ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • mwbr16 Juli ep. 1-12
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2016
  • Oupalanyole
  • 4-10 JULI
Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2016
mwbr16 Juli ep. 1-12

Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa

4-10 JULI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EPSALME 60-68

“Hambeleleni Jehova, Omuudi womailikano”

(Epsalme 61:2) Kalunga, uda okwiingida kwange, Ove didilika eilikano lange!

(Epsalme 61:8) Osho nda hala okwiimbila edina loye omahambelelo alushe fiyo alushe, ndi wanife omaudaneko ange efiku nefiku.

w99 9/15 9 okat. 1-4

Wanifa po osho wa udanekela Kalunga

Eliyapulo letu olo eudaneko olo la fimanenena momaudaneko aeshe twa ninga. Ngeenge otu li metwokumwe nalo, ohatu ulike kutya otwa hala okulongela Jehova fiyofiyo. Nonande oipango yaye kai fi idjuu, omafimbo amwe ihashi kala shipu okulonga ehalo laye molwaashi otu li mounyuni ou woukolokoshi. (2 Timoteus 3:12; 1 Johannes 5:3) Ndele ngeenge okwa “kwata oshipululo” notwa ninga ovapiya vaJehova ve mu liyapulila notwa ninga ovahongwa vOmona waye, Jesus Kristus, katu na okutala vali konima younyuni oo twa fiya po. — Lukas 9:62.

Ngeenge hatu ilikana kuJehova, otashi dulika tu mu udanekele pashihopaenenwa kutya ohatu ka kondjifa omaunghundi etu,ohatu ka kulika oukwatya wonhumba wopaKriste, ile kutya ohatu ka tamununa oukalele wetu. Mbela oshike tas0hi ke tu kwafela tu wanife po omaudaneko a tya ngaho? — Yelekanifa nOmuudifi 5:2-5.

Omaudaneko oshili ohaa ningwa tashi di komutima nokudiladilwa nawa. Onghee hano, eshi hatu kendabala okuwanifa po omaudaneko etu, natu mbubulile Jehova omitima detu momailikano, hatu mu lombwele omautile, omalipulo nomaunghundi etu. Ngeenge otwa ilikana kombinga yeudaneko lonhumba, otashi ke tu kwafela tu kale twa halelela oku li wanifa po. Ohatu ka kala tu udite tu na ongunga kuKalunga. Ngeenge omunhu a lya eengunga dihapu, oha ende te di futu mokweendela ko kwefimbo. Sha faafana, otashi pula efimbo opo tu wanife po omaudaneko oo twa udanekela Jehova. Ngeenge otwa kala hatu ningi ngaashi hatu dulu, ohatu ka ulika kutya otu li metwokumwe naasho twa udaneka, nohatu ka nangekwa noupuna kuKalunga.

Ngeenge otwa kala hatu ilikana pandjikilile, tashi dulika keshe efiku, kombinga yomaudaneko etu, ohatu ka ulika kutya otwe a tala ko a fimanenena. Naasho otashi ka ulikila Tate yetu womeulu kutya omaudaneko etu okwa ningwa tashi di komutima. Otashi ke tu dimbulukifa yo shi na sha naasho twa udaneka. David okwe tu tulila po oshihopaenenwa shiwa moshinima osho. Meimbilo laye limwe, okwa indila Jehova a ti: “Kalunga, uda okwiingida kwange, Ove didilika eilikano lange! . . . Osho nda hala okwiimbila edina loye omahambelelo alushe fiyo alushe, ndi wanife omaudaneko ange efiku nefiku.” — Epsalme 61:2, 9.

(Epsalme 62:9) Akutu, oshiwana, mu mu lineekeleni alushe! Mu mu mbubulileni omitima deni. Kalunga Oye ouhondameno wetu. Sela.

w15 4/15 25-26 okat. 6-9

Kala alushe we lineekela muJehova!

OTWA PUMBWA OKULINEEKELA MUJEHOVA

Otashi dulika u kale u na oupyakadi wa kwata moiti oo we ku nyemateka. Owa ninga keshe osho to dulu shi na sha nonghalo oyo, nowa ilikana kuJehova e ku kwafele. Mbela paife oto dulu okukala u udite wa pepelelwa molwaashi ou na elineekelo kutya Jehova ote ke ku kwafela? Heeno, oto dulu. (Lesha Epsalme 62:9; 1 Petrus 5:7.) Ngeenge owa hala okukala u na ekwatafano liwa naJehova, osha fimana okulihonga oku mu lineekela. Ashike haalushe hashi kala shipu okuninga ngaho. Omolwashike mbela? Etomheno limwe ololo kutya Jehova otashi dulika aha nyamukule eilikano loye pefimbo opo. — Epsalme 13:2, 3; 74:10; 89:47; 90:13; Habakuk 1:2.

Omolwashike Jehova iha nyamukula alushe omailikano etu pefimbo opo? Ombibeli oya ti kutya Jehova oTate nafye otu li ovana vaye. (Epsalme 103:13) Xe omudali iha pe omona keshe osho ta pula ile e shi mu pe pefimbo opo. Oha kala e shii kutya okaana otashi dulika ka hala ashike oshinima osho pefimbo opo ndele lwanima ina ke shi hala vali. Xe omudali oha kala yo e shii kutya oshike sha denga mbada komona, noku shii nghee tashi dulika shi kume vamwe. Oku shii osho omona a pumbwa nonokutya onaini e na oku shi pewa. Ngeenge xe omudali oha pe omona keshe osho ta pula nopefimbo opo e shi pula, omudali a tya ngaho ota ka kala omupiya womona. Jehova, Tate yetu womeulu, oku tu hole. E li Omushiti wetu omunaendunge, oku shii osho twa pumbwa, noha tale kutya efimbo lilipi liwa oku tu pa osho hatu mu indile. Onghee hano, oshiwa kufye okuteelela nokutala nghee Jehova ta nyamukula omailikano etu. — Yelekanifa naJesaja 29:16; 45:9.

8 Dimbuluka yo kutya Jehova oku shii kutya omunhu keshe ota dulu okulididimikila shike naasho ita dulu okulididimikila. (Epsalme 103:14) Onghee hano, ohe tu pe eenghono odo twa pumbwa. Oshoshili kutya omafimbo amwe ohatu kala tu udite kutya itatu dulu vali okupula komesho. Ashike Jehova okwe tu udanekela kutya ngeenge eyeleko itatu dulu vali oku li lididimikila, ote ke tu pa “omhito yokupita mo.” (Lesha 1 Ovakorinto 10:13.) Otashi hekeleke okushiiva kutya ohatu dulu okukala nelineekelo kutya Jehova oku shii kutya ohatu dulu okulididimika fiyo oposhitwa shilipi.

9 Ngeenge otwa ilikana kuJehova e tu kwafele, ndele ine tu nyamukula pefimbo opo, natu kale twa teelela nelididimiko. Dimbuluka kutya Jehova okwa halelela oku tu kwafela, ashike oha teelele nelididimiko efimbo la wapala opo e tu pe osho twa pumbwa. Ombibeli oye tu lombwela ya ti: “Omwene ota teelele a shiive oku mu fila onghenda, opo nee ota fikama e mu file olukeno, osheshi Omwene Oye Kalunga kouyuki. Ovanelao aveshe ava have mu teelele!” — Jesaja 30:18.

(Epsalme 65: 2, 3) Ove wa wana okufimanekwa, Oove, Kalunga muSion, Ove u nokuwanifilwa omaudaneko. 3 Oove, Omuudi womailikano, ombelela aishe i nokuuya kuove.

w15 4/15 22 okat. 13-14

Ou na ekwatafano la tya ngahelipi naJehova?

Diladila kwaashi: Manga Jesus ine uya kombada yedu, okwa mona kutya Jehova oha nyamukula omailikano ovapiya vaYe vopanhu. Eshi a li kombada yedu, Jesus okwa li a ilikana kuXe womeulu kombinga yomaliudo aye naasho ta diladila. Pomhito imwe, okwa li nokuli a ilikana oufiku aushe. (Lukas 6:12; 22:40-46) Mbela ngeno Jesus okwa ninga ngoo ngaho, ngeenge ngeno oku shii kutya Jehova iha pwilikine komailikano shili? Jesus okwa li yo a honga ovashikuli vaye nghee ve na okwiilikana kuJehova. Mbela osha li ngoo pandunge oku va honga ngeenge oku shii kutya Jehova iha pwilikine komailikano? Nopehe na omalimbililo, Jesus okwa kala e shii kutya Jehova oha udu shili omailikano. Okwa ti nokuli: “Tate, ohandi ku pandula, shaashi wa uda nge. Ndele ondi shi shii, Ove ho udu nge alushe.” Sha faafana, nafye ohatu dulu okukala noushili kutya Jehova oha pwilikina komailikano etu. — Johannes 11:41, 42; Epsalme 65:3.

Otashi dulika haalushe ho kala u wete lela nghee omailikano oye taa nyamukulwa. Ndele ngeenge owa indile to tumbula oinima kondadalunde, oto ka mona eshi Jehova ta nyamukula eilikano loye ngaashi naanaa wa ilikana, nota ka ninga wolela kwoove. Ngeenge owa lombwele Jehova keshe osho to lipula nasho, ota ka ehena popepi elela naave.

w10 4/1 15 okat. 10

Ovanyasha, kaleni mwa tokola toko okulongela Jehova

Nghee eilikano tali dulu oku ku kwafela u kale u hole Jehova nomutima aushe

Onghedi onhivali omo to dulu okukala wa tokola toko okulongela Jehova nomutima aushe oyo okukala ho ilikana. Epsalme 65:3 otali ti: “Oove, Omuudi womailikano, ombelela aishe i nokuuya kuove.” Eshi Jehova a li a ninga ehangano naIsrael, ovanailongo ovo va li have uya kotembeli yaye okwa li hava dulu okwiilikana kuye. (1 Eeh. 8:41, 42) Kalunga ke na onhondo. Ovo hava dulika koipango yaye ove na oushili kutya ota ka pwilikina komailikano avo. (Omayel. 15:8) Onghee hano, outumbulilo “ombelela aishe” owa kwatela mo yo ovanyasha.

it-2 668 okat. 2

Eilikano

Omailikano oo Kalunga ha udu. “Ombelela aishe,” ile tu tye ovanhu aveshe otava dulu okuuya kuJehova Kalunga, “Omuudi womailikano.” (Eps 65:3; Oil 15:17) Nokuli nopefimbo eshi Ovaisrael va li “ovanhu,” ile oshiwana shaKalunga, ovanailonga ova li tava dulu okwiilikana kuJehova, shimha ashike va dimina kutya Ovaisrael ove li oshiwana shaye sha yapulwa nonokutya okwa hoolola otembeli yomuJerusalem i kale onhele yokuningila omayambo. (Deut 9:29; 2Omaf 6:32, 33; yelekanifa na-Jes 19:22). Lwanima, pakanghameno lefyo laKristus, etongoko olo la li pokati kOvajuda novanhu vomoiwana imwe i lili kala li vali tali ti sha. (Ef 2:11-16) Fimbo Petrus a li peumbo lOmuitali Kornelius, okwa li a mona kutya: “Kalunga iha tale omunhu kombada. Ndele moshiwana keshe, keshe ou he mu tila ndee ta diinine ouyuki, ote mu wapalele.” (Oil 10:34, 35) Osho otashi ulike kutya Kalunga oha hokwa ovo ve nomitima da yuka notadi ve linyengifa va longe osho sha yuka. (Eps 119:145; Omaimbkemo 3:41) Ovo hava dulika koipango yaye nohava longo “eshi hashi mu wapalele” otava dulu okukala noushili oo kutya ota ka endekela ‘omatwi’ aye komailikano avo. — 1Joh 3:22; Eps 10:17; Omayel 15:8; 1Pet 3:12.

Konakona moule omamona opamhepo

(Epsalme 63:4) Osheshi ouwanghenda woye ouwa, u dule okukalamwenyo; omilungu dange nadi ku tange.

w06 7/1 11 okat. 7

Omanenediladilo okudja mEmbo etivali lOmapsalme

63:3. ‘Ouwanghenda waKalunga ouwa u dule okukalamwenyo,’ molwaashi ngeenge kau po onghalamwenyo itai kala i na eityo ile elalakano. Onghee hano, oshi li pandunge okupanga oukaume naKalunga.

(Epsalme 68:19) Ove wa londa pombada neenghwate we di twalela ko, nomilongelo we di tambula odo ovanhu; heeno, novaanyi yo otava kakwa popepi naKalunga, Omwene.

w06 7/1 10 okat. 4

Omanenediladilo okudja mEmbo etivali lOmapsalme

68:19 — ‘Omilongelo odo di li ovanhu’ oda li tadi ulike koolyelye? Oda li ovalumenhu ovo va li mokati keenghwate odo da li da kwatwa pefimbo lokukwata ko Edu lEudaneko. Konima yefimbo, ovalumenhu ovo ova li va pewa oshilonga shokuyakula Ovalevi moilonga yavo. — Esra 8:20.

11-17 JULI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EPSALME 69-73

“Oshiwana shaJehova oshi na ouladi nelongelokalunga lashili”

(Epsalme 69:10) Osheshi ouladi wokukondjela ongulu yoye, oo nee wa mana nge eenghono; nomasheko aava have ku sheke, a wila nge.

w10 12/1 15-19 okat. 2-17

Kala u na ouladi welongelokalunga lashili

Ovakriste vashili vokunena kave na oshilonga shimwe sha endelela neenghono shihe fi ashike oilonga yokuudifa onghundana iwa yOuhamba nokuninga ovanhu vomoiwana aishe ovahongwa. (Mat. 24:14; 28:19, 20) Omuhongwa Markus okwa shanga eendjovo odo da li da popiwa kuJesus a ti kutya oilonga oyo oi na okulongwa “tete,” sha hala okutya, fimbo exulilo inali uya. (Mark. 13:10) Osho osho shi na okukala ngaho, nomolwaasho Jesus okwa ti: “Oilya oi li po ihapu, ndele ovateyi ovo ovanini.” Oilya oi na okuteywa noi na okwoongela ofimbo efimbo leteyo inali pwa ko. — Mat. 9:37.

Molwaashi oilonga yokuudifa oya fimanenena kufye, otu na okulongifa efimbo letu lihapu, eenghono detu nokuyandja elitulemo kuyo ngaashi tashi dulika. Ndele oshi shii okupandulwa molwaashi ovamwatate novamwameme vahapu osho tava ningi ngaho. Vamwe ova kaleka onghalamwenyo yavo paunafangwa opo va dule okuya moilonga yefimbo li yadi, ngaashi oukokolindjila, oilonga youtumwa ile va ka longa komaumbo aBetel omounyuni aushe. Ovamwatate novamwameme ovo onghalamwenyo yavo oye lipyakidila neenghono. Otashi dulika va ninga omaliyambo mahapu nohava shakeneke omashongo mahapu. Ndele nande ongaho, Jehova okwe va nangeka noupuna munene notwa hafela oilonga yavo. (Lesha Lukas 18:28-30.) Vamwe ovo itava dulu okuya moilonga yefimbo li yadi, ohava longifa efimbo lihapu ngaashi tashi dulika moilonga oyo tai xupifa eemwenyo, oyo ya kwatela mo okukwafela ovana vavo opo va ka xupifwe. — Deut. 6:6, 7.

Ngaashi twe shi mona, oshinima osho sha endelela ohashi kala shi na efimbo la ngabekwa, efimbo opo shi na okupwa nosho yo exulilo. Otu na oumbangi muhapu wopamishangwa nosho yo wopandjokonona oo tau ulike kutya otu li pefimbo lexulilo. (Mat. 24:3, 33; 2 Tim. 3:1-5) Ndele nande ongaho, kape na oo e shii kutya exulilo otali uya lela naini. Eshi Jesus a li ta popi shi na sha “nedidiliko” ‘lexulilo lefimbo lounyuni,’ okwa popya kondadalunde a ti: “Ndelenee efiku olo notundi oyo kaku na ou e i shii, nande ovaengeli vomeulu, ile Omona, oTate Oye aeke.” (Mat. 24:36) Molwaashi osho shi li ngaho, vamwe otashi dulika va dimbwe mokweendela ko kwefimbo kutya oshilonga osho osha endelela, unene tuu ngeenge ova kala tave shi longo oule womido dihapu. (Omayel. 13:12) Mbela naave omafimbo amwe osho ho kala u udite ngaho? Mbela oshike tashi dulu oku tu kwafela tu kale tu shii kutya oshilonga osho Jehova Kalunga naJesus Kristus va hala tu longe kunena osha endelela?

Natu hopaeneni Omuhopaenenwa wetu, Jesus

Jesus Kristus okwa tula po oshihopaenenwa sha denga mbada e dule aveshe ovo va li va longa oilonga yaKalunga neendelelo. Etomheno limwe kutya omolwashike Jesus a li e na okulonga oshilonga osho meendelelo ololo kutya okwa li e na oku shi longa moule weedula ashike nhatu netata. Ndele nande ongaho, Jesus okwa li a pondola shihapu mokuxumifa komesho elongelokalunga lashili e dule ovanhu aveshe. Okwa li a shiivifila vamwe edina laXe nosho yo elalakano laYe, a udifa onghundana iwa yOuhamba nokwa nyaneka pomutenya oihelele nosho yo omahongo oipupulu ovawiliki vomalongelokalunga. Okwa li a yambidida ounamapangelo waJehova nokuli fiyo omefyo. Jesus okwa li ha ningi eenghendabala dokuya keenhele neenhele a ka honge ovanhu, e ke va kwafele noku va velula. (Mat. 9:35) Kape na omunhu nande oumwe a pondola shihapu moule wefimbo lixupi ngaho ngaashi Jesus. Jesus okwa li a longa noudiinini ngaashi tashi dulika. — Joh. 18:37.

Oshike sha li she linyengifa Jesus a longe nopehe na olufuwo pefimbo loukalele waye? Paxunganeko laDaniel, Jesus okwa li e shii kutya okwa li e na okuwanifa po oshilonga shaye moule wefimbo li fike peni metwokumwe nefimbolandulafano laJehova. (Dan. 9:27) Onghee hano, ngaashi twe shi mona nale, oukalele waye wokombada yedu owa li tau ka xula po “pokati koshivikemudo,” ile tu tye, konima yomido nhatu netata. Diva konima eshi Jesus a li a ya muJerusalem ngaashi ohamba, mokwenye kwomo 33 O.P., okwa ti: “Efimbo ola fika, Omona wOmunhu a fimanekifwe.” (Joh. 12:23) Nonande Jesus okwa li e shii kutya efyo laye ola ehena popepi, ka li te lipula unene shi na sha nomwenyo waye noka li ashike ta longo noudiinini omolwomwenyo waye. Ndele ponhele yaasho, okwa li a longifa omhito keshe oyo ta mono opo a longe ehalo laXe nokuulika kutya oku hole ovanhu vakwao. Ohole ya tya ngaho oya li ye mu linyengifa a ongaleke ovahongwa vaye noku va deula, ndele te va tumu va ka udife. Osho okwe shi ninga opo va dule okuwanifa po oshilonga osho a li a hovela nova longe shihapu shi dulife pwaasho a li a longa. — Lesha Johannes 14:12.

Oshinima shimwe osho sha li sha ningwa monghalamwenyo yaJesus otashi yandje oumbangi wa kola kutya okwa li omuladi shili. Oshinima osho osha li sha ningwa pehovelo loukalele waye, pefimbo lOpaasa yomo 30 O.P. Eshi Jesus novahongwa vaye va li va ya kotembeli muJerusalem ova li va hanga mo ovanhu tava “landifa eehove needi neenghuti, novakumaani voimaliwa, ava ve li mo omutumba.” Mbela Jesus okwa li a ninga po shike, neenghatu daye oda li da kuma ngahelipi ovahongwa vaye? — Lesha Johannes 2:13-17.

Osho Jesus a li a ninga nokwa popya pomhito oyo osha li sha dimbulikifa ovahongwa vaye eendjovo dopaxunganeko depsalme limwe laDavid, odo tadi ti: “Ouladi wokukondjela ongulu yoye, oo nee wa mana nge eenghono.” (Eps. 69:10) Oshike sha li sha ningifa ovahongwa vaye va dimbuluke eendjovo odo? Omolwaashi eshi Jesus a li a taataa mo ovanhu ovo motembeli okwa li a tula omwenyo waye moshiponga neenghono. Shimwe vali, ovakwatelikomesho vomotembeli ngaashi ovapristeri, ovanongo vomishangwa nosho yo ovawiliki vamwe, ovo va li ve kwetele komesho eengeshefa odo da li dihe li pauyuki. Eshi Jesus a li a nyaneka pomutenya nokuya moshipala eemhangela davo, kungaho okwe lininga omutondi wovawiliki vomalongelokalunga vopefimbo laye. Onghee hano, ‘ouladi wokukondjela ongulu yaKalunga’ ile welongelokalunga lashili, owa li u liwetikile muye ngaashi naanaa ovahongwa vaye va li ve shi didilika mo. Ndele mbela ouladi oshike? Mbela ope na eyooloko pokati kouladi nosho yo okweendelela?

Mbela ope na eyooloko pokati kouladi nokweendelela?

Emboitya limwe ola ti kutya ouladi otashi ti okukala wa “halelela nou na ohokwe okuninga oshinima shonhumba,” nola yandja oitya yomuko umwe ngaashi ondjungu, onyati, exwamo nomukumo. Jesus okwa li a ulika shili omaukwatya aeshe oo moukalele waye. Nomolwaasho Ombibeli yedina Today’s English Version, oya toloka ovelishe oyo ya ti: “Eliyandjo lokuliyandjela eumbo loye, Kalunga, otali xwike nge ngaashi omundilo.” Shihokwifa, momalaka amwe Okoushilo, oshitya “ouladi” osha fikama po moitya ivali tai ti: “Omutima mupyu,” tashi yandje ediladilo lomutima tau pi. Onghee hano, itashi kumwifa eshi ovahongwa vaJesus va li va dimbuluka eendjovo daDavid eshi va mona osho a li a ninga motembeli. Ndele mbela oshike sha li sha ningifa omutima waJesus u kale wa tema omundilo, oku shi popya pafaneko, noku linyenge monghedi ya tya ngaho?

Oshitya “ouladi” osho sha longifwa momapsalme aDavid osha dja koshitya shOshiheberi osho luhapu sha tolokwa meevelishe dimwe dOmbibeli taku tiwa “ondubo” ile “efupandubo.” O-New World Translation omafimbo amwe oya toloka ouladi kutya oo ‘okuliyandjela umwe oye aeke.’ (Lesha Exodus 20:5; 34:14; Josua 24:19.) Emboitya limwe lOmbibeli ola popya shi na sha noutumbulilo oo, la ti: “Luhapu ohau longifwa shi na sha nekwatafano lovalihomboli . . . Ngaashi ashike efupandubo hali ningifa omushamane ile omukulukadi a kale e udite kutya oye aeke e na oufemba wokukala nomushamane ile nomukulukadi waye, Kalunga naye oku na oufemba wokukala e liyandjelwa koshiwana shaye oye aeke noha amene oufemba oo.” Onghee hano, paMbibeli, oshitya ouladi osha kwatela mo shihapu shihe fi ashike okukala u na ondjungu ile omukumo wokuhanga elalakano lonhumba, ngaashi ovaholi vomaudano vahapu hava ulike kutya ove uditile ngahelipi oudano oo ve hole. Ouladi waDavid owa li efupandubo liwa lokuhelipwililikila eenhamanana ile omasheko nohau linyengifa omunhu a amene edina liwa ile a pukulule epuko.

Ovahongwa vaJesus kava li va puka eshi va kwatakanifa eendjovo daDavid naashi va li va mona Jesus ta ningi motembeli. Jesus ka li a longa noudiinini molwaashi a li e na efimbo la ngabekwa, ndele omolwaashi a li e na efupandubo ile ouladi wedina laXe nosho yo welongelokalunga la koshoka. Eshi Jesus a li a mona kutya edina laKalunga okwa li tali shekifwa neenghono, okwa li a nyatipala ile a kwatwa kefupandubo, ndele ta katuka eenghatu opo a yukife oinima. Eshi Jesus a li a mona ovanhu tava fininikwa nokuhepekwa kovawiliki vomalongelokalunga, ouladi waye owa li we mu linyengifa a etele ovanhu va tya ngaho etulumuko nokutokola sha kwata moiti ovawiliki ovo vomalongelokalunga. — Mat. 9:36; 23:2, 4, 27, 28, 33

Kala u na ouladi welongelokalunga lashili

Onghalo yomalongelokalunga oo e tu dingilila kunena oya faafana naayo yopefimbo laJesus ile ya naipala nokuli shi dulife pwaayo. Pashihopaenenwa, dimbuluka kutya oshinima shotete osho Jesus a li a honga ovashikuli vaye va ilikane kombinga yasho oshi na sha nedina laKalunga. Okwe va honga va ilikane tava ti: “Edina loye nali yapulwe.” (Mat. 6:9) Mbela ohatu mono ovawiliki vomalongelokalunga, naunene tuu ovawiliki vOukwakriste, tava hongo ovanhu kombinga yedina laKalunga opo ve li yapule ile ve li fimanekife? Hasho, mepingafano naasho, ohava hongo ovanhu omahongo oipupulu ngaashi ehongo loukwatatu, omwenyo ihau fi nosho yo omundilo woheli. Omahongo a tya ngaho okwa ningifa ovanhu va kale ve udite shidjuu okushiiva kutya Kalunga okwa tya naanaa ngahelipi, ve mu tale ko e li omukwanyanya ile omuhepeki nokuli. Ohava shekifa yo Kalunga omolwoififahoni oyo tava longo nomolwoihelele yavo. (Lesha Ovaroma 2:21-24.) Shimwe vali, ova ninga ngaashi tava dulu opo va imbe ovanhu va shiive edina laKalunga, ve li kufa mo nokuli momatoloko Eembibeli davo. Kungaho, ova imba ovanhu va ehene popepi naKalunga nova kale ve na ekwatafano lopofingo naye. — Jak. 4:7, 8.

Jesus okwa li yo a honga ovashikuli vaye va ilikane kombinga yOuhamba waKalunga, tava ti: “Ouhamba woye nau uye; ehalo loye nali wanifwe kombada yedu yo ngaashi meulu.” (Mat. 6:10) Ndele nande ovawiliki vomalongelokalunga Oukwakriste luhapu ohava endulula eilikano olo lwoikando, ohava ladipike ovanhu va yambidide opolitika nosho yo omahangano makwao opanhu. Kakele kaasho, ova dina ovo tava ningi eenghendabala dokuudifa nokuyandja oundombwedi u na sha nOuhamba waKalunga. Oshidjemo, vahapu vomwaavo have liti kutya Ovakriste, ihava kundafana vali shi na sha nOuhamba waKalunga nokave na eitavelo muo.

Jesus okwa li a popya sha yela fimbo a li ta ilikana kuKalunga a ti: “Eendjovo doye odo oshili.” (Joh. 17:17) Fimbo Jesus ina shuna meulu, okwa li a popya kutya ota ka nangeka po “omupiya omudiinini nomunaendunge” a kale ta yandje eendja dopamhepo kovapiya vaye. (Mat. 24:45) Nonande ovawiliki vOukwakriste ohava ti kutya otava hongo ovanhu Eendjovo daKalunga, mbela ova kala ngoo tava longo noudiinini oshilonga osho ve lineekelelwa kOmwene? Hasho nandenande! Ponhele yaasho, ova kwatwa keamo lokulombwela vamwe kutya Ombibeli otai hongo ashike ovanhu eengano ile omitotolombo. Ponhele yokupalula eedi davo neendja dopamhepo, ve di hekeleke noku di pa eshiivo, ovawiliki vomalongelokalunga ohava nyuwifa ashike omatwi ado, moku di honga omahongo opanhu. Kakele kaasho, ova hekula omifikamhango daKalunga dopaenghedi, ve di pingena po naasho haku tiwa eenghedi doshinanena. — 2 Tim. 4:3, 4.

Molwaashi oinima aishe oyo ya dja nokutumbulwa oya kala tai longwa medina laKalunga nosho yo lOmbibeli, ovanamitimadiwa vahapu ova nyematekwa ile va kanifa filufilu eitavelo muKalunga nosho yo mOmbibeli. Ovanhu va tya ngaho ova ninga oihakanwa yaSatana noyonghalelo yaye yoinima youkolokoshi. Mbela oho kala u udite ngahelipi ngeenge to tale ile u udite oinima ya tya ngaho tai ningwa efiku nefiku? U li omupiya waJehova, mbela oho linyengifwa u ninge ngaashi to dulu opo u yukife oinima ngeenge u wete edina laKalunga tali shekifwa neenghono? Ngeenge to tale ovanamitimadiwa tava pukifwa nokuhepekwa, mbela osho ihashi ku linyengifa u hekeleke ovafininikwa? Eshi Jesus a li a mona ovanhu vopefimbo laye va li tava “hepekwa, ndee va loloka va fa eedi di he na omufita,” ka li ashike e va udila olukeno, ndele “okwa hovela oku va longa oinima ihapu.” (Mat. 9:36; Mark. 6:34) Ngaashi Jesus, nafye otu na omatomheno mawa okukala tu na ouladi welongelokalunga lashili.

Ngeenge otwa kala tu na ouladi moukalele, ohatu ka uda ko nawa eityo leendjovo domuyapostoli Paulus odo di li mu 1 Timoteus 2:3, 4. (Lesha.) Ihatu longo ashike nouladi moukalele molwaashi tu shii kutya otu li momafiku axuuninwa, ndelenee osheshi tu shii kutya Kalunga okwa hala ovanhu va shiive oshili opo navo va dule okulihonga oku mu ilikana, oku mu longela nova dule okunangekwa noupuna. Natango, ihatu linyengifwa ashike tu longe moukalele nouladi molwaashi efimbo letu la ngabekwa, ndelenee omolwaashi twa hala okufimanekifa edina laKalunga nokukwafela ovanhu va shiive ehalo laye. Otu na ouladi welongelokalunga lashili. — 1 Tim. 4:16..

Tu li ovapiya vaJehova, otwa nangekwa noupuna molwaashi otu shii oshili kombinga yelalakano laKalunga li na sha novanhu nosho yo edu. Otu na oilongifo ihapu oyo hatu dulu okulongifa opo tu kwafele ovanhu va mone ehafo lashili nokukala ve na eteelelo lashili li na sha nonakwiiwa. Ohatu dulu oku va kwafela opo va dule oku ka xupifwa eshi onghalelo ei yoinima yaSatana tai ka hanaunwa po. (2 Tes. 1:7-9) Ponhele yokukala tu udite nai ile twa teka omukumo molwaashi efiku laKalunga tali monika la fa la kala ko, otu na okukala twa hafa molwaashi otu na efimbo natango lokukala tu na ouladi welongelokalunga lashili. (Mika 7:7; Hab. 2:3) Ongahelipi hatu dulu okukulika ouladi wa tya ngaho? Ohatu ka kundafana kombinga yoshinima osho moshitukulwa tashi landula

(Epsalme 71:17, 18) Akutu Kalunga, Oove, wa longa nge okudja mounona wange fiyo onena, nofiyo nena tuu eli onda hepaulula oikumifi yoye, 18 nomokufika moukulupe wange, ngenge nda ninga eenghwakutoka, Kalunga, Ove ino efa nge! Ame opo nee ndi udifile epupi lokomesho eenghono dokwooko kwoye.

w14 1/15 23-25 okat. 4-10

Longela Jehova fimbo omafiku mai inae uya

U li omunamido owa likola owino muhapu momukokomoko wokukalamwenyo kwoye, nou na okulipula epulo eli la fimanenena kutya, ‘Ohandi ka longifa ngahelipi onghalamwenyo yange paife fimbo natango ndi na ondjungu neenghono?’ U li Omukriste e na owino, ou na eemhito odo inadi yeulukila vamwe. Pashihopaenenwa, oto dulu okuhonga ovanyasha osho we lihonga kombinga yaJehova. Oto dulu yo okupameka vamwe moku va hokololela oimoniwa oyo wa hafela mokulongela kwoye Kalunga. Ohamba David oya li ya ilikana opo i mone eemhito dokuninga ngaho. Oya ilikana ya ti: “Akutu Kalunga, Oove, wa longa nge okudja mounona wange . . . nomokufika moukulupe wange, ngenge nda ninga eenghwakutoka, Kalunga, Ove ino efa nge! Ame opo nee ndi udifile epupi lokomesho eenghono dokwooko kwoye.”— Eps. 71:17, 18.

Ongahelipi to dulu okutukulilafana navamwe ounongo oo wa likola momukokomoko womido? Mbela ito dulu okushiva ovapiya vaKalunga ovanyasha keumbo loye opo mu hafele eendafano tali tungu? Mbela ito dulu oku va pula mu ka longe pamwe navo moukalele opo va mone nghee ho mono ehafo mokulongela Jehova? Elihu wopefimbo lonale okwa ti: “Oukulunhu nau popye, ouhapu womido nau udife ounongo.” (Job 32:7) Omuyapostoli Paulus okwa li a ladipika ovakainhu Ovakriste ovanamido va twe vamwe omukumo okupitila meendjovo nomoshihopaenenwa. Okwa ti: ‘Ovakainhu [ovanamido, NW] nava kale ovalongi vomwaashi shiwa.’ — Tit. 2:3.

OSHO TO DULU OKUNINGA OPO U KWAFELE VAMWE

Ngeenge ou li Omukriste omunamido, ope na shihapu osho to dulu okuninga opo u kwafele vamwe. Diladila kwaasho u shii paife, osho wa li uhe shii omido 30 ile 40 da pita. Paife oto dulu okutula moilonga omafinamhango Ombibeli meenghalo di lili noku lili dokukalamwenyo kwoye. Nopehe nomalimbililo, paife ou shii nghee to dulu okuhanga omitima davamwe noshili yOmbibeli. Ngeenge ou li omukulunhuongalo, ou shii nghee to dulu okukwafela ovamwatate ovo va nyona. (Gal. 6:1) Otashi dulika yo we lihonga nghee to dulu okupashukila oilonga yeongalo, oikondo yoyoongalele ile okutungwa kwOmalupale Ouhamba. Otashi dulika yo u shii nghee to dulu okuladipika eendokotola di kale hadi longifa omilandu douhaku odo inadi kwatela mo okulongifa ohonde. Nokuli nonande opo ashike wa ninginifwa, owa likola owino u na ongushu mokukalamwenyo kwoye. Pashihopaenenwa, ngeenge owa tekula ounona, owa likola owino muhapu tau longo. Ovakriste ovanamido ove li odjo yetwomukumo koshiwana shaKalunga mokuhonga, mokuwilika nomokupameka ovamwatate novamwameme. — Lesha Job 12:12.

Ongahelipi to dulu okulongifa okudula kwoye pauyadi? Oto dulu oku shi ninga tashi dulika nande omokuhonga ovanyasha nghee tava dulu okuhovela nokukala hava ningi omakonakonombibeli. Ngeenge ou li omumwameme, mbela ito dulu okukwafela ovadalakadi ovanyasha va kale ve na ondjele ngeenge tashi uya poinima yopamhepo nopokufila oshisho ovana vavo vanini? Ngeenge omumwatate, mbela ito dulu okuhonga ovamwatate ovanyasha va kale hava yandje oipopiwa nexwamo nova kale ovaudifi vonghundana iwa hava pondola? Mbela ito dulu oku va ulikila nghee ho tu omukumo pamhepo ovamwatate novamwameme ovanamido moku va talela po? Ngeenge ku na vali eenghono dopalutu odo wa li u na nale, natango ou na eemhito dokudeula ovanyasha. Eendjovo daKalunga oda ti: “[Ewapalo] lovamati, olo eenghono davo. [Newapalo] lovaxungu olo eenghwakutoka.” — Omayel. 20:29.

OKULONGA APA PE NA OMHUMBWE INENE YOVAUDIFI

Omuyapostoli Paulus okwa kala e lipyakidila moilonga yaJehova nopefimbo opo a li a ninga omunamido. Eshi a ka mangululwa modolongo muRoma mo 61 O.P. lwaapo, okwa hangwa nale a longa noudiinini nonelidiiniko moilonga youtumwa oule womido dihapu nokungaho okwa li ta dulu okukala ashike ta udifile muRoma. (2 Kor. 11:23-27) Nopehe nomalimbililo, ovamwatate moshilando osho sha kula ove na okukala va li va hala Paulus a kale puvo noku va yambidida. Ashike Paulus okwa li a didilika kutya ope na oilongo imwe oko oko unene ku na omhumbwe inene. Onghee hano, okwa li a twikila noshilonga shaye shoutumwa pamwe naTimoteus naTitus, va ya kuEfeso, opo nee tava i kuKreta notashi dulika yo va li va ya kuMakedonia. (1 Tim. 1:3; Tit. 1:5) Katu na oushili ngeenge okwa i le yo kuSpania, ashike osho a li a lalakanena okuninga. — Rom. 15:24, 28

Omuyapostoli Petrus otashi dulika a li e na omido di dule 50 eshi a li a tembukila konhele oko kwa li ku na omhumbwe inene. Otu shi shii ngahelipi kutya otashi dulika a li e na omido di fike opo? Ngeenge okwa li ve fike pamwe naJesus ile tashi dulika a li e mu dule kanini, oku na okukala a li e na omido 50 lwaapo eshi a li a shakena novayapostoli vakwao muJerusalem mo 49 O.P. (Oil. 15:7) Efimbo lonhumba konima yokwoongala oko, Petrus okwa li a ya kuBabilon nelalakano loku ka udifila Ovajuda vahapu ovo va li moshitukulwa osho. (Gal. 2:9) Okwa li muBabilon eshi a shanga onhumwafo yaye yotete ya nwefwa mo, mo 62 O.P. lwaapo. (1 Pet. 5:13) Okukala moshilongo shihe fi sheni oshi li eshongo, ndele nande ongaho Petrus ka li a efa ounamido u mu nyeke ehafo olo hali di mokulongela Jehova pauyadi.

Kunena, Ovakriste vahapu ovo ve li mepupi lomido 50 nasha ile ve dule po ova didilika kutya eenghalo davo oda lunduluka nonokutya otava dulu okulongela Jehova meenghedi dimwe di lili. Vamwe ova tembukila koitukulwa oko ku na omhumbwe inene. Pashihopaenenwa, Robert okwa ti: “Ame nomukulukadi wange otwa li tu na omido 50 nasha eshi twa li twa didilika kutya otu na eemhito de tu yeulukila dokulongela Jehova meenghedi dimwe di lili. Omonamati wetu epona okwa kula noku li kuye mwene, fye katwa li vali hatu file oshisho ovadali vetu ovanamido notwa li twa fyuulula oinima yonhumba. Onda li nda valula kutya ngeenge otwa landifa po eumbo letu ohatu ka dula okufuta omikuli odo twa li tu na nohatu ka dula okukala tu na oshimaliwa shokulifila oshisho fiyo osheshi opendjela yange ye uya. Otwa li twa uda kutya koBolivia oku na ovanhu vahapu ve na ohokwe moshili noshi na ombilixa okukala moshilongo osho, onghee otwa li twa tokola tu tembukile ko. Kasha li shipu okutambula ko omudingonoko mupe, oinima aishe oya li tai monika shimwe shi lili okuyelekanifa naayo twa li twa ikilila koAmerika lokOumbangalanhu. Ashike eenghendabala detu oda pondola filufilu.”

(Epsalme 72:3) Eemhunda nadi etele oshiwana ombili noikulundudu ouyuki.

(Epsalme 72:12) Osheshi otai ka xupifa epongo eli tali kuu onghuwo li kwafwe, nomukwanaluhepo ou e he na omukwafi.

(Epsalme 72:14) Ndee tai di kulile momafininiko nomomalwifo, nohonde yado otai i tale i nondilo.

(Epsalme 72:16-19) Moshilongo namu kale oshishipo shoilya, yo i mene fiyo keexulo deemhunda; omiti doiimati dasho nadi ime ngaashi Libanon, nomoilando namu pimhuke mo ovanhu, ngaashi omwiidi tau twiyuka medu. 17 Edina layo nali kale po fiyo alushe, fimbo oku netango, edina layo nali twalwaatwalwe, opo oiwana aishe i nangekwe noupuna muyo noku i pandula yo i nelao. 18 Kalunga Omwene, Kalunga kaIsrael na fimanekwe, ou ha longo oikumifilonga, Ye aeke! 19 Edina laye liwa la fimana nali pandulwe fiyo alushe, nedu alishe nali yadifwe noshinge shaye! Amen, heeno, Amen.

w15 11/1 16 okat. 3

OMAPULO OPAMBIBELI A NYAMUKULWA

Olyelye ta dulu okuxulifa po oluhepo?

Kalunga okwa hoolola Omona waye, Jesus, opo a pangele ovanhu aveshe. (Epsalme 2:4-8) Jesus ota ka xupifa epongo, okuxulifa po omafininiko nelongifo leenghono. — Lesha Epsalme 72:8, 12-14.

w10 8/1 31 okat. 19-20

Olyelye ta dulu okuxupifa ovo tava kuu va hala ekwafo?

Otu li pokuya mounyuni mupe omo tamu ka kala oshishipo

Kendabala vali okufaneka momadiladilo oye kutya ovayuki otava ka kala meenghalo da tya ngahelipi mounyuni mupe waKalunga koshi yepangelo laSalomo Munenenene. Otwa udanekelwa taku ti: “Moshilongo namu kale oshishipo shoilya, yo i mene fiyo keexulo deemhunda.” (Eps. 72:16) Molwaashi oilya ihai mene keexulo deemhunda, eendjovo odo otadi divilike ashike kutya edu otali ka kala tali imike neenghono. Omiti doiimati otadi ka ima ‘ngaashi muLibanon,’ oshitukulwa osho kwa li hashi imike oiimati ihapu neenghono pefimbo lepangelo laSalomo. Diladila ashike kwaasho! Itapa ka kala vali omhumbwe yoikulya, ovanhu itava ka kwatwa vali komanyutu noitava ka fya vali ondjala! Atusheni ohatu ka hafela “oitendele yomaadi.” — Jes. 25:6-8; 35:1, 2.

Olyelye hatu ka pandula omolwomanangeko noupuna aeshe oo? Tete otu na okupandula Ohamba yAalushe nOmupangeli wEshito alishe, Jehova Kalunga. Atusheni ohatu ka imba pamwe eimbilo la yukila kwaalo li li moshitukulwa shaxuuninwa sheimbilo eli liwa notali kumu omutima, olo tali ti: “Edina layo [Ohamba Jesus Kristus] nali kale po fiyo alushe, fimbo oku netango, edina layo nali twalwaatwalwe, opo oiwana aishe i nangekwe noupuna muyo noku i pandula yo i nelao. Kalunga Omwene, Kalunga kaIsrael na fimanekwe, ou ha longo oikumifilonga, Ye aeke! Edina laye liwa la fimana nali pandulwe fiyo alushe, nedu alishe nali yadifwe noshinge shaye! Amen, heeno, Amen.” — Eps. 72:17-19.

Konakona omoule omamona opamhepo

(Epsalme 69:5) Ava tava tonde nge epwanga, ovahapu, ve dule omuvalo weexwiki dange, ovatondi vange otava dulu nge eenghono, tava kondjifa nge ndi he noushima, vo tava ti: nandi fute, eshi inandi shi nyeka ko.

(Epsalme 69:22) Ahowe, ova pa nge nokuli, ndi lye onyango, naashi nda fya enota, ova pa nge, ndi nwe oshinuwa shilula.

w11 8/15 11 okat. 17

Ovanhu ova li va teelela Messias e uye

Okwa li kwa xunganekwa kutya Messias ota ka kala e tondike epwanga. (Eps. 69:5) Omuyapostoli Johannes okwa li a tofa eendjovo daJesus odo tadi ti: “Ngeno onda li inandi longa mokati [kovanhu] oilonga ei, inai longwa komunhu umwe, ngeno kave netimba. Ndelenee paife ove shi mona, ndele ove tu tonda ofye naTate. Ndelenee, ondjovo ei ya shangwa momhango yavo oi nokuwanifwa: Ovo va tonda nge ngaho.” (Joh. 15:24, 25) Oshitya ‘Omhango’ luhapu ohashi longifwa tashi ulike kOmishangwa adishe de lixwapo. (Joh. 10:34; 12:34) Omahokololo Omavangeli okwa koleka oushili oo kutya Jesus okwa li e tondike, naunene tuu kovawiliki velongelokalunga lOshijuda. Kakele kaasho, Jesus Kristus okwa ti: “Ounyuni itau dulu oku mu tonda; Ame otau tondo nge, shaashi handi hepaulula nokutya, oilonga yao oii.” — Joh. 7:7.

w11 8/15 15 okat. 15

Ovahongwa ova li va mona Messias

Okwa li kwa xunganekwa kutya Messias ota ka pewa oshikunwa shilula nonyango a nwe. Omupsalme umwe okwa xunganeka a ti: “Ova pa nge nokuli, ndi lye onyango, naashi nda fya enota, ova pa nge, ndi nwe [oshikunwa] shilula.” (Eps. 69:22) Mateus okwa ti: “Vo ove mu pa omaviinyu a lumbakanifwa onyango; ndele eshi [Jesus] e a makela, ina hala oku a nwa.” Lwanima, “umwe waava okwa lotoka ndele okwa kufa okayavo ndele okwe ka yada omaetika, okwe ka tula koshihati, ndee te mu nwefa.” — Mat. 27:34, 48.

(Epsalme 73:24) Oto endifa nge pamhangela yoye mwene, ndele komesho to ka tambula nge moshinge.

w13 2/15 25 okat. 3-4

Ino efa nande osha shi ku imbe u mone efimano

Omupsalme okwa li a itavela kutya Jehova ote ke mu pa efimano. (Lesha Epsalme 73:23, 24.) Ongahelipi Jehova ha yandje efimano kovanhu ovaduliki? Ohe shi ningi moku va ulikila kutya okwe va hokwa nosho yo moku va nangeka noupuna meenghedi dihapu. Pashihopaenenwa, okwe va kwafela va ude ko ehalo laye nokwe va pitika yo va pange oukaume wopofingo naye. — 1 Kor. 2:7; Jak. 4:8.

Jehova okwe tu pa yo efimano eshi a pitika tu kale hatu udifa onghundana iwa. (2 Kor. 4:1, 7) Eshi hatu tange Jehova mokukufa ombinga moilonga yokuudifa, ohatu pewa efimano kuye nohashi etele vamwe ouwa. Molwaashi ohatu mu fimaneke Jehova okwe tu udanekela a ti: “Ava hava fimaneke nge, Ame ohandi ke va fimaneka.” (1 Sam. 2:30) Jehova oha fimaneke ovo hava udifa moku va ningila edina liwa, sha hala kutya, e va hokwa. Vamwe meongalo otave ke va popila mouwa. — Omayel. 11:16; 22:1.

18-24 JULI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EPSALME 74-78

“Dimbuluka oilonga yaJehova”

(Epsalme 74:16) Omutenya owoye noufiku owoye, Oove ou, wa tula ko omaminikilo keulu.

(Epsalme 77:7) Oufiku ohandi dimbulukwa okahumbafeta kange, ohandi tetaateta momutima wange, nomhepo yange otai dilonga ndee tai ti.

(Epsalme 77:12, 13) Onda hala okudimbulukwa oinenelonga yOmwene, heeno, okudimbulukwa oikumifilonga yoye yonale, 13 onda hala ndi diladile okulonga kwoye nokufekaafeka oiningwa yoye inene.

w15 8/15 3 okat. 3-4

Dilonga kohole yaJehova i na oudiinini

Eendombwedi odo da tumbulwa metetekelo oda tomhwa kutya Kalunga okwa li pamwe nado pomafimbo madjuu. Nafye ohatu dulu okukala tu na elineekelo kutya Jehova ote tu yambidida. (Eps. 118:6, 7) Moshitukulwa eshi, ohatu ka kundafana eeshali dopane odo tadi ulike kutya Jehova oku tu hole. Eeshali odo ongaashi (1) eshito laye, (2) Ombibeli, (3) eilikano nosho yo (4) ekulilo. Okudilonga koinima iwa oyo Jehova e tu ningila otaku tu kwafele tu kale tu na olupandu linene lohole yaye i na oudiinini. — Lesha Epsalme 77:12, 13.

DILONGA KESHITO LAJEHOVA

Ohatu lihongo kutya Jehova oku tu hole neenghono mokutala keshito laye. (Ovaroma 1:20) Pashihopaenenwa, Jehova ina shita ashike edu tu kale ko tu na omwenyo, ndele okwe tu pa keshe osho twa pumbwa opo tu hafele okukalamwenyo. Molwaashi otwa pumbwa okulya, Jehova okwe tu pa oikulya yomaludi opo tu i hafele. (Omuudifi 9:7) Omumwameme wedina Catherine oha hafele okutala eshito, unene tuu pefimbo lokulombo moCanada. Okwa ti: “Oshikumwifi okutala koinima aishe ina omwenyo, ngaashi eengala odo hadi twiyuka medu nosho yo oudila ovo hava aluka okudja oko va li va tembukila, mwa kwatelwa oudila vanini voohaulyanhemo ovo have uya pekende lokombifa yange opo handi tula oikulya youdila. Eshi Jehova e tu pa oinima iwa i fike opo, otashi ulike kutya oku tu hole.” Tate yetu oku hole eshito laye, nokwa hala yo nafye tu li hafele. — Oilonga 14:16, 17.

w04 3/1 19-20

Nghee hatu dulu okuulikila Kalunga ohole

INATU pumbwa okushanga omakonakono opo ku talwe ngeenge otu hole ngoo shili Kalunga. Ndele tu li oshiwana shaKalunga mounyuni aushe, ohatu dulu okuulika kutya ohole yetu yokuhola Kalunga onghee ngoo tai kulu eshi hatu ende hatu shiiva omaukwatya aYe nohai ende tai kolo eshi tu shii osho e hole naasho e tonde nosho yo omifikamhango daye.

Lao linene, Jehova okwe tu pa Eendjovo daye, Ombiibeli, oyo tai holola osho e li. Ohatu dulu okulihonga mOmbiibeli nghee Jehova a ungaunga neenghalo da yoolokafana. Ngaashi ashike hatu hafele onhumwafo ya dja kukaume ketu omunahole, sha faafana ngeenge hatu lesha Ombiibeli ohatu pandula neenghono ngeenge otwa mono mo omaukwatya aJehova mape oo inatu shiiva nale.

Ngaashi tu shi shii nawa, itashi ti kutya ngeenge otwa shakeneke omunhu oo e na ohokwe ndee ta hovele okulihonga kombinga yaKalunga otaka kala e mu hole. Jesus okwa li a lombwela Ovajuda vamwe vopefimbo laye ovo ihava pandula a ti: “Nye tamu konakona momishangwa, osheshi omu shii nye omu na omwenyo waalushe mudo, ndele odo otadi hepaulula nge; . . . ndelenee ondi mu shii nokutya, ohole yaKalunga kai mo munye.” (Johannes 5:39, 42) Vamwe ova kala nokulihonga kombinga yoilonga yaJehova oule womido, ashike natango kave mu hole naanaa. Omolwashike mbela? Omolwaashi ova dopa okutula moilonga osho ve lihongo. Mepingafano naasho, ohatu mono nghee ovanamitimadiwa omayovi ovo twa konakona navo Ombiibeli nghee tava twikile okukulika ohole yavo yokuhola Kalunga. Omolwashike? Omolwaashi ngaashi naanaa fye twa ninga, ova shikula oshihopaenenwa shaAsaf. Omonghedi ilipi mbela?

Dilonga pamwe nolupandu

Asaf okwa li a tokola toko okukulika ohole yokuhola Jehova momutima waye. Okwa shanga a ti: “Ohandi tetaateta momutima wange, . . . Onda hala okudimbulukwa oinenelonga yOmwene, heeno, okudimbulukwa oikumifilonga yoye yonale, onda hala ndi diladile okulonga kwoye nokufekaafeka oiningwa yoye inene.” (Epsalme 77:7, 12, 13) Ohole yaJehova otai kulu ashike momutima womunhu oo ha dilonga nokudiinina eendjila daYe ngaashi Omupsalme a li a ninga.

Shimwe vali, ohatu ka pameka ekwatafano letu naJehova ngeenge otwa kala hatu dimbuluka oimoniwa itunhula oyo twa mona eshi hatu mu longele. Omuyapostoli Paulus okwa ti kutya fye otu li “ovalongi pamwe naKalunga,” noukaume oo hatu pange novanailonga vakwetu ohau kala we likalekelwa neenghono. (1 Ovakorinto 3:9) Ngeenge hatu ulikile Jehova kutya otu mu hole, oha kala e shi pandula nohashi hafifa omutima waye. (Omayeletumbulo 27:11) Opo nee ngeenge otwe ke lihanga momaupyakadi, ohatu ka kala tu na elineekelo kutya Jehova ote ke tu kwafela noku tu wilika molwaashi oku li pamwe nafye nokungaho ohatu ka kala tu mu hole neenghono.

Oukaume pokati kovanhu vavali ohau kulu eshi tava lombwelafana omaliudo avo. Sha faafana, ngeenge hatu lombwele Jehova kutya omolwashike twe mu liyapulila, ohatu pameke ohole yetu muYe. Ohatu ka tula moilonga eendjovo daJesus edi kutya: “Ove hola Omwene Kalunga koye nomutima woye aushe nomwenyo woye aushe neenghono doye adishe.” (Markus 12:30) Ohatu ka ninga po shike opo tu shilipaleke kutya otu hole Jehova nomutima wetu aushe, nomwenyo wetu aushe, neendunge detu adishe nosho yo neenghono detu adishe?

Okukala tu hole Jehova nomutima wetu aushe

Omishangwa itadi ulike komutima wovenevene, ndele otadi ulike kounhu wetu womeni, omahalo etu, omikalo detu nosho yo komaliudo. Onghee hano, okuhola Jehova osho shi na okukala pondodo yotete moinima aishe opo tu shive okuwapalela Kalunga. (Epsalme 86:11) Ohatu ulike kutya otu mu hole mokukaleka ounhu wetu wa tambulwa ko kuYe. Ohatu kendabala okuhopaenena Kalunga ‘mokutila’ owii nokudama ouwa. — Ovaroma 12:9.

Ohole yetu yokuhola Kalunga ohai kumu keshe osho hatu ningi. Pashihopaenenwa, mbela omutima wetu wopafaneko otau ka tambula ko oilonga oyo i na omashongo ile itai tu pe efimbo? Ahowe. Jehova oye e na okukala pondodo yotete moinima aishe molwaashi otu mu hole nomutima wetu aushe. Jehova oye a pumbwa okuhafifwa tete monghalamwenyo yetu nonande otwa hala okuhafifa ovadali vetu, ookaume ketu kopahombo nosho yo ovayandji vetu voilonga. Komesho yaaishe, Jehova okwe lilongela okukala pondodo yotete monghalamwenyo yetu aishe. — Mateus 6:24; 10:37.

Okukala tu hole Jehova nomwenyo wetu aushe

Momishangwa oshitya “omwenyo” otashi ulike kounhu wetu aushe nosho yo kokukalamwenyo kwetu. Onghee hano, okukala tu hole Jehova nomwenyo wetu aushe osha hala kutya okulongifa onghalamwenyo yetu tu mu hafife noku mu ulikila kutya otu mu hole.

w03 7/1 19 okat. 6-7

“Tala, Kalunga ketu”

Ngeenge to fikama pondje momutenya wokwenye wa twa, oshike ho kala u udite koshipa shoye? Oupyu wetango. Ndele doshili, oho kala u udite oidjemo yeenghono daJehova dokushita. Mbela etango oli na eenghono di fike peni? Exuku lalo, oli na oupyu u fike peedigili doCelsius omamiliyona 15. Ngeno okwa li to dulu okukufa okapambu kexuku letango ke fike pomutwe wokanetwe noku ka tula kombada yedu, ngeno ito ka dula okufikama meni leekilometa 140 okudja kokadjo koupyu oko. Osekonde keshe, etango ohali yandje eenghono di fike pomitopelo deeboma dolute omamiliyona omafele. Ndelenee ondjila yokudingonoka yedu oi li ashike poshinano sha yeleka okudja keminikilo olo likumwifi hali yandje eenghono doupyu. Ngeno etango ola li li li popepi, ngeno omeva edu otaa pwiinine po; nongeno ola li kokule unene ngeno otaa ningi oikangwa. Okukala kwalo popepi unene ile kokule unene ngeno otaku ningi opulaneta yetu i he na omwenyo.

Ndele nande okukalamwenyo kwovanhu okwe likolelela ketango, vahapu ohave li tale ko li li longaho. Kungaha, ova dopa okushiiva osho etango tali tu hongo. Epsalme 74:16 (OB-1954) otali popi shi na sha naJehova tali ti: “[Oove] wa shita ouyelele netango.” Heeno, etango otali fimanekifa Jehova, “omushiti weulu nedu.” (Epsalme 146:6) Ndelenee lo oli li ashike shimwe shomoishitwa ihapu oyo tai tu hongo kombinga yeenghono dinene daJehova. Mokulihonga shihapu kombinga yeenghono daJehova dokushita, omo ngoo etilofimaneko letu tali ningi lomoule.

(Epsalme 75:5-8) Ohandi lombwele ovalinenepeki: Inamu linenepeka. Nokovalundakani: Inamu tanganeka oluvinga. 6 Oluvinga leni inamu li tanganekela ngaho. Inamu liyeka eefingo okupopya eendjovo delitumbo. 7 Osheshi enenepeko lovene itali di koushilo ile koutokelo ile kosuide ile konoorde, 8 Ahowe, Kalunga Oye tuu ou omutokoli; umwe ote mu ninipike, nomukwao ote mu nenepeke.

w06 9/1 9 okat. 3

Omanenedhiladhilo okuza membo etitatu netine lyOmapisalomi

75:5, 6, 11 — Uutumbulilo “olwiinga” otau thaneke shike? Ooniga dhoshinamwenyo odhi li oshikondjitho shi na oonkondo. Onkee ano uutumbulilo “olwiinga” otau ulike pathaneko koonkondo nenge komatha. Jehova okwa li a tumbile pombanda ooniga dhoshigwana she noku shi tumbaleka, ihe okwa li a ‘keke po ooniga dhaalunde.’ Otatu londodhwa opo twaaha ‘tumbile pombanda ooniga dhetu,’ sha hala okutya, katu na okukala tu na iikala yuuntsa nenge yeinenepeko. Molwaashoka Jehova oye ha tumbaleke omuntu, uuthembahenda wokukala niinakugwanithwa megongalo otu na oku wu tala ko wa za kuye. — Episalomi 75:7.

it-1 1160 okat. 7

Elininipiko

Ovanhu aveshe ove na okudulika kwaavo tava kwatele komesho nokuteelela Jehova e va nangeke po noku va pa oinakuwanifwa molwaashi omaufembanghenda aeshe ohaa di kuye. (Eps 75:7, 8) Ovana vamwe ovamati vaKora ova li tava ti: “Okukala konhu yeumbo laKalunga kange oku dulile nge okukala meenduda dovalunde.” (Eps 84:11) Ohashi pula efimbo opo omunhu a kulike oukwatya welininipiko. Eshi omishangwa da tula po omilandu ngeenge taku hoololwa ovo tava kwatele komesho oda popya kutya omunhu oo opo e lidilulula ina nangekwa po “opo e he linenepeke ndee ta wile metokolo laSatana” — 1Tim 3:6.

(Epsalme 78:11-17) ndelenee ova dimbwa oinenelonga yaye noikumifilonga, e i va monifile. 12 Okwa li a longa oilonga yoixuna monhanaisho yooxe momahenene aSoan, moshilongo shaEgipti. 13 Okwa tukula omeva, ndee te va pitifa mo, okwe a dika ngaashi ohote. 14 Omutenya okwe va endifa moshilemo, noufiku aushe onomutemo womundilo. 15 Okwa panda omamanya mombuwa, ndee te va nwefa mo momeva taa kunguluka. 16 Memanya okwa pitifa mo eedjo, nokwa kungulukifa omeva a fa omilonga. 17 Ndelenee vo inava efa okunyona kuye, ova handukifa ou wOkombadambada mombuwa.

w04 4/1 21-22

Oto yandje ngoo elitulemo kondjabi?

Okukala tu shii nghee Jehova ha kala e uditile oshiwana shaye otashi tu kwafele tu kale tu na eteelelo, oukwatya oo hau endele pamwe neitavelo. (1 Ovakorinto 13:13) Oshitya shOshigreka osho sha tolokwa “eteelelo” mOmbiibeli otashi yandje ediladilo “lokuteelela sha shiwa” nodjuulufi. Omuyapostoli Paulus osho a li e na momadiladilo osho eshi a ti: “Otwa halelela shili keshe umwe womunye a holole ouhapo i fike pamwe, opo mu diinine mu kale mu neteelelo la pama fiyo okexulilo, 12 mu ha fye ounye, ndelenee mu ninge ovashikuli vavenya va ninga keitavelo nokelididimiko ovafyuululi vaosho sha udanekwa.” (Ovaheberi 6:11, 12) Didilika kutya ngeenge otwa twikile okulongela Jehova noudiinini, ohatu dulu okukala neteelelo la pama. Mepingafano nomalalakano opaunyuni mahapu, eteelelo lopakalunga “itali fifa ohoni.” (Ovaroma 5:5) Ndele ongahelipi hatu dulu okukala neteelelo la twa nokukala hatu yandje elitulemo koinima yopamhepo?

Nghee hatu dulu okukala hatu yandje elitulemo konima yopamhepo

Omesho etu okomutwe itaa dulu okutala koinima ivali pefimbo limwe. Naasho osha faafana nomesho etu opafaneko. Ngeenge otwa yukifa elitulemo koinima yomounyuni ou, itatu ka kala tu wete nawa ounyuni mupe oo twa udanekelwa kuKalunga. Lwanima, ohatu papala eshi tuhe u wete nandenande nokukanifa ohokwe muo. Osho itashi ka kala tuu shinyikifa oluhodi! (Lukas 21:34) Onghee hano, inashi fimanenena tuu okukala ‘neisho li li nawa,’ mokukala hatu yandje elitulemo kOuhamba waKalunga nosho yo kondjabi yomwenyo waalushe! — Mateus 6:22.

Haalushe shipu okukaleka eisho letu li li nawa. Omaupyakadi omonghalamwenyo otaa dulu okunyona po elitulemo letu, nope na oinima ihapu oyo tai dulu oku tu piyaaneka, notashi dulika tu kale twa taalela omayeleko. Meenghalo da tya ngaho, ongahelipi hatu dulu okuyandja elitulemo kOuhamba waKalunga nounyuni mupe oo wa udanekwa nopehe na okwiimbwa okuwanifa po oilonga yetu imwe? Natu ka taleni koitwa itatu tai landula.

Konakona Eendjovo daKalunga efiku keshe. Okukala hatu lesha Ombiibeli nokukonakona pandjikilile oishangomwa yetu ya kanghamena kOmbiibeli otashi ke tu kwafela tu kale hatu yandje elitulemo koinima yopamhepo. Oshoshili kutya otwa kala hatu konakona Eendjovo daKalunga oule womido, ndele otwa pumbwa okutwikila okuninga ngaho, ngaashi ashike twa pumbwa okukala hatu li oikulya yo venevene opo tu kale nomwenyo. Ihatu efa po okulya molwaashi ashike kutya otwa kala hatu li onghalamwenyo yetu aishe. Kashi na nee mbudi kutya otu shii Ombiibeli shi fike peni, otwa pumbwa okulipalula pamhepo pandjikilile opo tu kaleke eteelelo letu la twa nopahole neitavelo letu li kale la kola. — Epsalme 1:1-3.

Dilonga nolupandu kEendjovo daKalunga. Omolwashike okudilonga kwa fimanenena? Omolwomatomheno avali. Lotete ololo kutya okudilonga ohaku tu kwafele tu koneke osho hatu lesha notu kulike olupandu omolwouyelele oo. Oshitivali, okudilonga ohaku tu kwafele tuha dimbwe Jehova noikumwifilonga yaye nosho yo eteelelo olo e tu tuvikilila. Oku shi faneka: Ovaisrael ovo va dile muEgipti naMoses ova li va mona nomesho avo okomutwe nghee Jehova a li a holola eenghono daye dinene. Ova li va mona nghee e va amena pahole eshi va li molweendo lokuya kEdu lEudaneko. Ndele eshi opo ashike va hovele olweendo lavo mombuwa, ova hovela okungongota, osho tashi ulike okuheneitavelo nande. (Epsalme 78:11-17) Oupyakadi owa li peni?

Ponhele yokukala tave lipula kombinga yaJehova noketeelelo lavo likumwifi, ova li tava lipula ashike nouwa wavo wopakafimbo nomahalo avo. Nonande Ovaisrael ova li va mona oikumwifilonga noinenelonga, vahapu vomuvo ova li va ninga ovangongoti, tava ulike kutya kava li ve na eitavelo. Epsalme 106:13 ola ti: ‘Inava kalela po okudimbwa oinenelonga yaye.’ Oikala oyo oya kanififa epupi olo omhito yokuya mEdu lEudaneko.

Onghee hano, ngeenge to lesha Ombiibeli ile oishangomwa ye likolelela kOmbiibeli, konga yo efimbo lokudilonga kwaasho wa lesha. Osho otashi ke ku kwafela u kale u na oupamhepo muwa nou kule pamhepo. Pashihopaenenwa, ngeenge owa lesha Epsalme 106, olo la tumbulwa metetekelo, dilonga komaukwatya aJehova. Konenena nghee a li a ungaunga nOvaisrael nonghenda noku va tala onheni. Konenena nghee a enda te va kwafele va ka fike kEdu lEudaneko. Didilika nghee va kala tave mu tukululile ounashibofa. Didilika nghee Jehova a li ha kala e va nyematela noku va handukila eshi tava hepifa efilonghenda nonheni yaye omolwokuhenolupandu kwavo. Ngeenge owa dilonga kovelishe 30 no-31, odo tadi popi kombinga youladi waPinehas wokukondjela ouyuki, oto ka mona kutya Jehova iha dimbwa ovadiinini vaye nonokutya ohe va pe ondjabi iwa.

Tula moilonga omafinamhango Ombiibeli monghalamwenyo yoye. Eshi hatu tula moilonga omafinamhango Ombiibeli, ohatu ka mona kutya omayele aJehova ohaa longo. Omayeletumbulo 3:5, 6 otaa ti: “Nomutima woye aushe lineekela Omwene, ino liameka keendunge doye mwene. Mu shiiva meendjila doye adishe, opo nee Ye ota ka lalakanifa omalila oye.” Diladila kunghee ovanhu vahapu ovo ve hole oluhaelo ve lietela omaupyakadi pamadiladilo, paliudo nosho yo palutu. Ovanhu ovo ohava kala tava mona oixuna oule womido ile onghalamwenyo yavo aishe molwaashike okulalakanena ouwa wopakafimbo. Mepingafano naasho, ovo tava ende ‘mondjila ya finana’ ohava makele kutya ounyuni mupe otau ka kala wa tya ngahelipi, naasho ohashi va kumike va pule komesho. — Mateus 7:13, 14; Epsalme 34:9.

Oshi li eshongo okutula moilonga omafinamhango Ombiibeli. Omafimbo amwe ohashi monika sha fa shi li xwepo okuninga oinima oyo ihe li pamishangwa opo u kandule po omikundu. Pashihopaenenwa, ngeenge oto nane nonhatu pamaxupilo, otashi dulike u kwatwe keamo lokupitifa oikwamaliko komesho yoinima yOuhamba. Ndele ovo ve na eitavelo nohava yandje elitulemo koinima yopamhepo otava dulu okukala noushili kutya hauxuuninwa ‘otava ka ningilwa nawa, shaashi ohava tila Kalunga.’ (Omuudifi 8:12) Ovakriste otashi dulika va longe olutaima efimbo nefimbo, ndele itava ka kala nande ve na oikala ngaashi yaEsau, oo a li a dina oinima yopamhepo, a li e i tala ko ihe na ongushu yasha. — Genesis 25:34; Ovaheberi 12:16.

Konakona moule omamona opamhepo

(Epsalme 78:2) Onda hala okumakula okanya kange, ndi popye omayele, onda hala okutomona eetembutumbu domafiku onale.

w11 8/15 11 okat. 14

Ovanhu ova li va teelela Messias e uye

Omaxunganeko vali amwe e na sha naMessias

14 Okwa li kwa xunganekwa kutya Messias ota ka longifa omayele ile omafaneko. Omupsalme Asaf okwa li a imba ta ti: “Onda hala okumakula okanya kange, ndi popye omayele.” (Eps. 78:2) Otu shi shii ngahelipi kutya eendjovo odo dopaxunganeko oda li da wanifilwa Jesus? Mateus okwe tu yelifila shi na sha naasho. Konima eshi Mateus a shanga kombinga yomafaneko omo Jesus a li a faafanifa Ouhamba waKalunga nokukula kwombuto yoshinapi nosho yo nonhafi, okwa ti: “[Jesus] ina tonga kuvo di he fi domafaneko, opo eendjovo odo domuprofeti di ninge doshili eshi ta ti: Ohandi popi momafaneko, ndee handi holola eshi sha kala sha holekwa kehovelo lounyuni.” (Mat. 13:31-35) Jesus okwa li a pondola okuhonga vamwe ta longifa omayele ile omafaneko.

(Epsalme 78:40, 41) Omapa e fike peni, aa va twa ondubo naye mombuwa, naave mu lilifa mofuka! 41 Ndele alushe ova li va shinda Kalunga, nova handukifa Omuyapuki waIsrael.

w12 11/1 14 okat. 5

Ombiibeli ohai lundulula Onghalamwenyo

Eshi nda konakona Ombiibeli, etaleko lange li na sha naKalunga ola li la lunduluka filufilu. Onde lihonga kutya hae a etifa okumona oixuna noukolokoshi nonokutya oha yahama komutima ngeenge ovanhu tava longo owii. (Genesis 6:6; Epsalme 78:40, 41) Onda li nda tokola toko ndiha yahameke Jehova. Onda li nda hala okuhafifa omutima waye. (Omayeletumbulo 27:11) Onda efa po okunwa sha pitilila, okushila omakaya nosho yo oluhaelo. Onda ninga Ondombwedi yaJehova muMarsa 1994 eshi nda ninginifwa.

w11 7/1 10

Ehena popepi naKalunga

Mbela Kalunga oku na ngoo omaliudo?

NGEENGE enyamukulo loye oheeno, osho otashi pendula omapulo vali amwe ngaashi kutya: Mbela elihumbato letu ohali kumu ngoo Kalunga pamaliudo? Mbela eenghatu detu otadi dulu okuhafifa ile okuhandukifa Kalunga? Ovanongo vamwe vonale ova ti itashi dulika. Ova li hava tomhafana kutya kape oo ta dulu okunwefa mo Kalunga nokungaho osha hala okutya ke na omaliudo. Ndele Ombiibeli hasho tai hongo ngaho, otai ti kutya Jehova oku na omaliudo onghenda noha kumwa kwaasho hatu ningi. Shi talela meendjovo odo di li mEpsalme 78:40, 41.

Epsalme 78 ola hokolola kombinga yanghee Kalunga a kala ta ungaunga noshiwana shaIsrael shonale. Konima eshi e shi mangulula moupika waEgipti, okwa li a ninga ehangano nasho. Okwa li e va udanekela kutya ngeenge ova kala hava dulika keemhango daye, otava ka ninga ‘oshiwana shaye mwene,’ osho a li taka longifa monghedi ye likalekelwa opo shi wanife po elalakano laye. Ova li va dimina nokungaho ova li va ninga ehangano lOmhango. Mbela ova kala ngoo metwokumwe neudafano olo? — Exodus 19:3-8.

Omupsalme okwa ti: “Omapa e fike peni, aa va twa ondubo naye mombuwa, naave mu lilifa mofuka!” (Ovelishe 40) Okwa weda ko a ti “Ndele alushe ova li va shinda Kalunga, nova handukifa Omuyapuki waIsrael.” (Ovelishe 41) Didilika kutya omushangi okwa divilika oikala yOvaisrael yokuhadulika. Omhepo ya tya ngaho oya hovela ashike eshi opo va hovele olweendo lavo lomombuwa konima eshi va mangululwa muEgipti. Ova li va hovela okungongotela Kalunga, tava pula ngeenge ote ke va fila ngoo shili oshisho. (Numeri 14:1-4) Embo limwe lomauyelele lovatoloki vOmbiibeli ola ti kutya outumbulilo “va twa ondubo naye” otau dulu “okutolokwa pamayeletumbulo kutya ‘ova kukutikila Kalunga omitima davo’ ile ‘ova ti “Ahowe” kuKalunga.’” Ndele Jehova okwa kala noku va dimina po ngeenge ve livela ombedi. Ndele ova kala ashike tava lifola momanyono avo noku mu tukululila lwoikando ounashibofa. — Epsalme 78:10-19, 38.

Jehova okwa li ha kala e uditile ngahelipi oshiwana oshitengauki efimbo keshe tashi mu tukululile ounashibofa? Ovelishe 40 oya ti kutya ‘ove mu lilifa.’ Etoloko limwe ola ti kutya ove “mu nyikifa oluhodi.” Embo limwe lomauyelele e na sha nOmbiibeli ola ti: “Osho otashi yandje ediladilo kutya elihumbato lOvaheberi ola li linyemateka ngaashi ashike elihumbato lokaana oko ihaka dulika nokanashibofa.” Ngaashi ashike okaana oko ihaka dulika haka nyemateke ovadali vako, Ovaisrael navo ova li va “handukifa Omayapuki waIsrael” omolwounashibofa wavo. — Ovelishe 41.

Oshike hatu lihongo mepsalme olo? Otashi hekeleka okukala tu shii kutya Jehova oku hole neenghono ovalongeli vaye nonokutya ohe va tale onheni. Ndele oshihokwifa yo okumona kutya Jehova oku na omaliudo nonokutya elihumbato letu ohali kumu omaliudo aye. Eshiivo olo oli na oku tu kuma ngahelipi? Mbela itali ku linyengifa u longe osho sha yuka?

Ponhele yokukala nelihumbato olo tali nyemateke Jehova, ohatu dulu okuhoolola onghedi yokukalamwenyo oyo ya yuka notai hafifa omutima waye. Naasho osho naanaa ta pula ovalongeli vaye va ninge, eshi a ti “Kale u neendunge, omumwange, hafifa omutima wange.” (Omayeletumbulo 27:11) Kape na vali oshinima shi nondilo osho hatu dulu oku pa Jehova shi dulife okukala nonghalamwenyo oyo tai hafifa omutima waye.

25-31 JULI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EPSALME 79-86

“Olyelye a fimanenena monghalamwenyo yoye?”

(Epsalme 83:2-6) Akutu Kalunga, ino likalela auke, Ove ino kala wa mwena u tye filu, akutu Kalunga! 3 Tala, osheshi ovo tave ku tondo otava uyaana, novatondi voye otava yelulile omitwe davo pombada. 4 Oshiwana shoye otave shi diladilile ekengelelo, novanhu vopolwaamba loye otave va dutile ehangakeno, 5 tava ti: Ileni tu yeni, tu ke va hanauneni po, vo va ha ifanwe vali oshiwana, opo edina lOvaisrael li ha tumbulwe vali.6 Heeno, va kundafana, va itavelela shimwe, ove ku pangela omhangela yehangakeno.

w08 10/1 17-18 okat. 7-8

Jehova oha nyamukula omailikano oo taa di komutima

Omupsalme okwa li te lipula unene nashike? Osha yela kutya okwa li te lipula neenghono shi na sha neameno laye noloukwaneumbo waye. Ndele nande ongaho, meilikano laye okwa li a yandja unene elitulemo kunghee edina laJehova la li la dinika nosho yo komatilifo oo a li taa ningilwa oshiwana osho sha humbata edina laYe. Atusheni natu kale tu na oikala ya fa yomupsalme oo, sha hala okutya, tu kale tu na etaleko li li pandjele eshi hatu lididimikile omaudjuu momafiku aa axuuninwa ounyuni ou wa kulupa. — Lesha Mateus 6:9, 10.

8 Omupsalme okwa popya shi na sha naasho ovatondi vaIsrael va li va popya, a ti: “Ileni tu yeni, tu ke va hanauneni po, vo va ha ifanwe vali oshiwana, opo edina lOvaisrael li ha tumbulwe vali.” (Eps. 83:5) Oiwana oyo kaya li tuu i tonde oshiwana shaKalunga oshihoololwa! Ndele oya li i na elinyengotomheno vali limwe. Oya li ya twila olwisho edu laIsrael noye litada ya ti: “Tu ka nangaleni po eenhele daKalunga.” (Eps. 83:13) Mbela opa ningwa oshinima sha yukila oko kunena? Heeno, opa ningwa.

(Epsalme 83:17) Oshipala shavo shi yadifa nohoni, opo va hovele okukonga edina loye, Omwene.

w08 10/1 20 okat. 16

Jehova oha nyamukula omailikano oo taa di komutima

Natu ilikane opo ounamapangelo waJehova u yukipalifwe

Momukokomoko ‘womafiku aa axuuninwa,’ Jehova okwa kala tai moshipala eenghendabala adishe daavo va hala okuhanauna po oshiwana shaye. (2 Tim. 3:1) Oshidjemo, ovapataneki ova fifwa ohoni. Epsalme 83:17 ola popya shi na sha naasho la ti: “Oshipala shavo shi yadifa nohoni, opo va hovele okukonga edina loye, Omwene.” Moilongo ihapu, ovapataneki inava pondola nandenande okuxulifa po oilonga yEendombwedi daJehova. Moilongo ya tya ngaho, ovapiya vaKalunga aeke kashili ova yandja oundombwedi kovanamitimadiwa okupitila moudiinini nelididimiko lavo, novanhu vahapu ova li va ‘konga edina lOmwene.’ Moilongo ihapu omo Eendombwedi daJehova da li da hepekwa nonyanya, paife omu na ovalongeli vaJehova va hafa omayovi omilongo ile omayovi omafele. Jehova okwa findana shili, ofimbo ovatondi vaye va fya ohoni! — Lesha Jeremia 1:19.

(Epsalme 83:18, 19) Nava fifwe ohoni, va tilifwe fiyo alushe, nava lengaifwe, vo va xule po. 19 Vo va kale , ve shi koneka, nokutya Ove ou to ifanwa Omwene, Ove auke u li po Okombadambada medu alishe.

w11 5/15 16 okat. 1-2

Olyelye a fimanenena monghalamwenyo yoye?

OTASHI dulika wa li wa mona edina laJehova oshikando shotete eshi we li ulikilwa mEpsalme 83:19 mEembibeli dimwe. Otashi dulika yo wa li wa kumwa eshi wa lesha eendjovo odo tadi ti: ‘Vo va kale, ve shi koneka nokutya ove ou to ifanwa Jehova, oove auke u li po Omukombadambada medu alishe.’ (Eps. 83:19, yelekanifa novelishe 18 mo-NW.) Okudja opo, nopehe na omalimbililo owa kala to longifa omushangwa oo u kwafele vamwe va shiive Kalunga ketu omunahole, Jehova. — Rom. 10:12, 13.

2 Nonande osha fimana okushiiva edina laJehova, owa pumbwa okuninga shihapu shihe fi ashike okukala u li shii. Didilika nghee omupsalme a divilika natango oshili imwe ya fimanenena i na sha nexupifo letu, eshi a ti: ‘Oove auke u li po Omukombadambada medu alishe.’ Jehova oye shili Omunhu a fimanenena meshito alishe. E li Omushiti woinima aishe, oku na oufemba wokulombwela oishitwa yaye aishe i dulike kuye filufilu. (Eh. 4:11) Onghee hano, ohatu dulu okulipula kutya, ‘Olyelye a fimanenena monghalamwenyo yange?’ Osha fimanenena kufye okudiladila noukeka kutya ohatu ka nyamukula ngahelipi epulo olo.

w08 10/1 20 okat. 17-18

Jehova oha nyamukula omailikano oo taa di komutima

Otu shii kutya ovapataneki otava ka twikila oku tu hepeka natango. Ndele nande ongaho, ohatu twikile okuudifila ovanhu onghundana iwa, nokuli novapataneki vetu. (Mat. 24:14, 21) Ndele omhito oyo ya yeulukila ovapataneki ovo opo ve livele ombedi nova ka xupifwe oi li pokuxula po. Okuyapulifwa kwedina laJehova okwa fimanenena ku dule okuxupifwa kwovanhu. (Lesha Hesekiel 38:23.) Eshi oiwana aishe tai ke limanga kumwe ngaashi sha xunganekwa opo i hanaune po ngeno oshiwana shaKalunga, ohatu ka dimbuluka eendjovo edi deilikano lomupsalme tadi ti: “Nava fifwe ohoni, va tilifwe fiyo alushe, nava lengaifwe, vo va xule po.” — Eps. 83:18.

18 Ovo tava twikile okupataneka ounamapangelo waJehova otava ka xulifwa po monghedi ififa ohoni. Eendjovo daKalunga oda popya kutya ovo ‘itava dulika kevangeli’ otava ka ‘nyonauka po fiyo alushe’ puHarmagedon. (2 Tes. 1:7-9) Okuhanaunwa po kwovanhu va tya ngaho nosho yo okuxupifwa kwaavo hava longele Jehova moshili otaku ka kala oumbangi wa yela kutya Jehova oye Kalunga aeke kashili. Efindano linene la tya ngaho itali ka dimbuwa nandenande mounyuni mupe. Ovo tava ka nyumuka ‘penyumuko lovayuki nolovalunde’ otave ke lihonga kombinga yoinenelonga yaJehova. (Oil. 24:15) Mounyuni mupe, ovanhu va tya ngaho otava ka mona kutya oshi li pandunge okudulika kounamapangelo waJehova. Ovananheni otava ka tomwa noupu va itavele kutya Jehova oye Kalunga aeke kashili.

Konakona moule omamona opamhepo

(Epsalme 79:9) Kalunga kexupifo letu, tu kwafa, molwefimano ledina loye, tu xupifa, Ove tu dimina po omatimba etu molwedina loye!

w06 9/1 10 okat. 5

Omanenedhiladhilo okuza membo etitatu netine lyOmapisalomi

79:9. Jehova oha pulakene komagalikano getu, unene tuu ngele oge na ko nasha nokusimanekitha edhina lye.

(Epsalme 86:5) Osheshi Omwene, Ove u nonghedi iwa, u yadi ekufilo, Ove u nolukeno naava have ku ifana.

w06 9/1 10 okat. 9

Omanenedhiladhilo okuza membo etitatu netine lyOmapisalomi

86:5. Inatu pandula tuu sho Jehova he tu “dhimine po”! Oha tala mboka tayi itedhulula opo e ya sile ohenda e ya dhimine po.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma