mEendjovo daye, Ombibeli?
Ongahelipi To Dulu Oku Shi Pondola?
Ngaashi u shi shii nawa nope he na omalimbililo, ounyuni wonena otau xumifa komesho okulihola mwene nokukonga ouwa wopaumwene. Omulongi noimaliwa umwe okwa lombwela ongudu oyo ya mana elongo lopombada mOiwana yaHangana: “Olwisho oli na oukolele. Oto dulu okukala omunalwisho ndee natango oto kala u udite nawa kwaasho.” Ndelenee okulalakanena omaliko hasho tashi eta elao. Paushili, okuhola eliko oko haku eta oupyakadi wa kula meumbo molwaashi ohaku nghundipaleke ekwatafano lovanhu nohaku mane po efimbo lovanhu noimaliwa yavo. Mepingafano naasho, diladila ashike nghee omayeletumbulo avali Ombibeli tae tu kwafa tu mone kutya oshike sha fimana mokweeta elao.
“Oshi li nawa okulya ombidi pamwe novanhu ovo u hole shi dule okulya ombelela iwaelela poima opo pe na outondwe.”
“Oshiwa okulya oshipambu shomungome mukukutu u na omadiladilo a lotela shi dule okukala noitendele meumbo liyadi omaupyakadi.”
Omayeletumbulo 15:17; 17:1, “Today’s English Version.”
Okwa twa, hasho mbela? Diladila ashike nghee ounyuni ngeno wa kala u li shimwe shi lili ngeno eumbo keshe ola diininine oitetenima ei! Ombibeli otai yandje yo eyukifo li na oshilonga nghee oilyo yomeumbo i na okukalafana. Diladila ashike komapukululo onhumba oo tai yandje.
Ovalumenhu: ‘Kala u hole omukainhu woye ngaashi olutu loye mwene.’—Ovaefeso 5:28-30.
Osha nafangwa, ndele otashi kwafele! Natango Ombibeli otai pukulula omulumenhu a ‘fimaneke omukainhu waye.’ (1 Petrus 3:7) Eshi ote shi ningi noku mu fila oshisho she likalekelwa, sha kwatela mo eyavelelo, eudeko neshilipaleko. Omulumenhu ota pandula yo omadiladilo omukainhu nokupwilikina kuye. (Faafanifa Genesis 21:12.) Ito shi dimine nande kutya eumbo keshe otali kala nawa ngee omulumenhu ota kala nomukainhu waye nonghedi iwa ngaashi ye a hala a kalwe naye?—Mateus 7:12.
Ovakainhu: ‘Fimaneka omulumenhu woye.’—Ovaefeso 5:33.
Omukainhu ota etele eumbo elao mokukwafela omulumenhu waye a wanife po oilonga yaye idjuu. Eshi osho sha li omhangela yaKalunga eshi a yandja omukainhu a kale “omukwafi” waye. (Genesis 2:18, OB) Oto dulu ngoo okuyeleka omapuniko oo eumbo tali mono ngee omukainhu ta ulike efimaneko komulumenhu waye mokuyambidida omatokolo aye nokulongela kumwe naye a wanife eemhangela deumbo?
Ovalihomboli: “Ovalumenhu novakainhu ove na okukalafana noudiinini.”—Ovaheberi 13:4, TEV.
Ngeenge tava kala ngaha, onghalamwenyo meumbo otai kala nawa shili. Luhapu enyonohombo ohali teya po eumbo. (Omayeletumbulo 6:27-29, 32) Hano Ombibeli otai kumaida pandunge: “Hafela omukainhu woye nokunyakukilwa okakadona aka wa hombola . . . Omolwashike u hole omukainhu umwe e lili?”—Omayeletumbulo 5:18-20, TEV.
Ovadali: “Longeni [ovana veni] ondjila ya yuka.”—Omayeletumbulo 22:6, NW.
Ngeenge ovadali tava longifa efimbo va kale pamwe nounona nokupwilikina kuvo, onghalamwenyo meumbo otai xwepopala shili. Hano Ombibeli otai ladipike ovadali va longe ovana vavo omafinamhango a yuka ‘ngeenge ve li omutumba momaumbo avo, ngeenge ve li mondjila, ngeenge tava ka nangala nongeenge tava penduka.’ (Deuteronomion 11:19) Ombibeli otai ti yo kutya ovadali ove na okuulika kutya vo ove hole ounona vavo mokulongifa outekuduliko.—Ovaefeso 6:4.
Ounona: “Ounona nye, dulikeni kovakulunhu veni mOmwene.”—Ovaefeso 6:1.
Paushili, kashipu okukala alushe to dulika kovakulunhu voye mounyuni ou uhenamhango. Ndele ito shi dimine nande kutya oshi li pandunge okuninga ngaashi Omutoti weumbo te tu lombwele? Ye oku shii nawa osho tashi etele onghalamwenyo meumbo letu elao. Hano kendabala neenghono u dulike kovakulunhu voye. Kala wa tokolatoko okukukuma omayeleko mahapu ounyuni okulonga owii.—Omayeletumbulo 1:10-19.
Ngeenge oshilyo keshe shomeumbo otashi liufa komayele Ombibeli, onghalamwenyo yeumbo otai kala nawa. Eumbo itali hafele ashike onghalamwenyo ixwepo paife, ndele otali ka kala neteelelo lonakwiiwa ikumwifi mounyuni mupe oo wa udanekwa kuKalunga. (2 Petrus 3:13; Ehololo 21:3, 4) Hano nashi kale onghedindjikilile meumbo okukonakona Ombibeli pamwe! Omaumbo omamiliyona mounyuni aushe okwa mona kutya epukululo olo la yandjwa membo liwa li na omafano Ove oto Dulu Okukala nOmwenyo Fiyo Alushe mOparadisa kombada yEdu otali kwafele shili.
Kakele kaayo ya ulikwa shimwe shi lili, oitofwamo yOmishangwa aishe oya kufwa mOmbibeli yOshikwanyama.
[Credit]
Picture Credit: Cubs: Courtesy Hartebeespoortdam Snake and Animal Park.