ONGHEDI YOKUPOPYA 41
Okupopya oinima i uditike
INO popya ashike shimha to yandje ouyelele, ndele kendabala okupopya monghedi omo ovapwilikini tava dulu okuuda ko osho to ti. Osho otashi ka ningifa eenghundafana di kale tadi ende nawa, kutya nee oto popi neongalo ile onomunhu oo ehe fi Ondombwedi.
Ope na oinima ihapu oyo tai dulu oku ku kwafela u kale ho popi monghedi omo vamwe tava dulu okuuda ko osho to popi. Imwe yomuyo oya kundafanwa monghedi yokupopya onhi-26, “Okuunganeka nawa ouyelele woye.” Ikwao oya kundafanwa monghedi yokupopya onhi-30, “Okunakonasha navamwe.” Ohatu ka kundafana oitwa imwe ya wedwa po moshileshwa eshi.
Oitya ipu okuudiwa ko, nonghedi yokuhonga i li paunafangwa. Eendjovo di li paunafangwa nosho yo omatumbulo oo e li paunafangwa ohae shi ningifa tashi shiiva opo ovanhu va ude ko osho hatu ti. Eudifo lokOmhunda laJesus oli li oshihopaenenwa sha denga mbada shoshipopiwa osho tashi dulu okuudiwa ko kovanhu aveshe kashi na nee mbudi kutya ovo oolyelye nova dja momaputuko elipi. Omayelifilo otashi dulika a kale mape kuvo, ndele otava dulu okuuda ko osho Jesus a li a popya, molwaashi okwa li a kundafana oinima oyo atusheni hatu lipula nayo, ngaashi: nghee hatu dulu okukala ovanelao, okuxwepopaleka ekwatafano letu navamwe, okuungaunga noisho nosho yo nghee hatu dulu okukala nonghalamwenyo i na eityo. Jesus okwa li a popya monghedi ipu okuudiwa ko. (Mat., etukulwa eti-5-7) Ombibeli oi na oihopaenenwa ihapu i na sha nomitungilo nosho yo noule womatumbulo a yoolokafana. Elalakano loye la fimanenena olo okuholola omadiladilo monghedi ya yela noipu okuudiwa ko.
Nokuli nonande oto ungaunga noshikundafanwa shidjuu, ngeenge owa popi monghedi ipu okuudiwa ko, oshikundafanwa osho otashi ka udiwa ko. Ongahelipi to dulu okukala ho popi monghedi i li paunafangwa? Ino yada ovapwilikini voye nouyelele inau pumbiwa. Unganeka nawa ouyelele woye opo u yambidide oitwa oyo ya fimanenena. Hoolola noukeka omishangwa odo da fimanenena moshikundafanwa shoye. Ponhele yokulesha omushangwa umwe meendelelo nokuya kumukwao, lesha omushangwa keshe noku u kundafana. Ngeenge to yelifa ediladilo lonhumba la fimana, ino longifa oitya ihapuihapu oyo tai imbi ovanhu ve li ude ko.
Tula yo moilonga omafinamhango oo ngeenge to ningi ekonakonombibeli. Ino kendabala okuyelifa omauyelele aeshe. Kwafela omukonakoni a ude ko nawa omadiladilo oo a fimanenena. Lwanima, eshi ta ka kala ta konakona paumwene nokukala ha kala pokwoongala, ota ka weda ko keshiivo laye omauyelele oo a pamba oinima ya fimana.
Opo u yandje ouyelele woye monghedi i li paunafangwa, owa pumbwa okulilongekida nawa. Ou na okukala u shii nawanawa oshikundafanwa shoye, opo u dule oku ka kwafela vamwe ve shi ude ko. Oto dulu okuyelifa oshinima shonhumba ngeenge ou shi udite ko nawa, noto dulu yo oku shi popya noitya yoye mwene.
Yelifa omautumbulilo oo ehe shiivike. Omafimbo amwe, opo u kwafele ovapwilikini va ude ko oshinima shonhumba, owa pumbwa okuyelifa eityo lomautumbulilo oo ehe shiivike. Ino kala to diladila kutya ovapwilikini ove shii keshe shimwe, ove ino kala yo we va tala ko kutya kave na eshi ve shii. Molwaashi owa konakona Ombibeli, otashi dulika u longife omautumbulilo oo ehe shiivike kuvamwe. Ngeenge ino yelifa omautumbulilo oo to longifa, ovo vehe fi Eendombwedi daJehova itava ka uda ko kutya omautumbulilo oo, ngaashi: “oshixupe,” “omupiya omudiinini nomunaendunge,” ‘eedi dimwe,’ nosho yo “ongudu inene,” otaa ulike keengudu dokondadalunde dovanhu. (Rom. 11:5; Mat. 24:45; Joh. 10:16, OB-1986; Eh. 7:9) Sha faafana, omunhu ita ka uda ko kutya omautumbulilo ngaashi: “omuudifi,” “omukokolindjila,” “omupashukilishikandjo” nosho yo “Edimbuluko” otaa ulike kushike, okuninga shapo e shii ehangano lEendombwedi daJehova.
Omautumbulilo amwe, nokuli naao ha longifwa kwaavo vehe fi Eendombwedi daJehova, naao otashi dulika a pumbwa okuyelifwa. Kovanhu vahapu, “Harmagedon” otashi ti oita inene omo tamu ka longifwa oilwifo yopalute, omo tamu ka fila ovanhu vahapu. Kuvo “Ouhamba waKalunga” ou li momitima davo ile meulu, ndele kau fi epangelo. Ngeenge owa popi shi na sha “nomwenyo,” otashi dulika va diladile kehongo loipupulu olo kutya ope na oshitukulwa shomunhu osho hashi xupu po pefyo. Ovanhu omamiliyona ova hongwa kutya “omhepo iyapuki” omunhu nonokutya oi li oshitukulwa shOukwatatu. Molwaashi ovanhu vahapu ova ekelashi omifikamhango dOmbibeli di na sha neenghedi, otashi dulika va kale va pumbwa okuyelifilwa kutya Ombibeli otai ti shike eshi tai ti: “Kukumeni oluhaelo.” — 1 Kor. 6:18.
Ovanhu vamwe otashi dulika vaha ude ko kutya owa hala okutya shike ngeenge owa ti ashike “Paulus okwa shanga a ti,” ile “Lukas okwa ti,” okuninga hava lesha Ombibeli pandjikilile. Otashi dulika pamwe ookaume kavo ile ovashiinda shavo ve na omadina oo. Otashi dulika wa pumbwa okuweda ko sha osho tashi va kwafele va mone kutya oto popi kombinga yomuyapostoli Omukriste ile omushangi wOmbibeli.
Ovanhu vokunena luhapu ohava kala va pumbwa okuyelifilwa shi na sha nomivalu ile neenghedindjikilile dopefimbo lonale. Pashihopaenenwa, okupopya kutya ongulu yaNoa oya li i na oule womukokomoko womaludimbo 300, ounene wayo omaludimbo 50 noule wayo wopombada omaludimbo 30, otashi dulika itashi ti sha lela kuvo. (Gen. 6:15) Ndele ngeenge owa yelifa omitamo odo to yelekanifa noinima oyo ovanhu ve shii, ovapwilikini voye otava ka dula okufaneka noupu momadiladilo kutya ongulu oyo oya li i fike peni.
Yelifa nawa oinima. Opo u kwafele ovapwilikini voye va ude ko oshinima shonhumba, otashi dulika wa pumbwa okuninga shihapu shihe fi ashike okuyelifa outumbulilo wonhumba. Pefimbo laEsra, muJerusalem, Omhango oya li hai leshwa ndele tai yelifwa. Opo oshiwana shi ude ko eityo laasho sha leshwa, Ovalevi ova li hava yelifa eityo lOmhango nosho yo etulomoilonga layo, she likolelela keenghalo omo sha li. (Neh. 8:8, 12) Naave kala yo ho yelifa omishangwa odo to lesha nosho yo etulomoilonga lado monghedi ya tya ngaho.
Konima eshi Jesus a fya nokunyumuka, okwa li a yelifila ovahongwa vaye kutya osho sha li she mu ningilwa osha li ewanifo lOmishangwa. Okwa divilika yo kutya oshike osho ovahongwa ovo va li ovamoninomesho voiningwanima oyo va li ve na okuninga. (Luk. 24:44-48) Ngeenge owa kwafele ovanhu va mone nghee osho va hongwa shi na okunwefa mo onghalamwenyo yavo, otava ka uda ko noupu eityo laasho va hongwa.
Oikala yomutima. Nonande ou yelife oinima monghedi ya yela, ope na yo oinima imwe oyo tai dulu okwiimba omunhu a uda ko osho to mu yelifile. Ngeenge omunhu okwa kukutika omutima waye, otashi ke mu imba a ude ko osho tashi popiwa. (Mat. 13:13-15) Ovo hava tale ko oinima pambelela, ohava tale ko oinima yopamhepo i li oulai. (1 Kor. 2:14) Ngeenge omunhu okwa kala e na oikala ya tya ngaho, oshixwepo okuhaya komesho neenghundafana, pamwe fiyo omonakwiiwa.
Ndele omafimbo amwe, omunhu otashi dulika a kale ina hala okutambula ko etumwalaka letu omolweenghalo didjuu odo a taalela. Ngeenge omunhu a tya ngaho okwa pewa omhito opo a ude eeshili dOmbibeli, mokweendela ko kwefimbo, omutima waye otau ke linyengifwa a tambule ko eeshili odo. Eshi Jesus a li a lombwela ovayapostoli vaye kutya okwa li ta ka dengwa nokudipawa, kava li ve udite ko osho a hala okutya. Omolwashike mbela? Omolwaashi kava li va teelela Jesus a ningilwe oshinima sha tya ngaho, nokava li nokuli va hala shi mu ningilwe. (Luk. 18:31-34) Ndele lwanima, ovahongwa vaye 11 ova ka uda ko eityo loiningwanima oyo, nove shi ulika mokuninga osho Jesus e va honga.
Oshidjemo shoihopaenenwa iwa. Ovanhu ohava udu ko osho hatu va yelifile okupitila mwaasho hatu popi navo nosho yo moikala yetu. Ovanhu vahapu ohava ti kutya osho tava dimbuluka eshi ve uyile kOlupale lOuhamba oshikando shotete ohole oyo Eendombwedi hadi ulikilafana, ndele hashosho sha li sha kundafanwa. Sha faafana, ovanhu vahapu ohava ulika ohokwe metumwalaka lOmbibeli molwaashi ohatu kala twa hafa. Ovanhu vamwe ova fika pexulifodiladilo kutya Eendombwedi odi li melongelokalunga lashili, eshi va mona nghee hadi longele ouwa Eendombwedi dikwao nosho yo vamwe momafimbo madjuu. Onghee hano, eshi to kendabala okukwafela ovanhu va shiive eeshili dOmbibeli, yandja elitulemo kunghee ho di va yelifile nokoshihopaenenwa osho to tula po.