ONGHEDI YOKUPOPYA 5
Okutula opo sha pumbiwa
OSHA fimana okutula mokupopya kwetu kwakwalukeshe, kutya nee ohatu yandje oshipopiwa ile ohatu kundafana navamwe. Ngeenge ohatu popi itatu tula, itatu ka udika noupu; ohatu ka kala ashike hatu popi twa fa omunhu ta domokotola. Okutula opo sha pumbiwa ohaku tu kwafele tu kale hatu popi monghedi i uditiwe ko nawa. Kungaho, oitwa yoye ya fimanenena otai ka konekwa kovapwilikini, noitai ka dimbuwa noupu.
Ongahelipi to dulu okushiiva kutya openi u na okutula? Ou na okutula oule wefimbo li fike peni?
Ou na okutula opo pe na oileshifo. Osha fimana okuyandja elitulemo koileshifo ngeenge hatu lesha. Otai dulu okuulika kutya etumbulo ola xula ile oli li molupe lepulo. Momalaka amwe, omu na oileshifo oyo hai yoolola omatofwemo. Oileshifo imwe ohai ulike ekwatafano olo li li pokati koinhoko yomatumbulo. Omunhu oo te lileshele ye mwene oha kala e wete oileshifo oyo ya longifwa moutendo ovo ta lesha. Ndele ngeenge ta leshele vamwe mokule, oku na okulesha metwokumwe neityo loileshifo oyo, naasho ohashi liudikila mondaka yaye. (Opo u mone ouyelele muhapu, tala onghedi yokupopya yo-1, “Okulesha nawa.”) Ngeenge ito wilikwa koileshifo shi na sha naapo u na okutula, otashi dulika shi ka kale shidjuu kuvamwe va ude ko osho to lesha ile shi va ningife va ude ko oinima pambabo.
Kakele koileshifo, onghedi omo omadiladilo taa hololwa momatumbulo nayo ohai ufa kutya openi omunhu e na okutula. Omushikingalo umwe a shiivika nawa okwa tile: “Nghi shii okushika okahumba (opiano) ndi dule ovashiki vouhumba vahapu. Ndelenee ondi shii kutya ounghulungu wokushika ohau limonikila mokutula po pokati keenote.” Sha faafana, otwa pumbwa okukala hatu tula peemhito opo sha pumbiwa opo oipopiwa yetu i kale i na eityo noitunhula.
Ngeenge to lilongekidile oku ka lesha moipafi yavamwe, otashi ka kala ekwafo linene ngeenge owa didilike moshileshomwa osho to ka lesha peemhito opo u na okutula. Peemhito opo u na okutula kanini, didilika po nokamufinda kamwe akeke, po peemhito opo u na okutula okafimbo kale to didilike po noumufinda vavali. Ngeenge owa didilika oshinhoko shetumbulo osho u wete shidjuu kwoove okulesha okamukwikolo, shi tenda ashishe nopena yekala. Opo nee lesha oshinhoko osho okudja kehovelo fiyo okexulilo. Ovapopi vahapu ovanekeka osho hava ningi ngaho.
Oshipu okutula mokupopya kwakwalukeshe, molwaashi oho kala nale u shii kutya owa hala okupopya kombinga yashike. Ndelenee ngeenge owa kala ho tula keshe pamwe nopehe na okunongela nghee tashi kumu omatumbulo oye, okupopya kwoye itaku ka kala kwa yela nawa noku uditike. Otwa pewa yo omaetepo taa kwafa e na sha naasho monghedi yokupopya onhi-4, “Okupopya oitya tai kunguluka nawa.”
Tula po ngeenge to taulukile kediladilo limwe li lili. Okutula po ngeenge to di kediladilo limwe, to taulukile kulikwao, otaku pe ovapwilikini voye omhito yokudilonga kediladilo olo wa dja nokuyelifa nova dule yo okweendela pamwe naave eshi to ka kundafana ediladilo olo to shikulifa ko nove li ude ko nawa. Osha fimana okutula po ngeenge to di kediladilo limwe wa finda kulikwao, ngaashi ashike sha fimana okushunifa onhapo pedu ngeenge to shingi otuwa opo u dule okutanauka noupu pomashakeneno eendjila.
Ovapopi vamwe ohava endelele okunhukila kediladilo limwe nopehe na okutula molwaashi tava kendabala okuyelifa ouyelele muhapu unene. Vamwe ove na onghedindjikilile yokupopya ngaho. Otashi dulika ovanhu vomomudingonoko wavo osho hava popi ngaho. Ndele osho itashi tu kwafele tu kale ovahongi ovanekeka. Ngeenge oto ka popya oshinima sha fimana noino hala shi dimbuwe kovapwilikini, osha fimana okulongifa efimbo la wana okulilongekida opo omadiladilo oye a kale a yela nawa. Dimbuluka kutya opo omunhu a popye oinima i uditike, okwa pumbwa okukala ha tula opo sha pumbiwa.
Ngeenge oto ka yandja oshipopiwa osho to longifa oshipopiwadutilo, ou na okuunganeka nawa ouyelele woye opo u mone kutya openi u na okutula opo u yoolole nawa oitwa ya fimanenena. Ngeenge oto ka yandja oshipopiwa shokuleshwa, didilika peenhele opo u na okulunduluka okudja poshitwa shimwe sha fimanenena nokuya kushikwao.
Luhapu, ou na okutula oule wokafimbo opo u na okulundulukila kediladilo lipe shi dulife opo pe na oileshifo, ndelenee ino tula efimbo lile unene opo oshipopiwa shiha kwate olule. Ngeenge owa tula po efimbo lile unene, otashi ka monika sha fa ino lilongekida nawa noto diladila kutya oto ka tya shike.
Okutula omolwokudivilika. Okutula nelalakano lokudivilika oku li oshinima sha tongomana. Mokutula kwa tya ngaho, omupopi otashi dulika a tule okafimbo fimbo ina popya etumbulo ile ina pula epulo la kwata moiti ile a tule konima yaasho. Okutula kwa tya ngaho ohaku kwafele ovapwilikini va diladile kwaasho sha popiwa, ile shi va ningife va yandje elitulemo kwaasho tashi landula ko. Okutula kwa tya ngaho inaku faafana; ou na okutokola kutya oto tula oule wefimbo li fike peni. Ashike kaleka momadiladilo kutya okutula nelalakano lokudivilika oku na ashike okulongifwa peemhito opo to popi etumbulo la fimanenena. Ngeenge hasho, omatumbulo oo itaa ka kala e na eenghono.
Eshi Jesus a li ta lesha Omishangwa mokule ofimbo a li moshinagoga muNasaret, okwa li a tula peenhele opo e na okutula. Tete okwa lesha shi na sha noshinakuwanifwa shaye okudja momushangwatonywa womuprofeti Jesaja. Ndele fimbo ina yelifa omushangwa oo, okwa tonya omushangwatonywa oo noku u yandja komupiya ndele ta kala omutumba. Opo nee eshi ovanhu aveshe ovo va li moshinagoga va tala kuye, okwa ti: “Nena tuu eli eshangelo eli la wanifwa ngaashi la fika momatwi eni.” — Luk. 4:16-21.
Okutula ngeenge eenghalo tadi pula u tule. Otashi dulika u kale wa pumbwa okutula ngeenge ope na omapiyaano. Ngeenge to popi nomuneumbo moukalele ndele ta pa ende otuwa tai duma mokule ile pamwe okaana taka kwena, ou na okutula po. Ngeenge oto yandje oshipopiwa poshoongalele ndele ope na omaweelelo, ashike kae li unene pombada, oto dulu okuyelula ewi loye ndele to twikile okupopya. Ndele ngeenge eweelelo oli li mokule notali kwata olule, ou na okutula po, molwaashi ovapwilikini itava ka dula okuyandja lela elitulemo. Onghee hano, tula opo tashi wapalele, opo u kwafele ovapwilikini voye va mone ouwa pauyadi mwaasho to va lombwele.
Tula po ngeenge wa teelela enyamukulo. Nonande oto yandje oshipopiwa osho itashi pula ovapwilikini va kufe ombinga, osha fimana okutula po opo ovapwilikini va nyamukule momitima davo. Ngeenge owa pula omapulo oo e na okuningifa ovapwilikini va diladile kuo ndele ino tula po kanini, omapulo oo itaa ka kuma lela ovapwilikini.
Osha fimana okukala hatu popi hatu tula po ngeenge tu li komutune nosho yo ngeenge hatu udifile vamwe. Ovanhu vamwe ihava popi tava tula lela. Ngeenge naave ou na oupyakadi wa faafana, ninga eenghendabala da mana mo u xwepopale monghedi ei yokupopya. Kungaho, oto ka xwepopala mokuninga eenghundafana navamwe noto ka pondola moukalele. Okutula po otashi ti okumwena po, nokumwena po kwa tya ngaho ohaku kwafele omupopi aha kale ta popi ashike ta twaalele, ohaku mu kwafele a divilike oinima, ohaku ningifa ovanhu va yandje elitulemo novaha kale va loloka okupwilikina.
Eenghundafana ohadi kala da kwatela mo ovanhu aveshe ovo tava kufa ombinga mudo. Ovanhu otava ka kala ve na ehalo oku ku pwilikina ngeenge oho pwilikine kuvo noho ulike kutya ou na ohokwe mwaasho tava popi. Osho otashi pula u kale ho tula po sha wana opo u va pe omhito va popye nghee ve udite.
Ohatu ka pondola noupu moukalele ngeenge otwa kala hatu pe ovanhu omhito va kufe ombinga meenghundafana. Eendombwedi dihapu ohadi mono tashi kwafa ngeenge tadi tumbula oshikundafanwa osho da hala oku ka kundafana nomuneumbo noku mu pula epulo konima eshi da popifafana nomuneumbo. Ohadi tula po opo di pe omuneumbo omhito a nyamukule, noku mu pandula omolwomatyekosha aye. Ofimbo tadi ningi eenghundafana novanhu, otashi dulika di pe omuneumbo omhito yokuninga omatyekosha lwoikando. Eendombwedi odi shii kutya otadi ka kwafela ashike omunhu oo noupu ngeenge oda shiiva kutya okwa tala ko ngahelipi oshinima osho tadi kundafana naye. — Omayel. 20:5.
Ndelenee havanhu aveshe tave ke tu nyamukula nawa ngeenge hatu va pula. Osho kasha li sha imba Jesus a pe omhito nokuli naavo va li tave mu pataneke. (Mark. 3:1-5) Okupa vamwe omhito va popye ohashi va ningifa va diladile, nokungaho, otava ka popya osho shi li momitima davo. Etomheno limwe molwaashi hatu kufa ombinga moukalele omolwaashi otwa hala oku va yelifila oinima ya fimanenena oyo tai hangwa mEendjovo daKalunga nokulinyengifa omitima davo opo va ninge omatokolo opandunge. — Heb. 4:12.
Okukala hatu tula opo sha pumbiwa ngeenge tu li moukalele otashi ulike kutya otu na ounghulungu wokuhonga. Ngeenge omunhu okwa tula peemhito opo sha pumbiwa, omadiladilo oo ta popi ohaa udiwa ko noupu noihaa dimbuwa diva.