ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • kl Etuk. 9 ep. 80-89
  • Oshike hashi ningilwa oonakufya vetu ovaholike?

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Oshike hashi ningilwa oonakufya vetu ovaholike?
  • Eshiivo olo tali twala komwenyo waalushe
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • “OMHEPO” OYO I LI MOVANHU OSHIKE?
  • ‘OTO KA SHUNA MONDWI’
  • “OKWA KOFA”
  • “AVESHE OVO VA KALA MEEMBILA DEDIMBULUKO”
  • OKUNYUMUKILA PENI?
  • Eteelelo lashili kovaholike voye ovo va fya
    Ombibeli otai hongo lela shike?
  • Otaku ka kala enyumuko
    Oshike hatu lihongo mOmbiibeli?
  • Mbela oonakufya ove na ngoo eteelelo lasha?
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2011
  • Eenghono deteelelo lenyumuko
    Longela Kalunga aeke kashili
Eshiivo olo tali twala komwenyo waalushe
kl Etuk. 9 ep. 80-89

Etukulwa 9

Oshike hashi ningilwa oonakufya vetu ovaholike?

1. Ovanhu ohava kala ve udite ngahelipi ngeenge omuholike a fya?

“OMUNHU oha mono oixuna ngeenge omuholike waye a fi molwaashi mefyo oto kanifile omunhu musha shi he shiivike osho itashi dulu okuudiwa ko.” Eshi osho omumati umwe a popya eshi a filwa xe nokafimbo kaxupi konima yaasho okwa filwa ina. Ouyahame waye nosho yo omaliudo ekanifo linene okwe mu udifa kutya okwa li “a wililwa po pamaliudo.” Otashi dulika naave wa mona oixuna monghedi ya faafana. Otashi dulika we lipula kutya ovaholike voye ove li peni nongeenge oto ke va mona tuu vali.

2. Omapulo taa ulike omalimbililo elipi haa holoka shi na sha nefyo?

2 Ovadali vamwe ovo va li moluhodi ova lombwelwa taku ti: “Kalunga oha tona po eengala odo diwa ku he na vali e di twale puye meulu.” Mbela osho shi li ngaho shili? Oonakufya vetu ovaholike ova ya mbela moshilongo sheemhepo? Eshi osho mbela vamwe hava ifana Nirvana, tashi hokololwa shi li onghalo yelao linene ya manguluka ko kouyahame nokouhalu aushe? Mbela ovaholike vetu ova pitila moshivelo tashi twala momwenyo ihau fi moparadisa? Ile ngaashi vamwe tava ti, mbela efyo olo okuya mehepeko ihali xulu po nande kwaavo va nyematifa Kalunga? Mbela oonakufya otava dulu okunwefa mo onghalamwenyo yetu? Opo tu mone omanyamukulo ashili komapulo a tya ngaho, otwa pumbwa okukonga ouyelele mEendjovo daKalunga, Ombibeli.

“OMHEPO” OYO I LI MOVANHU OSHIKE?

3. Sokrates naPlato ova li nediladilo lilipi li na sha nefyo, naasho ongahelipi tashi nwefa mo ovanhu kunena?

3 Ovafilosofi vonale Ovagreka Sokrates naPlato ova ti kutya ope na okukala sha sha fyuululwa ihashi fi shi li meni lomulumenhu nomukainhu—omwenyo oo hau xupu po pefyo nope he na efiku u fye lelalela. Omamiliyona ovanhu mounyuni aushe kunena okwe shi itavela. Eitavelo olo luhapu ohali tukulula oumbada wokutila oonakufya shi fike naanaa pokukala u na ko nasha nonghalamwenyo yavo. Ombibeli otai tu hongo shimwe shi lili shi na sha noonakufya.

4. (a) Genesis ote tu lombwele shike shi na sha nomwenyo? (b) Oshike osho Kalunga a tula muAdam opo e mu ninge omunamwenyo?

4 Mokukonakona onghalo yoonakufya, otu na okudimbuluka kutya tate yetu wotete, Adam ka li e na omwenyo u li oshinima shi li muye osho tashi dulu okudja mo, ndele ye mwene oye a li omwenyo. Oshilonga shimwe shikumwifi sheshito osha li eshi Kalunga a ma omunhu, ile omwenyo, okudja moihovelitungifo yedu ndele ta fudile muye “omufudo womwenyo.” Genesis 2:7 ote tu lombwele: “Omwene Kalunga okwa mele omunhu mondwi yedu ndele okwa fudila meyulu laye omufudo womwenyo. Osho ngaha omulumenhu okwa ninga omwenyo u nomwenyo.” Adam okwa li a kalekwa nomwenyo komufudo. Ndelenee shihapu okwa li sha kwatelwa mo shi he fi ashike osho kutya Kalunga okwa fudila omufudo womwenyo momapunga aAdam. Ombibeli otai popi ‘eenghono domwenyo’ odo hadi longo moishitwa oyo i na omwenyo yokombada yedu.—Genesis 7:22, NW.

5, 6. (a) ‘Eenghono domwenyo’ oshike? (b) Oshike hashi ningwa po ngeenge “omhepo” oyo ya tumbulwa mEpsalme 146:4 itai kaleke vali olutu nomwenyo?

5 ‘Eenghono domwenyo’ oshike? Odo ohandje ya fimana yomwenyo oyo Kalunga a tula molutu li he na omwenyo laAdam. Eenghono edi oda li hano tadi yambididwa kokufuda. Ndele “omhepo” oyo tai popiwa mEpsalme 146:4 (NW) oshike? Ovelishe oyo otai popi kombinga yaao ta fi tai ti: “Omhepo yaye tai di mo, nota shuna medu; efiku tuu olo omadiladilo aye kae po vali.” Eshi ovashangi vOmbibeli va longifa oshitya “omhepo” monghedi ei, kakwa li tava diladila omwenyo u he na olutu hau twikile okukala nomwenyo konima eshi olutu la fya.

6 “Omhepo” oyo hai di momunhu pefyo oyo eenghono domwenyo odo da dile kOmushiti wetu. (Epsalme 36:10; Oilonga 17:28) Eenghono edi domwenyo kadi na nande omaukwatya asha oshishitwa omo di kwetele mo omwenyo, ngaashi ashike naanaa olusheno li he na omaukwatya oshilongifo osho hashi pewa eenghono kulo. Ngeenge umwe ta fi, omhepo (eenghono domwenyo) ihadi kaleke vali eesele dolutu nomwenyo, ngaashi ashike naanaa olamba hai dimi ngeenge olusheno la dimwa. Ngeenge eenghono domwenyo oda kala itadi yambidida vali olutu lomunhu, omunhu oo oye mwene omwenyo, ota fi.—Epsalme 104:29; Omuudifi 12:1, 7.

‘OTO KA SHUNA MONDWI’

7. Oshike kwa li tashi ka ningilwa Adam ngeenge okwa kala ina dulika kuKalunga?

7 Jehova okwa hokolola sha yela osho efyo tali ka tya komulunde Adam. Kalunga okwa ti: “Omungome woye oto u li noshinhwi moshipala shoye fiyo ove oto shuna medu, osheshi omo wa kufwa. Osheshi oove [ondwi, ndele to ka shuna mondwi, NW].” (Genesis 3:19) Adam okwa li ta ka shuna peni? Omedu, mondwi yedu omo a kufwa eshi a shitwa. Pefyo osha yela kutya Adam ita ka kala po vali!

8. Ve li eemwenyo, omonghedi ilipi ovanhu ve he dule oinamwenyo?

8 Moshinima eshi, efyo lovanhu inali yooloka ko kwaalo loinamwenyo. Nayo eemwenyo, nomhepo oyo tuu oyo ile eenghono domwenyo ohai i kaleke nomwenyo. (Genesis 1:24, NW) MOmuudifi 3:19, 20, omulumenhu omunandunge Salomo ote tu lombwele: “Ngaashi omunhu ta fi, nosho yo oshimuna tashi fi, ndele vo aveshe ve nomufudo umwe auke, ndele [mefyo] kape na sha momunhu osho tashi mu pitifa komesho yoshimuna . . . Aveshe va dja mondwi naaveshe tava shuna mondwi.” Omunhu oku dule oshimuna molwaashi ye okwa shitwa oshifeka shaKalunga, ta ulike omaukwatya aJehova. (Genesis 1:26, 27) Ndelenee pefyo ovanhu osho yo oinamwenyo ohava shuna mondwi yedu.

9. Oonakufya ove li monghalo ya tya ngahelipi, nohava i peni?

9 Salomo natango ota yelifa osho efyo tali ti, ta ti: “Ovanamwenyo ve shi shii nokutya, ve nokufya. Ndelenee noonakufya inava shiiva nande sha.” Heeno, oonakufya kave shii sha nandenande. Oku shi talela mwaasho, Salomo okwa ladipika ta ti: “Longa ashishe to shi dulu neenghono doye, osheshi moshovafi [moSheol, NW] oku to i, kamu na nande oshilonga, ediladilo neshiivo ile ounongo.” (Omuudifi 9:5, 10) Ovafi ohava i peni? OmoSheol (Oshiheberi, sheʼohlʹ), ombila yovanhu aveshe. Oonakufya vetu ovaholike kave shii sha. Vo itava mono oixuna, noitava dulu oku tu nwefa mo nande omonghedi imwe.

10. Omolwashike hatu dulu okutya nokutya efyo kali na okukala exulilo?

10 Mbela fye nosho yo ovaholike vetu otu na ashike okukala nomwenyo eedula dinini nopo nee hatu halakana po vali fiyo alushe? PaMbibeli, hasho. Pefimbo lounashibofa waAdam, Jehova Kalunga divadiva okwa ninga po omalongekido opo a kufe po oilanduliko itilifi youlunde wovanhu. Efyo kala li oshitukulwa shelalakano laKalunga li na sha novanhu. (Hesekiel 33:11; 2 Petrus 3:9) Onghee hano, efyo kali na okukala exulilo longhalamwenyo yetu nosho yo yovaholike vetu.

“OKWA KOFA”

11. Ongahelipi Jesus a hokolola onghalo yakaume kaye Lasarus oo a fya?

11 Oshi li elalakano laJehova oku tu xupifa nosho yo oonakufya ovaholike mefyo lopaAdam. Onghee hano, Eendjovo daKalunga otadi popi kutya oonakufya ova kofa. Pashihopaenenwa, eshi Jesus Kristus a uda kutya kaume kaye Lasarus okwa fya, okwa lombwela ovahongwa vaYe ta ti: “Lasarus, kaume ketu okwa kofa, ndelenee Ame ohandi i ko ndi ke mu pendule.” Molwaashi ovahongwa kakwa li va uda ko diva eendjovo odo eshi tadi ti, Jesus okwa popya odikilila ta ti: “Lasarus okwa fya.” (Johannes 11:11, 14) Opo nee Jesus okwa ya koshilando shaBetania, oko kwa li ovamwaina vaLasarus Marta naMaria tava lili eefya domumwainamati. Eshi Jesus a lombwela Marta ta ti: “Omumwanyoko ota nyumuka,” Marta okwa ulika eitavelo laye melalakano laKalunga mokukufa po oilanduliko oyo efyo la etela ovanhu. Okwa ti: “Ondi shi shii nokutya, ota nyumuka menyumuko mefiku laxuuninwa.”—Johannes 11:23, 24.

12. Eteelelo lilipi nakufilwa Marta a li e na li na sha noonakufya?

12 Marta ina popya nande ediladilo li na sha nomwenyo ihau fi hau kala pamwe pe lili konima yokufya. Kakwa li a itavela kutya Lasarus okwa li a ya nale moshilongo sheemhepo shonhumba opo a twikile okukala po kwaye. Marta okwa li e na eitavelo meteelelo likumwifi lenyumuko okunyumuka koufi. Ka li e udite kutya omwenyo ihau fi owa fiya po olutu laLasarus, ndele okwa uda ko kutya omumwainamati oo a fya ke po vali. Ekandulepo laasho otali ka kala enyumuko lomumwainamati.

13. Eenghono da yandjwa kuKalunga dilipi Jesus e na, nongahelipi a ulika eenghono odo?

13 Jesus Kristus oye a pewa eenghono kuJehova Kalunga okukulila ovanhu. (Hosea 13:14) Hano, mokunyamukula Marta, Jesus okwa ti: “Aame enyumuko nomwenyo; ou ta itavele nge ota kala nomwenyo, nande na hangike a fya.” (Johannes 11:25) Jesus okwa ulika eenghono daye odo a pewa kuKalunga moshinima omu eshi a ya kombila yaLasarus, oo a ninga nale oule womafiku ane a fya ndele te mu nyumuna. (Johannes 11:38-44) Diladila ashike apa enyaku la li li fike laavo va mona enyumuko olo ile makwao oo a ningwa kuJesus Kristus!—Markus 5:35-42; Lukas 7:12-16.

14. Omolwashike enyumuko itali tu kumwe nediladilo kutya omwenyo ihau fi?

14 Diladila oule wokafimbo kwaashi: Ngeno okwa li omwenyo ihau fi ngeno kape na oo a pumbwa okunyumunwa ile okwaalulilwa momwenyo. Doshili, itashi ka kala nande oshilonga sholune okunyumuna umwe ngaashi Lasarus a alukile momwenyo inau wanenena kombada yedu ngeenge okwa li a mona nale ondjabi ikumwifi yomeulu. Doshili, Ombibeli ihai longifa outumbulilo “omwenyo ihau fi.” Ponhele yaasho, Omishangwa otadi ti kutya omwenyo womunhu oo tau nyono otau fi. (Hesekiel 18:4, 20) Hano Ombibeli otai ulike kefiloshisho lenyumuko li li ekandulepo lolela lefyo.

“AVESHE OVO VA KALA MEEMBILA DEDIMBULUKO”

15. (a) Oshitya “enyumuko” otashi ti ngahelipi? (b) Omolwashike okunyumuna ovanhu itaku ka kala kudjuu kuJehova Kalunga?

15 Oshitya osho sha longifwa kovalongwa vaJesus shi na sha ‘nenyumuko’ otashi ti lelalela “okupenduka po” ile “okuyambuka po.” Olo olo ependukepo okudja monghalelo yefyo yoku he na omwenyo—oku shi popya pafaneko, ngaashi okufikama okudja mombila yovanhu aveshe. Jehova Kalunga ota dulu okunyumuna omunhu noupu. Omolwashike? Omolwaashi Jehova oye Omutoti womwenyo. Kunena ovanhu ohava dulu okukwata eendaka nosho yo okufaneka omafano ovalumenhu novakainhu mokangalo kovidio notava dulu okutalululwa vali nokonima eshi ovanhu ovo va fya. Doshili, hano Omushiti wetu omunaenghono adishe ota dulu okudimbuluka okanima keshe ke na ko nasha nomunhu keshe noku mu nyumuna e li ngaashi a li noku mu pa olutu lipe.

16. (a) Jesus okwa ninga eudaneko lilipi li na sha naaveshe ovo ve li meembila dedimbuluko? (b) Oshike tashi ka ufa kutya omunhu ota ka mona enyumuko la tya ngahelipi?

16 Jesus Kristus okwa ti: “Efimbo tali uya, opo aveshe ava va kala meembila [dedimbuluko, NW] otava udu ondaka yaye [yaJesus]. Ndee tava holoka mo, ava va longa ouwa okunyumukila omwenyo, naava va longa owii, okunyumukila etokolo.” (Johannes 5:28, 29) Aveshe ovo ve li momadiladilo aJehova otava ka nyumuka notava ka longwa eendjila daye. Ovo tava ka katuka metwokumwe neshiivo lokushiiva Kalunga, otashi ka tya okunyumukila omwenyo. Ndelenee otashi ka tya okunyumukila etokolo kwaavo tava ka ekelashi omahongo aKalunga nepangelo laye.

17. Oolyelye tava ka nyumunwa?

17 Oshoshili kutya ovo va diinina ondjila youyuki ve li ovapiya vaJehova otava ka nyumunwa. Doshili, eteelelo lenyumuko ola pameka vahapu eshi va li va taalela efyo, nokuli naashi kwa li va hepekwa nelongifo leenghono. Ova li ve shii kutya Kalunga ota dulu oku va nyumunina momwenyo. (Mateus 10:28) Ndele ovanhu omamiliyona ova fya inava ulika ngeenge otava ka dulika komifikamhango douyuki daKalunga. Navo otava ka nyumunwa. Omolwelineekelo melalakano laJehova li na sha naashi, omuyapostoli Paulus okwa ti: “[Ondi] neteelelo olo lomuKalunga, . . . nokutya, otaku ka kala enyumuko lovayuki nolovalunde.”—Oilonga 24:15.

18. (a) Omuyapostoli Johannes okwa li a mona emoniko lashike li na sha nenyumuko? (b) Oshike tashi ka hanauninwa “mefuta lomundilo,” ‘nefuta’ olo otali faneke shike?

18 Omuyapostoli Johannes okwa mona emoniko litunhula lovanyumunwa va fikama komesho yolukalwapangelo laKalunga. Opo nee Johannes okwa shanga ta ti: “Nefuta ola yandja ovafi ava va li mo, nefyo noshovafi [Hades, NW] oya yandja ovafi ava va li mo; ovo va tokolwa, keshe umwe, pailonga yavo. Nefyo noshovafi oya ekelwa mefuta lomundilo. Olo efyo etivali nokutya, efuta eli lomundilo.” (Ehololo 20:12-14) Diladila kwaashi! Oonakufya aveshe ovo ve li momadiladilo aKalunga ove na eteelelo lokumangululwa muHades (Oshigreka, haiʹdes), ile Sheol, ombila yovanhu aveshe. (Epsalme 16:10, NW; Oilonga 2:31, NW) Otava ka kala ve na omhito yokuulika tashi pitile moilonga yavo ngeenge otava ka longela tuu Kalunga. Opo nee ‘efyo noshovafi’ otai ka umbilwa mwaasho tashi ifanwa ‘efuta lomundilo,’ olo tali faneke ehanauno lofilufilu, ngaashi naanaa oshitya “Gehenna” tashi faneke. (Lukas 12:5, NW) Ombila yovanhu aveshe otai ka kalekwa hamupulu noitai ka kala po vali ngeenge enyumuko la pu. Kashi hekeleka tuu okulihonga mOmbibeli kutya Kalunga iha hepeke ovanhu!—Jeremia 7:30, 31.

OKUNYUMUKILA PENI?

19. Omolwashike ovanhu vamwe tava ka nyumukila omwenyo womeulu, na Kalunga ote ke va pa omalutu a tya ngahelipi?

19 Omuvalu wa ngabekwa wovalumenhu novakainhu otau ka nyumukila omwenyo womeulu. Ve li eehamba novapristeri pamwe naJesus, otava ka kufa ombinga mokuxulifa po oyeetifi yefyo aishe oyo ovanhu aveshe va fyuulula komunhu wotete Adam. (Ovaroma 5:12; Ehololo 5:9, 10) Vangapi tava ka twalwa meulu kuKalunga va ka pangele naKristus? PaMbibeli, 144 000 aveke. (Ehololo 7:4; 14:1) Jehova ota ka yandja kukeshe umwe womovanyumunwa ovo olutu lopamhepo opo va dule okukala meulu.—1 Ovakorinto 15:35, 38, 42-45; 1 Petrus 3:18.

20. Ovanhu ovaduliki, mwa kwatelwa oonakunyumuka, otava ka hafela shike?

20 Vahapu vomwaavo va fya otava ka nyumukila meduparadisa. (Epsalme 37:11, 29, OB-1986; Mateus 6:10) Etomheno molwashike vamwe tava ka nyumukila omwenyo womeulu olo okuwanifa po elalakano laKalunga li na sha nedu. Jesus Kristus no 144 000 meulu mokweendela ko kwefimbo otava ka alulila ovanhu mewaneneno olo la ekelwashi kovakulunhu vetu votete. Eshi otashi ka kwatela mo ovanyumunwa, ngaashi sha ulikwa kuJesus eshi a lombwela omulumenhu oo a valelwa popepi naye eshi a li e li pokufya, a ti: “To ka kala pamwe naame muParadis.”—Lukas 23:42, 43.

21. Pamuprofeti Jesaja nomuyapostoli Johannes, oshike tashi ka ningilwa ovafi?

21 MEduparadisa efyo olo kunena hali twala monghalo yoku he na oshilonga, otali ka kufwa po. (Ovaroma 8:19-21) Omuprofeti Jesaja okwa ti kutya Jehova Kalunga “ota ka hanauna po efyo fiyo alushe.” (Jesaja 25:8) Omuyapostoli Johannes okwa li a ulikilwa emoniko lopefimbo eshi ovanhu ovaduliki tava ka mangululwa kouyahame nefyo. Heeno, “Kalunga mwene ota kala pamwe navo, Kalunga kavo; ndele ota feta po omahodi momesho avo, nefyo itali kala po vali ile oluhodi ile okulila ile ouyahame itau kala po vali, osheshi eshi shotete osha xula po.”—Ehololo 21:1-4.

22. Eshiivo li na sha nenyumuko otali ku kumu ngahelipi?

22 Omahongo Ombibeli a yela otaa kufa po engwangwaano shi na sha naashi hashi ningilwa oonakufya. Omishangwa otadi popi sha yela kutya efyo olo “omutondi wahauxuuninwa” oo ta ka hanaunwa po. (1 Ovakorinto 15:26) Itashi pameke tuu nokuhekeleka okushiiva eteelelo lenyumuko! Noitatu dulu tuu okukala twa hafa eshi oonakufya vetu ovaholike ovo ve li momadiladilo aKalunga, tava ka penduka mo meemhofi doufi opo va hafele oinima aishe iwa oyo a tuvikilila ovo ve mu hole! (Epsalme 145:16) Omanangeko noupuna a tya ngaha otaa ka wanifwa okupitila mOuhamba waKalunga. Ndele onaini wa hovela okupangela? Natu shi tale.

KONAKONA ESHIIVO LOYE

Omhepo oyo i li movanhu oshike?

Oto hokolola ngahelipi onghalo omo mu na oonakufya?

Oolyelye tava ka nyumunwa?

[Efano pepandja 85]

Ngaashi naanaa Jesus a ifana mo Lasarus mombila, osho yo omamiliyona taa ka nyumunwa

[Efano pepandja 86]

Otapa ka kala enyaku eshi ‘Kalunga ta ka hanauna po efyo fiyo alushe’

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma