Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
1-7 AUGUSTE
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EPSALME 87-91
“Kala omutumba meameno laau wOkombadambada”
(Epsalme 91:1, 2) Ou e li omutumba meameno laau wOkombadambada, ndee ta kala momudidimbe wOmunaenghono adishe, 2 ye ota ti kOmwene: Eameno lange, nohotengulu yange, Kalunga kange, ou handi mu lineekele.
Natu twikileni okweenda mondjila oyo ya yuka!
Ovo va ninginifwa ove li “meameno”
10 Okuliyapulila Jehova nokuninginifwa ohaku etele omunhu enangeko noupuna limwe vali, oufembanghenda wokukala “meameno laau wOkombadambada.” (Lesha Epsalme 91:1.) Okukala “meameno laau wOkombadambada” otaku ulike konhele yeameno lopamhepo yopafaneko. Onhele ‘yeameno’ ya tya ngaho kai shiivike kovanhu ovo vehe na eudeko loinima yopamhepo noinave lineekela Kalunga. Okukala metwokumwe neliyapulo letu nokukala twe lineekela filufilu Jehova, otwa fa hatu mu lombwele hatu ti: “Eameno lange, nohotengulu yange, Kalunga kange, ou handi mu lineekele.” (Eps. 91:2) Jehova Kalunga oha ningi eameno letu. (Eps. 91:9) Openi vali hatu dulu okuhanga eameno la tya ngaho?
11 Okukala “meameno” laJehova otaku ulike yo kutya otwa nangekwa noupuna noufembanghenda wokukala nekwatafano lopofingo naye. Ohatu dulu okukala nekwatafano la tya ngaho ngeenge otwe liyapulile Jehova nokuninginifwa. Okudja opo, ohatu dulu okukoleka ekwatafano letu naKalunga mokweehena popepi naye okupitila mokukonakona Ombibeli, mokwiilikana tashi di komutima nosho yo mokukala twe mu lineekela filufilu. (Jak. 4:8) Kape na omunhu umwe nande onale a li e na ekwatafano lopofingo elela naJehova e dule Jesus, oo ha kala alushe e lineekela Omushiti waye. (Joh. 8:29) Onghee hano, natu kale twe lineekela kutya Jehova okwa hala nota dulu oku tu kwafela tu kale metwokumwe neano letu eshi twe mu liyapulila. (Omuud. 5:3) Omafiloshisho opamhepo oo Kalunga a pa oshiwana shaye oku li oumbangi uhe fi okupatanekwa oo tau ulike kutya oku tu hole shili nokwa hala tu pondole moku mu longela.
(Epsalme 91:3) Osheshi Oye tuu, te ku xupifa melulo lomuteli womwiyo nomoudu wolutapo.
w07 10/1 28-32 okat 1-18
Jehova ohe tu xupifa momalulo omuteli weemwiyo
OVAKRISTE vashili aveshe ohava kondjifa omutondi omunaenghono nomunamakoto. Omutondi oo okwa popiwa mEpsalme 91:3 kutya oku li ‘omuteli womwiyo.’ Omutondi oo oye lyelye? Okudja muJuni 1883, Oshungonangelo oya kala tai yelifa kutya omutondi oo oSatana Ondiaboli. Omutondi oo omunaenghono oha kendabala okupukifa nokuyula ovapiya vaJehova ta longifa oinheya, ngaashi naanaa omuteli woudila ha ningi.
2 Pefimbo lOmbibeli, ovanhu ova li hava kwata oudila molwaashi hava imbi nawa ile molwewapalo lavo ile nelalakano lokulya nosho yo okuninga omayambo. Ndele nande ongaho, oudila ova lungudja novambada paushitwe, noshidjuu oku va yula. Onghee hano, omuyuli woudila okwa li ha konakona nawa tete omaukwatya nosho yo oikala youdila ovo a li ha kala a hala okuyula, opo nee ta longifa omakoto e va yule. Ombibeli oya faafanifa Satana nomuteli woudila, naasho otashi tu kwafele tu shiive nawa eenghedi odo ha longifa. Ondiaboli ohai tu konakona pauhandimwe opo nee tai shiiva oikala nosho yo omaukwatya etu nohai tu tele eemwiyo meholeko opo i tu yule. (2 Timoteus 2:26) Ngeenge oye tu yulu otashi ka nyona po ekwatafano letu naKalunga naasho otashi dulu oku tu ningifa tu ka hanaunwe po. Nomolwaasho otwa pumbwa okushiiva omakonda e lili noku lili ‘omuteli womwiyo’ oo opo tu kale twa amenwa.
3 Omupsalme okwa longifa efaneko la twa mokufaafanifa omakonda aSatana naao onghoshona ile onhoka. (Epsalme 91:13) Ngaashi onghoshi, omafimbo amwe Satana oha ponokele oshiwana shaJehova monghedi ya yukilila okupitila momayeleko ile a ningife omapangelo a shilike oilonga yasho. (Epsalme 94:20) Omaponokelo onyanya a tya ngaho otaa dulu okuningifa vamwe va efe po okulongela Jehova. Ndele luhapu omaponokelo a tya ngaho ihaa pondola nohaa hanganifa oshiwana shaKalunga. Ndele mbela ongahelipi shi na sha nomaponokelo aSatana a fa onhoka oo haa ningwa monanguwi?
4 Ngaashi eyoka loudiyo, Ondiaboli ohai longifa eenghedi domonanguwi opo i ponokele nonyanya oshiwana shaKalunga. Monghedi oyo, oya pondola okunyateka omadiladilo ovapiya vaKalunga vamwe, moku va pukifa va kale tava longo ehalo layo ponhele yokulonga ehalo laKalunga, naasho ohashi etifa oilanduliko i nyikifa oluhodi. Ndele nande ongaho, omakoto aye otu a shii. (2 Ovakorinto 2:11) Natu ka konakoneni eenghedi nhee da nyika oshiponga odo Satana ha longifa okuyula ovanhu, ngaashi odo hadi longifwa ‘komuteli womwiyo.’
Satana oha longifa oumbada wokutila ovanhu
5 ‘Omuteli womwiyo’ oku shii kutya ovanhu ohava kala va hala okukala va tambulwa ko nova hokiwa kovanhu vakwao. Ovakriste ove na ko nasha nomadiladilo nosho yo omaliudo avamwe. Molwaashi Ondiaboli oi shii onghalo ya tya ngaho, oya hala okulongifa okunakonasha kwavo opo va kale tave lipula kutya ovanhu vakwao ohave va tale ko ngahelipi. Pashihopaenenwa, ohai yulu ovapiya vaKalunga vamwe moku va ningifa va kale ve na oumbada ‘wokutila ovanhu.’ (Omayeletumbulo 29:25) Ngeenge ovapiya vaKalunga ova dopa okuninga osho Eendjovo daye tadi ti ile va hopaenene vamwe mokulonga owii molwaashi ve va tila, osha yela kutya ova yulwa ‘komuteli womwiyo.’ — Hesekiel 33:8; Jakob 4:17.
6 Pashihopaenenwa, omunyasha wonhumba otashi dulika e liyandje komafininiko ovanafikola vakwao ndele ta shili omakaya. Otashi dulika omunyasha a tya ngaho ka li nande a diladila okushila omakaya efiku olo e shi a ya kofikola. Ndele ombadilila okwa ninga oshinima osho tashi nyono po oukolele waye notashi nyemateke Kalunga. (2 Ovakorinto 7:1) Osha enda ngahelipi opo a kokelwe monghalo ya tya ngaho? Otashi dulika a endafana nookaume vai nokwa li a tila va kale ve mu tonde. Ovanyasha, inamu efa nande ‘omuteli womwiyo’ e mu koke noku mu yula! Opo muha yulwe, inamu liyandja nandenande nokuli nomoinima inini. Dulikeni kelondwelo lOmbibeli li na sha nokuhenuka ookaume vai. — 1 Ovakorinto 15:33.
7 Ovadali Ovakriste ove shii nawa oshinakuwanifwa shavo shopamishangwa shi na sha nokufila oshisho omaukwaneumbo avo palutu. (1 Timoteus 5:8) Ndele nande ongaho, Satana okwa hala okuningifa Ovakriste va kale tava yandje unene elitulemo kokufila oshisho eemhumbwe davo dopalutu. Otashi dulika Ovakriste vamwe va kale ve na ondjikilile yokufaula okwoongala molwaashi ove liyandja komafininiko ovayandji voilonga yavo opo va longe olutaima. Otashi dulika va kale va tila okupula efudo koilonga opo va ka kale poshoongalele shoshitukulwa omafiku aeshe atatu, va ka longele Jehova pamwe novamwaxe. Ndele opo ve liamene komwiyo wa tya ngaho, ove na ‘okulineekela Omwene.’ (Omayeletumbulo 3: 5, 6) Natango, okudimbulukwa kutya atusheni otu li ovashitwa vaJehova nonokutya ote ke tu fila oshisho otashi tu kwafele tu kale tu na ondjele. Ovadali, mbela omwa itavela ngoo kutya Jehova ote ke mu fila oshisho pamwe nomaukwaneumbo eni monghedi yonhumba ile yongadi ngeenge otamu longo ehalo laye? Ile otamu ka yulwa kOndiaboli opo i mu ningife mu kale tamu longo ehalo layo molwaashi mwa tila ovanhu? Ohatu mu ladipike mu dilonge komapulo oo pamwe neilikano.
Satana oha longifa ohole yokuhola omaliko
8 Omwiyo umwe vali oo Satana ha longifa opo e tu yule oo ohole yokuhola omaliko. Onghalelo yeengeshefa younyuni ou luhapu ohai xwaxwameke eemhangela di na sha nokulimonena oimaliwa mefimbo lixupi, odo tadi dulu okuyula vamwe vomovapiya vaKalunga. Omafimbo amwe, ovanhu vamwe otashi dulika va ladipikwe taku ti: “Longa noudiinini. Ngeenge owa ongele oimaliwa ihapu, oto ka kala to longo ngaashi wa hala nokuhafela onghalamwenyo. Oto dulu nokuli okukokola ondjila.” Ovakriste vamwe meongalo otashi dulika va ladipikile vakwao oinima ya tya ngaho ihe li pandunge molwaashi va hala okuxupila muvo. Diladila shi na sha nomunhu te liongelele oimaliwa ihapu opo a ka kale e na onghalamwenyo iwa komesho. Mbela osho itashi ulike oikala ya fa yoshipuna “elai” shomeyele laJesus? — Lukas 12:16-21.
9 Satana ota longifa onghalelo yaye yoinima youkolokoshi opo a nwefe mo ovanhu va kale va hala oinima yopamaliko. Ehalo la tya ngaho otali dulu okukuma nai onghalamwenyo yOmukriste, tali ka fininika eendjovo noku di ninga “oifete.” (Markus 4:19) Ombibeli otai tu ladipike tu kale twa wanenwa koipalwifa nokoikutu. (1 Timoteus 6:8) Ndele vahapu ohava yulwa ‘komuteli womwiyo’ molwaashi ihava tula moilonga omayele oo pauhandimwe. Mbela ounhwa oo hau va ningifa va kale va hala okukala nonghedi yokukalamwenyo yonhumba? Ongahelipi shi na sha nafye pauhandimwe? Mbela okukala twa hala oiniwe ohaku tu imbi okupitifa komesho oinima i na sha nelongelokalunga lashili? (Haggai 1:2-8) Shi nyikifa oluhodi, ngeenge pe na oudjuu wopamaxupilo, vamwe ohava yambe po oupamhepo wavo opo va kale nonghalamwenyo youdjeko, naasho ohashi hafifa ‘omuteli womwiyo.’
Satana oha longifa omalihafifo inaa koshoka
10 ‘Omuteli womwiyo’ oha longifa ekonda opo a nyone po eliudo lovanhu lopaushitwe li na sha naasho shiwa ile osho shii. Oikala ya fa oyo ya li muSodom naGomorra otai dana onghandangala kunena meengeshefa di na sha nomalihafifo. Nokuli noifo nosho yo eenghundana doko-TV ohai ulike elongifo leenghono nohai xwaxwameke omilele inadi koshoka. Oinima ihapu i na sha nomalihafifo oyo hai ulikwa moikundaneki ohai imbi ovanhu va dule “okutongola ouwa nowii.” (Ovaheberi 5:14) Ndele dimbuluka eendjovo daJehova odo a popya okupitila momuprofeti Jesaja a ti: “Woo ava, tava ti: Owii oo ouwa, nouwa oo owii.” (Jesaja 5:20) Mbela ‘omuteli womwiyo’ okwa nwefa mo nekonda okudiladila kwoye nomalihafifo inaa koshoka a tya ngaho? Osha fimanenena okulikonakona pauhandimwe. — 2 Ovakorinto 13:5.
11 Omido 25 lwaapo da pita, Oshungonangelo oya li ya londwela pahole ovalongelikalunga vashili shi na sha nokutala eeprograma doko-TV odo hadi ulikwa tadi twikile. Pashihopaenenwa, Oshungonangelo imwe oya li ya ulika kunghee eeprograma doihole (eesopi) hadi dulu okuyula ovanhu, ya ti: “Ovanhu ohava yukipalifa elihumbato keshe omolwoihole. Pashihopaenenwa, moprograma imwe omunyasha umwe oo a mita okwa lombwela kaume kaye a ti: ‘Ondi hole Victor. Nghi na ko nasha. . . . Shimha ashike ndi na okaana kaye!’ Omusika iwa oyo hai kala tai danwa moprograma oyo ohai ningifa ovanhu vaha didilike mo kutya okakadona oko kake na eenghedi diwa. Ovo hava tale oprograma oyo navo ove hole Victor nohava kala ve uditile okakadona oko olukeno. Ohava kala va hokwa elihumbato laavo ve li moprograma. Omukainhu umwe oo a li ha tale eeprograma doihole ndele te di efa po okwa ti: ‘Oshikumwifa nghee omunhu ta dulu okuyukipalifa okudiladila kwaye. Otu shi shii kutya oluhaelo oshinima shii. . . . Ndele onde ke shi mona mo kutya onda li handi kufa ombinga moshinima sha tya ngaho pamadiladilo.’”
12 Okudja eshi oitukulwa oyo ya kala tai nyanyangidwa, eeprograma odo tadi dulu okunwefa mo nai omitima dovanhu oda hapupala neenghono. Moilongo ihapu, eeprograma da tya ngaho ohadi ulikwa eevili 24, efiku keshe. Ovalumenhu, ovakainhu nosho yo ovanyasha vahapu vomido omulongo nasha ohava yadifa luhapu omadiladilo nomitima davo nomalihafifo a tya ngaho. Ndele fye katu na nandenande okulifufya nokutomhafana kwoipupulu. Otashi ka kala shihe li pandunge okutomhafana kutya omalihafifo inaa koshoka a tya ngaho oo haa ulikwa meeprograma do-TV oku li xwepo e dule oinima oyo tu wete tai ningwa lelalela. Mbela Omukriste ota dulu ngoo shili okuhoolola okuhafifwa kovanhu ovo itaka shiva nande efiku limwe keumbo laye?
13 Vahapu ova li va mona ouwa eshi va li va tula moilonga elondwelo olo la li la yandjwa ‘komupiya omudiinini nomunaendunge.’ (Mateus 24:45-47) Vamwe ova li va shangela kehangano eshi va lesha omayele a yukilila nokwe likolelela kOmbibeli, va popya nghee oitukulwa oyo ye va kwafela pauhandimwe. Umwe okwa li a popya a ti: “Onda kala nda pikwa kokutala eeprograma doihole oule womido 13. Onda li handi diladila kutya oupamhepo wange otau ka kala u li nawa shimha ashike handi i kokwoongala kwopaKriste nokukala handi kufa ombinga moilonga yomomapya omalufe. Ndele onda li nda tambula ko oikala younyuni oyo handi mono meesopi kutya ngeenge omushamane woye ohe ku ningi nai ile u wete ehe ku hole, owa manguluka okuya moluhaelo, molwaashi omushamane oye e na ondjo. Opo nee eshi nda li ndi udite kutya onda manguluka okuninga ngaho, onda li nda ya moluhaelo ndele handi nyono kuJehova nosho yo kukaume kange kopahombo.” Omukainhu oo okwa li a kondwa mo meongalo lopaKriste, nokonima yefimbo okwa ka dimina kutya okwa ninga epuko, ndele te livele ombedi nokwa li a alulilwa meongalo. Oitukulwa oyo ya li tai londwele shi na sha neesopi oya li ye mu kwafela a efe po okukala te lihafifa noinima oyo Jehova e tonde. — Amos 5:14, 15.
14 Omuleshi umwe oo a li a kumwa keeprograma odo okwa ti: “Okwa li handi kala handi kwena ngeenge nda li handi lesha oitukulwa oyo, molwaashi onda li nda didilika kutya kanda li handi longele Jehova nomutima aushe. Onda li nda udanekela Jehova kutya itandi ka tala vali nandenande eeprograma odo.” Omukainhu umwe Omukriste oo a li a pikwa kokutala eeprograma odo okwa li a ulika olupandu laye shi na sha noitukulwa oyo a ti: “Onda li handi lipula . . . ngeenge ekwatafano lange naJehova inali nyonwa po. Ongahelipi handi dulu okukala noukaume novanhu ovo hava dana eesopi nopefimbo opo tuu opo ondi li kaume kaJehova?” Ngeenge eeprograma do-TV da tya ngaho oda li da nwefa mo nai omitima dovanhu omido omilongo 25 da pita, mbela kunena itadi dulu okunwefa mo ovanhu neenghono? (2 Timoteus 3:13) Otu na okukala twa lungama omwiyo waSatana womalihafifo inaa koshoka oludi keshe, kutya nee pamwe eesopi odo hadi ulikwa ko-TV, oudano weevidio u na sha nelongifo leenghono ile ouvidio veemusika da nyata.
Satana oha longifa okuhaudafana
15 Satana oha longifa okuhaudafana ku li omwiyo opo a ete etukauko mokati koshiwana shaJehova. Ohatu dulu okuyulwa komwiyo wa tya ngaho, ka shi na nee mbudi kutya otu na omaufembanghenda elipi moilonga yaJehova. Vamwe ova yulwa kOndiaboli molwaashi ova efa okuhaudafana ku nyone po ombili noukumwe oo u li mokati koshiwana shaJehova. — Epsalme 133:1-3.
16 Pefimbo lOita yotete yOunyuni, Satana okwa li ta kendabala okuxulifa po oshitukulwa shehangano laJehova shokombada yedu mokuninga omaponokelo a yukilila ndele ina pondola. (Ehololo 11:7-13) Okudja opo, okwa kala ta kendabala monghedi yekonda okunyona po oukumwe wetu. Ngeenge otwa efa okuhaudafana ku nyone po oukumwe wetu, kungaho otwa yulwa ‘komuteli womwiyo.’ Osho otashi ka imba omhepo iyapuki i kunguluke ya manguluka monghalamwenyo yetu nosho yo meongalo. Ngeenge osho osha ningwa, Satana ota ka kala a hafa, molwaashi ngeenge meongalo ka mu na ombili noukumwe oilonga yokuudifa itai ka xuma komesho. — Ovaefeso 4:27, 30-32.
17 Ou na okuninga po shike ngeenge pokati koye nOmukriste mukweni opa holoka okuhaudafana? Oshoshili kutya eenghalo ohadi kala da yoolokafana, ndele nonande ope na oinima ihapu oyo hai etifa omaupyakadi, osho inashi hala okutya okuhaudafana itaku dulu okukandulwa po. (Mateus 5:23, 24; 18:15-17) Omayele oo e li mEendjovo daKalunga okwa nwefwa mo nokwa wanenena, nongeenge okwa tulwa moilonga ohaa kwafa filufilu.
18 Jehova oku “yadi ekufilo” noha ‘kufile po’ ovanhu. (Epsalme 86:5; 130:4) Ohatu ulike kutya otu li ovana vaye ovaholike ngeenge hatu mu hopaenene. (Ovaefeso 5:1) Atusheni ohatu nyono notwa pumbwa okudiminwa po kuJehova. Onghee hano, otu na okukala twa lungama ngeenge otu na oikala yokuhadimina po vamwe. Oshi na oupu tu kale tu na oikala ya fa yomupiya womeyele laJesus oo kwa li ina hala okudimina po omupiya mukwao eendjo odo da li dinini elela mokuyelekanifa naado omupiya oo a li a diminwa po komwene waye. Eshi omwene womupiya oo a li a uda shi na sha naasho, okwa li a tulifa omupiya oo modolongo. Jesus okwa li a xulifa eyele olo neendjovo tadi ti: “Osho yo Tate meulu te mu ningile, ngenge itamu dimine po okomitima deni keshe tuu omumwaina.” (Mateus 18:21-35) Okudilonga kombinga yeyele olo nosho yo shi na sha nanghee Jehova a kala te tu dimine po lwoikando nehalo liwa, otashi ke tu kwafela neenghono ngeenge hatu pongolola po okuhaudafana pokati ketu novamwatate. — Epsalme 19:15.
(Epsalme 91:9-14) Osheshi wa tile: Omwene, Oove eameno lange, naau wOkombadambada owe mu ninga ohote yoye. 10 Ito hangika nande koudjuu, neumbo loye itali mono oshiponga. 11 Osheshi Ye ote ku lombwelele ovaengeli vaye, ve ku amene meendjila doye adishe. 12 Otave ku humbata nomaoko avo, u he lipume omhadi yoye kemanya. 13 Oto ende nokulyata onghoshi nonhoka, oto lyataula onghoshona neyoka. 14 Oye eshi a dama kuame, onda hala ndi mu xupife, nda hala ndi mu amene, osheshi ota shiiva edina lange.
Okukala twaJehova oku li efilonghenda inali longelwa
13 Jehova oha amene ngahelipi oshiwana shaye koiponga yopamhepo? Omupsalme okwa ti: “Ye ote ku lombwelele ovaengeli vaye, ve ku amene meendjila doye adishe.” (Eps. 91:11) Ovaengeli vomeulu ohave tu wilike nohave tu amene opo tu dule okuudifa onghundana iwa. (Eh. 14:6) Kakele kovaengeli, ovakulunhuongalo Ovakriste ohave tu amene tuha pukifwe kokutomhafana kwa puka mokukanghameka filufilu omahongo avo kOmishangwa. Otava dulu okukwafela keshe umwe pauhandimwe oo ta kendabala okufinda oikala younyuni. (Tit. 1:9; 1 Pet. 5:2) Natango, “omupiya omudiinini nomunaendunge” ohe tu pe eendja dopamhepo opo e tu amene tuha pukifwe kehongo loevolusi, tuha kokelwe momilele da nyata, tuha lalakanene omaliko nefimano notu henuke omahalo nomanwefemo makwao a nyika oshiponga. (Mat. 24:45) Oshike she ku kwafela opo u dule okukondjifa imwe yomoinima oyo ya nyika oshiponga?
14 Oshike tu na okuninga opo tu dule okukala “omutumba” meameno laKalunga? Ngaashi ashike tu na okuliamena alushe koinima ya nyika oshiponga oyo tai dulu oku tu yahameka palutu, ngaashi oiponga, ovalongi vominyonena ile tuha kwatwe komikifi, otu na yo okukatuka eenghatu tadi twikile opo tu liamene koiponga yopamhepo. Onghee hano, otu na okulandula alushe ewiliko olo Jehova he tu pe okupitila moileshomwa, pokwoongala kweongalo nosho yo poyoongalele. Otu na yo okukala hatu pula omayele kovakulunhuongalo. Kakele kaasho, mbela ihatu mono ouwa omolwomaukwatya e lili noku lili oo haa ulikwa kovamwatate novamwameme vopamhepo? Okweendafana neongalo ohaku tu kwafele shili tu kale ovanongo. — Omayel. 13:20; lesha 1 Petrus 4:10.
Jehova oye eameno letu
‘Itatu hangika nande koudjuu’
13 Nonande eameno lounyuni ou otali teka po, otwa tula Kalunga komesho nokumona etwomukumo meendjovo domupsalme tadi ti: “Osheshi wa tile: Omwene, Oove eameno lange, naau wOkombadambada owe mu ninga ohote yoye. Ito hangika nande koudjuu, [notenda yoye itai, NW] mono oshiponga.” (Epsalme 91:9, 10) Heeno, Jehova oye eameno letu. Ndelenee, nafye ohatu ningi yo Omukombadambada ‘ohote yetu,’ omo hatu mono eameno. Ohatu tange Jehova e li Omunamapangelo aeshe, hatu hondama muye e li Odjo yeameno letu, nohatu udifa onghundana iwa yOuhamba waye. (Mateus 24:14) Onghee hano, ‘itatu ka hangika nande koudjuu’ — ile komaudjuu oo a hokololwa nale metetekelo mepsalme eli. Nokuli nongeenge tu li momaudjuu aa navamwe ngaashi omakakamo edu, oikungulu, efundja, ondjala nosho yo ehanauno loita, itaa ka nyona po eitavelo letu ile eameno letu lopamhepo.
14 Ovakriste ovavaekwa ova fa ovanailongo ve li meetenda ve likalekelwa konghalelo ei yoinima. (1 Petrus 2:11) ‘Notenda yavo itai mono oshiponga.’ Kutya nee eteelelo letu olomeulu ile olokombada yedu, katu li oshitukulwa shounyuni noinatu kwatwa koiponga idipai pamhepo ngaashi oluhaelo, okuhola omaliko, omalongelokalunga oipupulu nosho yo okulongela “oshilyani” nosho yo “oshiyelekela” shasho, Oiwana yaHangana. — Ehololo 9:20, 21; 13:1-18; Johannes 17:16.
15 Shi na sha neameno olo tu na, omupsalme ota weda ko ta ti: “Ye [Jehova] ote ku lombwelele ovaengeli vaye, ve ku amene meendjila doye adishe. Otave ku humbata nomaoko avo, u he lipume omhadi yoye kemanya.” (Epsalme 91:11, 12) Ovaengeli ova pewa eenghono oku tu amena. (2 Eehamba 6:17; Epsalme 34:8-10; 104:4, NW; Mateus 26:53; Lukas 1:19) Otave tu amene ‘meendjila detu adishe.’ (Mateus 18:10) Ohatu hafele eameno lovaengeli nosho yo okuwilikwa tu li ovaudifi vOuhamba noitatu punduka pamhepo. (Ehololo 14:6, 7) Nokuli ‘nomamanya’ ngaashi omashiliko okukondjifa oilonga yetu inae tu ningifa tu punduke nokukanifa okuhokiwa kuKalunga.
16 Omupsalme ota twikile ta ti: “Oto ende nokulyata onghoshi nonhoka, oto lyataula onghoshona neyoka.” (Epsalme 91:13) Ngaashi ashike onghoshona tai shi ningi moipafi oku tu ponokela sha yukilila, vamwe vomovatondi vetu otava ulike omapataneko avo moipafi mokuyandja eemhango da longekidwa nelalakano lokukelela oilonga yetu yokuudifa. Ndelenee omaponokelo inaa teelelwa ngaashi oo onhoka tai komona okudja mehondameno nao okwe tu ningilwa yo. Mokuhondama apa ihava monika, ovawiliki vopamhepo omafimbo amwe ohave tu ponokele okupitila movatotimhango, movapanguli nosho yo muvamwe. Ndelenee nekwafo laJehova, ohatu kongo ekwafo nombili meemhangu, nokungaha ohatu ‘popile onghundana iwa noku i pameka pamhango.’ — Ovafilippi 1:7, NW; Epsalme 94:14, 20-22, yelekanifa NW.
17 Omupsalme okwa popya okulyataula “onghoshona neyoka.” Onghoshona otai dulu okukala onghwanyanya neyoka otali dulu okukala oshilikoki shinene. (Jesaja 31:4) Ndelenee kutya nee onghoshona otai dulu okukala onghwanyanya shi fike peni ngeenge tai ponokele sha yukilila, fye ohatu i lyataula pafaneko mokudulika kuKalunga ponhele yovalumenhu nomahangano a fa eenghoshi. (Oilonga 5:29) Onghee hano, ‘onghoshi’ itilifi itai tu etele eyahameko lopamhepo.
18 MoSeptuagint yOshigreka, ‘eyoka’ otali ifanwa “ongadu.” Eshi otashi tu dimbulukifa nawa ‘ongadu inene, eyoka likulu, la ifanwa ondiaboli naSatana.’ (Ehololo 12:7-9; Genesis 3:15) Okwa fa oshilikoki shitilifa shi na eenghono okunyanyaula nokupona oshihakanwa shasho. (Jeremia 51:34) Eshi Satana ta kendabala oku tu manga nongodi yaye, e tu nyanyaule nomafininiko ounyuni ou noku tu pona po, natu limangulule ko koupika waye nokulyataula ‘eyoka’ eli. (1 Petrus 5:8) Oixupe yovavaekwa osho i na okuninga ngeenge oya hala okukufa ombinga mewanifo lOvaroma 16:20.
Jehova — Odjo yetu yexupifo
19 Shi na sha nomwiilikani washili, omupsalme okwa kalela po Kalunga eshi ta ti: “Oye eshi a dama kuame, onda hala ndi mu xupife, nda hala ndi mu amene, osheshi ota shiiva edina lange.” (Epsalme 91:14) Outumbulilo “onda hala ndi mu amene” otau ti naanaa: “Ohandi mu tula monhele yopombada,” sha hala okutya, apa ita hangika. Ohatu hondama muJehova tu li ovailikani vaye unene tuu molwaashi ‘otwa dama muye.’ (Markus 12:29, 30; 1 Johannes 4:19) Kalunga ‘okwe tu xupifa’ yo kovatondi vetu. Itatu ka hanaunwa po nande. Ponhele yaasho, ohatu ka xupifwa molwaashi otu shii edina laKalunga nohatu li ifana meitavelo. (Ovaroma 10:11-13) Notwa tokola toko ‘okweenda medina laJehova fiyo alushe.’— Mika 4:5, NW; Jesaja 43:10-12, NW.
Konakona moule omamona opamhepo
(Epsalme 89:35-38) Inandi hala, ndi xutule ehangano letu naavo, naashi nda tongele nomilungu dange, ihandi shi tongolola. 36 Lumwe aluke onda li nda ana kouyapuki wange: oshili, naDavid itandi ke mu fufya nande — eshi nda tya: 37 Oludalo laye nali kale po alushe, nolukalwapangelo laye li fafane netango koshipala shange; 38 olo li kale po alushe ngaashi ohani: ondombwedi ei yomoilemo oyoshili. Sela
Kala u na eitavelo ihali tengauka mOuhamba
14 Diladila kwaasho Jehova a li a udanekela ohamba David yomuIsrael shonale okupitila mehangano olo a ninga naDavid. (Lesha 2 Samuel 7:12, 16.) Jehova okwa ninga ehangano olo naDavid pefimbo lepangelo laDavid muJerusalem, e mu udanekela kutya Messias ota ka dja moludalo laye. (Luk. 1:30-33) Kungaho, Jehova okwa li a yandja ouyelele wa wedwa po wokondadalunde u na sha nepata omo tamu ka dja oludalo nokwa udaneka kutya umwe womoludalo laDavid ota ka kala “a wana” okukala kolukalwapangelo lOuhamba wopaMessias. (Hes. 21:25-27) Okupitila muJesus, ouhamba waDavid otau ka ‘kala po alushe.’ Kungaho, oludalo laDavid otali ka ‘kala po alushe nolukalwapangelo laye otali faafana netango.’ (Eps. 89:35-38) Natu kale nelineekelo kutya epangelo laMessias ka li na fiku li kale li na oulingilingi notali ka etifa omauwa taa kalelele.
“Ondombwedi ei yomoilemo oyoshili”
Oule womido di dulife po 3 000, Jehova Kalunga okwa ninga ehangano nohamba David yomuIsrael shonale. (2 Samuel 7:12-16) Elalakano lehangano olo ola li okulongekidila Jesus Kristus ouhamba e li oludalo laDavid noku kale koshipangelapundi fiyo alushe. (Jesaja 9:7; Lukas 1:32, 33) Omupsalme okwa li ta imbi kombinga yombuto youhamba waDavid eshi a ti: ‘Oludalo laye nali kale po alushe ngaashi ohani: ondombwedi ei yomoilemo oyoshili.’ — Epsalme 89:36, 37.
Ohani oyo i li “eminikilo linini lokupangela oufiku” oi li edimbulukifo liwa loku tu dimbulukifa epangelo laKristus tali kalelele. (Genesis 1:16) Daniel 7:14 okwa popya shi na sha nOuhamba oo a ti: “Eenghonopangelo daye odo eenghonopangelo daalushe, kadi na apa tadi xulu po. Ndele oshilongo shaye osho oshilongo itashi ka teywa po.” Ohani oi li ondombwedi oyo hai tu dimbulukifa kombinga yOuhamba oo nosho yo omanangeko noupuna oo tau ka etela ovanhu.
(Epsalme 90:10) Okukala po kwetu kombada yedu oku fike pomido 70, ngenge kuhapu, shapu 80, ndelenee ouwa wako: oudjuu auke netutuko; osheshi oko otaku pitilile po diva, fye ohatu vilola po.
(Epsalme 90:12) Tu longa okuvala omafiku etu, fye tu pewe omutima wa nongopala.
Omanenedhiladhilo okuza membo etitatu netine lyOmapisalomi
90:10, 12. yelekanitha OB-1954. Molwaashoka onkalamwenyo ofupi, otu na “okuyalula omasiku getu.” Ngiini mbela? Omokukala tu na “omwenyo gu na oondunge” nenge okukala tu na oondunge opo omasiku getu ngoka ga hupu ko twaahe ga hepithe ihe tu ga longithe momukalo ngoka tagu nyanyudha Jehova. Shika otashi pula tu pitithe iinima yopambepo komeho nokulongitha ethimbo lyetu noondunge. — Aaefeso 5:15, 16; Aafilippi 1:10.
Jehova ote tu hongo okuvala omafiku etu
19 Eendjovo domupsalme odo eilikano opo Jehova a honge ovanhu vaye nghee ve na okuulika ounongo mokuvalula nokulongifa omafiku avo a xupa ko monghedi ya hokiwa kuKalunga. Okukalamwenyo kwomido 70 otaku yandje eteelelo lomafiku 25 500. Ndele kutya nee omido detu odi fike peni, ‘katu na owino waashi tashi ningwa mongula; osheshi fye omwifi, ou hau monika okafimbo kanini ndee tau lihane po.’ (Jakob 4:13-15) Molwaashi ‘efimbo nombadilila otali tu hange atushe,’ itatu dulu okupopya kutya ohatu dulu okukala nomwenyo natango efimbo li fike peni. Onghee hano, natu ilikane omolwounongo tu ungaunge nomayeleko, tu kale navamwe nawa nokulonga nawa moilonga yaJehova paife eshi — nena! (Omuudifi 9:11, NW; Jakob 1:5-8) Jehova ote tu wilike okupitila mEendjovo daye, momhepo yaye nosho yo mehangano laye. (Mateus 24:45-47; 1 Ovakorinto 2:10; 2 Timoteus 3:16, 17) Okulongifa ounongo otaku tu linyengifa tu ‘konge tete ouhamba waKalunga’ nokulongifa omafiku etu monghedi oyo tai eta efimano kuJehova nokuhafifa omutima waye. (Mateus 6:25-33; Omayeletumbulo 27:11) Doshili, oku mu longela nomutima aushe itaku ka kufa po omaupyakadi etu aeshe, ndelenee otaku ka eta shili ehafo linene.
8-14 AUGUSTE
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EPSALME 92-101
“Ovanamido imikeni oiimati yopamhepo”
(Epsalme 92:13) Omukoshoki ota kulifwa, a fa omuti womulunga, ota mene ta i pokule, ngaashi omuti womusederi wokuLibanon.
nw07 9/15 32
“Ovanamido otava imike natango oiimati iwa nonande ova kulupa”
Ovanhu vahapu vokoitukulwa yEfuta loPokati ohava twike omilunga odo momaluumbo avo. Omiti odo oda shiivikila nawa ouwa nounyenye wado. Kakele kaasho, omuti oo ohau imi oule womido dihapu.
Ohamba Salomo yomuIsrael shonale oya faafanifa okakadona Okasulmaiti nomulunga panghedi yokatevo. (Eimbiloelela laSalomo 7:7) Embo Plants of the Bible ola popya la ti: “Edina lomulunga womadakala o-‘tàmâr.’ . . . Ovajuda ova li hava longifa oshitya pafaneko okuulika kondjelo iwa newapalo, nova li have shi longifa luhapu okwiifana ovakainhu.” Pashihopaenenwa, okamwainakadona kaSalomo oko kali kawa neenghono oka li ka lukwa Tamar. (2 Samuel 13:1) Ovadali vamwe natango ohava luku ounona vavo voukadona edina olo.
Ovakainhu ovo vawa havo ashike va fa omulunga. Omupsalme okwa imba a ti: “Omesho ange otaa ka tala ovatondi vange nokunyakukwa, nomatwi ange e udite ehafo molwoshiponga shovanawii, ava tava fikamene nge. Omukoshoki ota kulifwa, a fa omuti womulunga, ota mene ta i pokule, ngaashi omuti womusederi wokuLibanon. Ova twikwa meumbo lOmwene, otava tutuma momukunghulo wondjwo yaKalunga ketu.” — Epsalme 92:12-14.
Ovanamido ovo tava longele Jehova noudinini ovo unene va fa omuti womulunga oku shi popya pafaneko. Ombiibeli oya ti: “Eenghwakutoka odo oshikoroni shefimano. Otashi monika mondjila youyuki. (Omayeletumbulo 16:31) Nonande ovanamido kave na naanaa vali eenghono dopalutu eshi omido tadi ende da finda komesho, oupamhepo otau dulu okukala oshinima sha fimanenena kuvo mokukala hava konakona Eendjovo daKalunga pandjikilile opo va ehene popepi naye. (Epsalme 1:1-3; Jeremia 17:7, 8) Ovanamido otava pandulwa omolweendjovo davo diwa nokukala oshihopaenwa shiwa. Ovanamido ovadiinini ove li odjo yetwomukomo kovakriste vakwao nohava twilikile okwiimika oimati iwa omido nomido. (Titus 2:2-5; Ovaheberi 13:15, 16) Ovanamido otava dulu okwiimika oimamati iwa ngaashi omuti womulunga.
Omanenedhiladhilo okuza membo etitatu netine lyOmapisalomi
92:13 — Omomukalo guni aayuuki taya “ka koka ya fa omilunga”? Omulunga ogwa tseyika nawa omolwokwiima kwago. Omuuyuuki okwa fa omulunga molwaashoka oku li omuunashili momeho gaJehova noha kala ti imike “iiyimati iiwanawa” mbyoka ya kwatela mo iilonga iiwanawa. — Mateus 7:17-20.
(Epsalme 92:14, 15) Ova twikwa meumbo lOmwene, otava tutuma momukunghulo wondjwo yaKalunga ketu, 15 vo nande nava kulupe, otava imike natango oiimati, omiti ditalala da twiyauka omafo,
Longela Jehova fimbo omafiku mai inae uya
17 Otu na okutala kutya omeenghedi dilipi kunena hatu dulu okukwafela Ovakriste ovanamido ile ovo vehe na oukolele. Vamwe otashi dulika va kale va halelela okukala pokwoongala kweongalo nopoyoongalele ndele otashi dulika itava dulu okufika po. Moitukulwa imwe, omaongalo okwa ninga po elongekido lopahole opo va kwafele ovanamido va tya ngaho va kale hava pwilikine okwoongala okupitila momakwatafano opangodi. Ndele moitukulwa imwe otashi dulika osho itashi dulu okuningwa. Ashike nande ongaho, Ovakriste ovo itava dulu okufika pokwoongala otava dulu okukufa ombinga mokuyambidida elongelokalunga lashili. Pashihopaenenwa, otava dulu okwiilikana opo eongalo lopaKriste li dule okupondola. — Lesha Epsalme 92:14, 15.
Ovanamido—oilyo i na ondilo youmwainafana wetu wopaKriste
“Ditalala da twiyauka omafo”
9 Mokuyukifa elitulemo kokwiimika oiimati kwovapiya vaJehova ovanamido, omupsalme okwa imba a ti: “Omukoshoki ota kulifwa, a fa omuti womulunga, ota mene ta i pokule, ngaashi omuti womusederi wokuLibanon. Vo nande nava kulupe, otava imike natango oiimati, omiti ditalala da twiyauka omafo.” — Epsalme 92:13, 15.
10 Ongahelipi to dulu okukaleka po eenghono doye dopamhepo nonande owa kulupa? Oshinima osho tashi dana onghandangala shi na sha newapalo lomuti womulunga momukokomoko womido dihapu, okukala tau tekelwa alushe. Sha faafana, oto dulu okumona eenghono momeva oshili yOmbibeli mokukonakona kwoye Eendjovo daKalunga nosho yo mokweendafana nehangano laye. (Epsalme 1:1-3; Jeremia 17:7, 8) Eenghono doye dopamhepo otadi ku ningi oshiniwe shi na ondilo kovaitaveli vakweni. Konakona nghee osho sha li ngaho shi na sha nomunamido omupristeri omukulunhu Jojada.
(Epsalme 92:16) vo va kale tava udifa, nokutya Kalunga Oye omuyuki, emanya lange, muye kamu na nande oushima.
Ovanamido — oilyo i na ondilo youmwainafana wetu wopaKriste
13 Otashi dulika okuhenoukolele ile eenghalo dimwe di lili tadi ngabeke osho to dulu okuninga opo u xumife komesho elongelokalunga lashili. Nonande osho shi li ngaho, natango oto dulu ‘okuninga osho shiwa naasho sha wapalela Kalunga nongulu yaye.’ Oto dulu okuulika ouladi shi na sha neumbo lopamhepo laJehova mokukala pokwoongala kweongalo nokukufa ombinga muko nosho yo mokukufa ombinga moilonga yomomapya keshe efimbo olo to dulu. Ehalo loye lokutambula ko omayele Ombibeli nosho yo okuyambidida kwoye noudiinini “omupiya omudiinini nomunaendunge” neongalo otaku ka yambidida mokupameka oumwainafana wopaKriste. (Mateus 24:45-47) Oto dulu yo okutwa omukumo ovalongelikalunga vakweni “mohole nomoilonga iwa.” (Ovaheberi 10:24, 25; Filemon 8, 9) Oto ka kala yo enangeko noupuna kuvamwe ngeenge oto katuka metwokumwe nomayele omuyapostoli Paulus taa ti: “Ovashamane nava kale ovalidiliki, ve [neenghedi] da fimana, ovakoshoki, ve li nawa [“va pama,” OB-1954] meitavelo nomohole nomelidiliko. Osho tuu novakainhu nava kale ve neenghedi da wapalela ovayapuki, ve he fi ovalundili, havapika voikunwa ihapu, ndelenee ovalongi vomuashi shiwa.”—Titus 2:2-4.
14 Mbela ou li omukulunhuongalo oule womido dihapu? Omukulunhuongalo umwe oo e li omukulunhuongalo efimbo lile okwa yandja omayele taa ti: “Longifa ounongo oo wa mona momukokomoko womido nokuhelihola mwene. Yandja po oinakuwanifwa imwe nokutukulilafana oimoniwa navamwe ovo va hala okulihonga . . . Tala ko vamwe kutya otava dulu okukala va wana. Va kwafela noku va tunga va kale va wana. Ninga omalongekido e na sha nonakwiiwa.” (Deuteronomion 3:27, 28) Okunakonasha kwoye kwashili shi na sha noilonga yOuhamba tai xumu komesho alushe otaku ka etela vamwe omanangeko noupuna mahapu moumwainafana wetu wopaKriste.
“Tava udifa, nokutya Kalunga Oye omuyuki”
15 Ovapiya vaKalunga ovanamido otava wanifa po nehafo oshinakuwanifwa shavo, “tava udifa, nokutya Kalunga Oye omuyuki.” Ngeenge ou li Omukriste omunamido, eendjovo noilonga yoye otai dulu okuulikila vamwe kutya ‘Kalunga oye emanya loye, muye kamu na nande oushima.’ (Epsalme 92:16) Omiti domilunga otadi yandje oundombwedi nope he na okupopya u na sha nomaukwatya dingi Omushiti. Ndele Jehova okwe ku pa oufembanghenda wokuyandja oumbangi u na sha naye kwaavo tava tambula ko elongelokalunga lashili paife. (Deuteronomion 32:7; Epsalme 71:17, 18; Joel 1:2, 3) Omolwashike osho sha fimana?
16 Eshi omuwiliki wOvaisrael Josua kwa li a “kulupa nomafiku aye a ninga mahapu” okwa “ifana Israel ashishe, ovakulunhu vasho nomalenga asho, ovatokoli vasho novapashukili vasho,” ndele te va dimbulukifa oilonga youyuki yaKalunga. Okwa ti: “Kape na nande ondjovo imwe yomeendjovo adishe diwa Omwene Kalunga keni e mu tonga ya kala inai wanifwa. Adishe de mu wanifilwa.” (Josua 23:1, 2, 14) Oule wefimbo, eendjovo odo okwa li da pameka etokolotoko loshiwana okukala shidiinini. Ndele konima yefyo laJosua, “epupi limwe la holoka . . . lo inali shiiva Omwene nosho yo inava shiiva oilonga ye e i ningila Israel. Novana vaIsrael va ninga eshi inashi wapala momesho Omwene, vo ova longela oobaal.” — Ovatokolipangeli 2:8-11.
17 Oudiinini weongalo lokunena lopaKriste inau likolelela koundombwedi womokanya wovapiya vaKalunga ovanamido. Ndele nande ongaho, okwiitavela kwetu Jehova nosho yo omaudaneko aye ohaku pamekwa ngeenge hatu udu omahokololo opaumwene ‘oilonga inene’ oyo a longela oshiwana shaye momafiku aa axuuninwa. (Ovatokolipangeli 2:7; 2 Petrus 1:16-19) Ngeenge owa kala to endafana nehangano laJehova oule womido, otashi dulika to dimbuluka efimbo olo eshi pa li ashike ovaudifi vOuhamba vanini moshitukulwa ile moshilongo sheni ile eshi pa li omaupyakadi e lili noku lili shi na sha noilonga yokuudifa. Mokweendela ko kwefimbo, owa mona eshi Jehova a kufa po omandangalati onhumba ‘nokweendelelifa’ ekulo lOuhamba. (Jesaja 54:17; 60:22, NW) Owa didilika okuyelifwa kwoshili yOmbibeli nowa mona exwepopalo olo la kala nokuningwa koshitukulwa shehangano laKalunga li wetike. (Omayeletumbulo 4:18; Jesaja 60:17) Mbela oho kendabala okuladipika vamwe moku va hokololela oimoniwa yoye i na sha noilonga yaJehova youyuki? Osho itashi dulu tuu okukala shi na oshidjemo tashi linyengifa notashi pameke oumwainafana wopaKriste!
18 Ongahelipi shi na sha neemhito odo eshi wa mona efiloshisho newiliko laJehova lopahole monghalamwenyo yoye paumwene? (Epsalme 37:25; Mateus 6:33; 1 Petrus 5:7) Omumwameme umwe omunamido wedina Marta okwa kala ha ladipike vamwe ta ti: “Kashi na nee mbudi kutya oshike tashi ningwa po, ino efa po nande Jehova. Ote ke ku yambidida.” Omayele oo okwa nwefa mo Tolmina, umwe womovakonakonimbibeli vaMarta oo a ninginifwa petameko lo 1960 nasha. Tolmina okwa ti: “Eshi omushamane wange a fya, okwa li nda teka omukumo neenghono, ndele eendjovo odo oda tokolifa nge toko ndi ha faule nande okwoongala kwonhumba. Na Jehova okwa pameka nge shili ndi diinine.” Tolmina okwa yandja omayele a faafana kovakonakonimbibeli vaye vahapu oule womido. Doshili, mokuyandja etwomukumo nokuhepaulula oilonga youyuki yaJehova, oto dulu okuninga shihapu okutunga eitavelo lovaitaveli vakweni.
Konakona moule omamona opamhepo
(Epsalme 99:6, 7) Moses naAaron va kala mokati kovapristeri vaye, naSamuel mokati kaava va ifana edina laye. Vo ova kuwila Omwene naye okwe va uda. 7 Oye e va popifa moshilemongudi; vo ova diinina omahepaululo aye, noipango ei Ye e va pele.
Longa noudiinini u wede ko kewapalo loparadisa yopamhepo
5 Ngeenge hatu tange Jehova, ohatu hopaenene oshihopaenenwa shovapiya vaKalunga ovadiinini ovo va popiwa mEpsalme 99:1-3, 5-7. (Lesha.) Ovalumenhu ovadiinini ngaashi Moses, Aron naSamuel ova li hava yambidida pauyadi elongekido laKalunga lelongelokalunga lashili. Kunena, fimbo ovavaekwa ovo ve li kombada yedu inava ya meulu va ka longe ve li ovapristeri pamwe naJesus, otava longele Jehova noudiinini motembeli yopamhepo kombada yedu. Omamiliyona “eedi” dimwe ohaa yambidida ovavaekwa noudiinini. (Johannes 10:16) Eengudu odo dopavali ohadi longele Jehova da hangana. Ashike otwa pumbwa okulipula kutya, ‘Mbela ohandi yambidida ngoo pauyadi elongekido laJehova lelongelokalunga lashili?’
(Epsalme 101:2) Mokweenda kwange onda hala ndi diinine ouyuki. Akutu, onaini to uya kuame? Meumbo lange nda hala ndi kale mo nomutima wa yela.
Oto ka enda tuu pamwe naKalunga?
Enda wa fa u “wete ou e he wetike”
14 Opo tu ende pamwe naJehova, oku na okukala omunhu washili kufye. Dimbuluka kutya Jehova okwa li a shilipaleka ovadiinini vomuIsrael shonale kutya ka li e va fifimana. Kunena, ohe lihololele yo oshiwana shaye e li Omuhongi Munenenene. Mbela Jehova omunhu washili kwoove, wa fa u mu wete e li ofika komesho yoye te ku hongo? Olo olo eitavelo olo twa pumbwa, ngeenge otwa hala okweenda pamwe naKalunga. Moses okwa li e na eitavelo la tya ngaho, “osheshi [okwa] kala a fa e wete ou e he wetike.” (Ovaheberi 11:27) Ngeenge Jehova oku li omunhu washili kufye, ohatu ke lipula nanghee ha kala e udite shi na sha nomatokolo oo hatu ningi. Pashihopaenenwa, inatu hala nandenande okudiladila okuya menyono lonhumba ndele hatu kendabala okuliholeka ovakulunhuongalo Ovakriste ile oilyo youkwaneumbo. Ponhele yaasho, ohatu kendabala okweenda pamwe naKalunga nokuli nongeenge ovanhu vakwetu kave tu wete. Ngaashi ohamba David yonale, nafye otwa tokola toko kutya: “Meumbo lange nda hala ndi kale mo nomutima wa yela.” — Epsalme 101:2.
15-21 AUGUSTE
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EPSALME 102-105
“Jehova oha dimbuluka kutya fye ondwi yedu”
(Epsalme 103:8-12) Omwene Oye omunefilonghenda nomunanghenda, oku yadi onheni nouwanghenda munene. 9 Iha handuka alushe, nonya ihai kalelele muye. 10 Ye ite tu ningile eshi sha yeleka omatimba etu, ndee ite tu alulile shi fike powii wetu; 11 ndelenee apa pe fike oule weulu kombada yedu, opo ope fike yo ounene wouwanghenda waye kombada yaava have mu tila; 12 ngaashi oushilo nouninginino u lili kokule, osho Ye ha ehenifa [omanyono] etu kokule nafye;
Kala wa lenga oukwatya waJehova wokukala omudiinini nowokudimina po
14 Okudilonga kunghee Jehova ha dimine po otaku dulu oku tu hekeleka. Natu ka kundafaneni oshihopaenenwa shomumwameme umwe wedina Elaine. Omido dihapu da pita, okwa li a kondwa. Konima yomido donhumba okwa li a alulilwa meongalo. Okwa ti: “Nonande onda li nda lombwela vamwe nonda li handi lipopile kutya Jehova okwa dimina nge po, alushe onda li handi kala ndi udite kutya Jehova ke hole nge ile kutya oku hole unene vamwe noku li omunhu wolela kuvo.” Ndele Elaine okwa li a hekelekwa eshi a lesha nokudilonga komahokololo Ombibeli e na sha nanghee Jehova ha dimine po. Okwa weda ko ta ti: “Onda li ndi udite kutya Jehova oku hole nge noku na ko nasha naame monghedi omo nda li inandi shi diladila nale.” Okwa li unene tuu e linyengifwa kediladilo olo kutya: “Ngeenge Jehova okwe tu dimine po omanyono etu, inatu pumbwa okukala tu udite ondjo okukalamwenyo kwetu akushe omolwomanyono oo.” Elaine okwa ti: “Onde ke shi didilika mo kutya kanda li nda itavela kutya Jehova ota dulu okudimina nge po, nonda li handi diladila kutya ohandi humbata omutengi oo okukalamwenyo kwange akushe. Ondi shii kutya otashi kwata olule okweefa po omadiladilo a tya ngaho, ashike onda hovela nale okukala ndi udite kutya ohandi dulu shili okweehena popepi elela naJehova nondi udite kutya onda kufwa omutengi.” Ihatu longele tuu Kalunga omunahole noha dimine po! — Eps. 103:9.
Longela Kalunga oo e li odjo yemanguluko
17 Atusheni ohatu ningi omapuko efimbo nefimbo. (Omuud. 7:20) Ndele ngeenge owa ningi epuko, ino teka omukumo ile u kale u udite wa fa uhe na oshilonga. Ngeenge owa punduka, oku shi popya pafaneko, yambuka po ndele to pula komesho, nokuli nonande osho otashi pula u konge ekwafo kovakulunhuongalo vomeongalo leni. Jakob okwa ti: ‘Eilikano lavo leitavelo otali xupifa omunaudu, Omwene note mu yambukifa po, ndele ngeenge okwa hangika a tula etimba, otali mu kufilwa po.’ (Jak. 5:15) Ino dimbwa nande kutya Kalunga omunanghenda shili nonokutya okwe ku nanena meongalo molwaashi okwa mona sha shiwa mwoove. (Lesha Epsalme 103:8, 9.) Onghee hano, Jehova ite ke ku efa nandenande shimha ashike to twikile oku mu longela nomutima aushe. — 1 Omaf. 28:9.
(Epsalme 103:13, 14) ngaashi xe ta file ounona vaye onghenda, Omwene osho ha file onghenda ava have mu tila. 14 Osheshi Oye ta shiiva oshitwe yetu, nhumbi tu li; ota dimbulukwa, nokutya fye ondwi yedu.
Kala alushe we lineekela muJehova!
8 Dimbuluka yo kutya Jehova oku shii kutya omunhu keshe ota dulu okulididimikila shike naasho ita dulu okulididimikila. (Epsalme 103:14) Onghee hano, ohe tu pe eenghono odo twa pumbwa. Oshoshili kutya omafimbo amwe ohatu kala tu udite kutya itatu dulu vali okupula komesho. Ashike Jehova okwe tu udanekela kutya ngeenge eyeleko itatu dulu vali oku li lididimikila, ote ke tu pa “omhito yokupita mo.” (Lesha 1 Ovakorinto 10:13.) Otashi hekeleke okushiiva kutya ohatu dulu okukala nelineekelo kutya Jehova oku shii kutya ohatu dulu okulididimika fiyo oposhitwa shilipi.
Kala wa lenga oukwatya waJehova wondjele nowokuyandja nehalo liwa
16 Kala nee ngeno wa fa oove Omuisrael oo a hepa neenghono. Eshi wa fika petwalihangano wa eta oufila woye munini weyambo, ou wete eshi oipuna ya eta oimuna. Otashi dulika u kale wa fya ohoni eyambo loye olo loufila munini neenghono. Opo nee owa dimbuluka kutya eyambo loye oli na ongushu momesho aJehova. Omolwashike mbela li na ongushu? Omhango yaJehova oya ti kutya oufila nau kale wa nakwa nawa. Kungaho, osha fa ashike Jehova ta lombwele Omuisrael ohepele ta ti: ‘Ondi shii kutya ito dulu okuyandja shihapu ngaashi vamwe, ashike ondi shi shii yo kutya oto pe nge eshi shiwaelela.’ Osho otashi ulike shili kutya Jehova oha ulike ondjele mokukala e shii omangabeko neenghalo dovapiya vaye. — Eps. 103:14.
(Epsalme 103:19) Omwene meulu okwe liningila mo olukalwa laye, nouhamba waye otau pangele akushe.
(Epsalme 103:22) Oilongo yaye amushe nye, hambeleleni Omwene, keenhele adishe depangelo laye. Omwenyo wange, hambelela Omwene!
Jehova oye Omwene wetu Omunamapangelo aeshe!
5 E li Omushiti, Jehova Kalunga oye omupangeli wedu nosho yo weshito alishe. (Lesha Ehololo 4:11.) Jehova oku li yo Omutokoli wetu, Omuyandjimhango nosho yo Ohamba yetu. Onghee hano, oye e na oufemba wokutokola, wokuyandja omhango nosho yo wokupangela ounyuni aushe. (Jes. 33:22) Molwaashi Kalunga oye e tu shita naashi tu li po tu na omwenyo omolwaye, otu na okukala twe mu tala ko kutya oye Omwene wetu Omunamapangelo aeshe. Ohatu ke linyengifwa tu yambidide ondodo yaJehova yopombada ngeenge otwa kala hatu dimbuluka alushe kutya “Omwene meulu okwe liningila mo olukalwa laye, nouhamba waye otau pangele akushe.” — Eps. 103:19; Oil. 4:24.
Ounamapangelo waJehova nosho yo Ouhamba waye
OMUPSALME umwe okwa li a popya oushili u na sha nounamapangelo waJehova a ti: “Omwene meulu okwe liningila mo olukalwa laye, nouhamba waye otau pangele akushe.” (Epsalme 103:19) Jehova Kalunga, e li Omushiti, oye a wana okukala Omupangeli weshito alishe.
Konakona moule omamona opamhepo
(Epsalme 102:13) Ndelenee Omwene, Ove ho pangele alushe, nedina loye otali kala koludalo noludalo.
(Epsalme 102:28) Ndelenee Ove to kala ngaho, ngaashi u li, omido doye ihadi xulu po nande.
Nghee hatu dulu okukala tu na etaleko liwa
“EINDILO LEPONGO”
19 Omushangi wEpsalme 102 okwa li a wililwa po neenghono. Okwa li a wililwa po neenghono palutu ile pamaliudo noka li e na eenghono dokuungaunga nomaupyakadi aye. (Eps. 102:1) Eendjovo daye otadi ulike kutya okwa li ta yandje unene elitulemo kouyahame, kouwike waye nokomaliudo aye. (Eps. 102:4, 5, 7, 12) Okwa li a tomhwa filufilu kutya Jehova okwa hala oku mu ekelashi. — Eps. 102:11.
20 Nonande omupsalme oo okwa li monghalo ya tya ngaho, okwa li a longifa onghalamwenyo yaye okutanga Jehova. (Lesha Epsalme 102:20-22.) Ngaashi twa mona mEpsalme 102, nokuli naavo ve na eitavelo otava dulu okukala va nyemata nohava kondjo opo vaha kale ashike tava yandje elitulemo komaliudo avo. Omupsalme oo okwa li e udite “ngaashi okadila ke likalela konduda,” a kundukidwa alushe komaupyakadi aye. (Eps. 102:8) Ngeenge naave oho kala u udite ngaho, mbubulila Jehova omutima woye ngaashi omupsalme a li a ninga. Omailikano omapongo, sha hala kutya eilikano loye, otali dulu oku ku kwafela u kondjife omadiladilo mai. Jehova okwa udaneka kutya “ote liameke komaindilo ovaefiwa, ndee ita dini omakweno avo.” (Eps. 102:18) Kala we lineekela meudaneko olo.
21 Epsalme 102 ola ulika yo nghee to dulu okukala u na etaleko liwa. Omupsalme okwa li a ninga ngaho eshi a li a yukifa elitulemo laye kekwatafano laye naJehova. (Eps. 102:13, 28) Okwa li a mona ehekeleko mokushiiva kutya Jehova okwe lilongekida alushe okukwafela ovapiya vaye va pite momayeleko. Ngeenge omaliudo mai opakafimbo ohae ku imbi u ninge ngaashi wa hala moilonga yaJehova, ilikana kombinga yaasho. Ngeenge to ilikana ino pula ashike Kalunga e ku kwafele u mone epepelelo omolwomaupyakadi oo wa taalela ndele ilikana yo opo ‘edina lOmwene li udifwe.’ — Eps. 102:21, 22.
(Epsalme 103:13) ngaashi xe ta file ounona vaye onghenda, Omwene osho ha file onghenda ava have mu tila.
Kala alushe we lineekela muJehova!
7 Omolwashike Jehova iha nyamukula alushe omailikano etu pefimbo opo? Ombibeli oya ti kutya Jehova oTate nafye otu li ovana vaye. (Epsalme 103:13) Xe omudali iha pe omona keshe osho ta pula ile e shi mu pe pefimbo opo. Oha kala e shii kutya okaana otashi dulika ka hala ashike oshinima osho pefimbo opo ndele lwanima ina ke shi hala vali. Xe omudali oha kala yo e shii kutya oshike sha denga mbada komona, noku shii nghee tashi dulika shi kume vamwe. Oku shii osho omona a pumbwa nonokutya onaini e na oku shi pewa. Ngeenge xe omudali oha pe omona keshe osho ta pula nopefimbo opo e shi pula, omudali a tya ngaho ota ka kala omupiya womona. Jehova, Tate yetu womeulu, oku tu hole. E li Omushiti wetu omunaendunge, oku shii osho twa pumbwa, noha tale kutya efimbo lilipi liwa oku tu pa osho hatu mu indile. Onghee hano, oshiwa kufye okuteelela nokutala nghee Jehova ta nyamukula omailikano etu. — Yelekanifa naJesaja 29:16; 45:9.
22-28 AUGUSTE
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EPSALME 106-109
“Pandula Jehova”
(Epsalme 106:1-3) Halleluya! Hambeleni Omwene, osheshi Oye omuwa, ouwanghenda waye tau kala po fiyo alushe. 2 Olyelye mbela ta dulu okutonga oinenelonga yOmwene, e i fikife po, ye a shiivife ngeno efimano laye alishe? 3 Ovanelao ovava, va dama mouyuki, ndee tava kala alushe nokuwanifa ouyuki.
Pandula Jehova nokunangekwa noupuna
JEHOVA, Omuyandji ‘wakeshe oshipewa shiwa, nokeshe oshali sha wanenena,’ okwa wana lela okupandulwa. (Jak. 1:17) E li Omufita wetu omunahole, oha file oshisho eemhumbwe detu dopalutu nodopamhepo. (Eps. 23:1-3) Oku li “ehondamo letu neenghono detu,” unene tuu momafimbo madjuu. (Eps. 46:2) Onghee hano, otu na omatomheno mahapu okudimina nomutima aushe pamwe nomupsalme oo a ti: ‘Panduleni Jehova, osheshi oye omuwa, ouwanghenda waye tau kala po fiyo alushe.’ — Eps. 106:1.
Mona ehafo mouyuki waJehova
19 Momafiku aa a nyika oshiponga nokae fi okulineekelwa, okuhafela ouyuki waJehova oshi li odjo yeameno. Kepulo olo kutya: “Omwene, olyelye ta itavelelwa okukala [metwali loye, NW]? Olyelye ta itavelelwa okukala komhunda yoye iyapuki?” Ohamba David oya nyamukula tai ti: “Oye tuu ou ha yukilile nota longo ouyuki.” (Epsalme 15:1, 2) Mokulalakanena ouyuki waKalunga nokukala twe u hafela, ohatu ka dula okukaleka po ekwatafano liwa naye nokutwikila okuhafela okuhokiwa kuye nosho yo omanangeko noupuna aye. Kungaha, okukalamwenyo kwetu otaku ka kala ku na ehafo, ku he na elishundulo noku na ombili yopamadiladilo. Eendjovo daKalunga oda ti: “Ou ta lalakanene ouyuki [nouwanghenda, NW] ota ka mona omwenyo, ouyuki nefimano.” (Omayeletumbulo 21:21) Natango, okukendabala okuninga ngaashi hatu dulu opo tu longe eshi sha yuka noshi li mondjila meenghendabala detu adishe otashi etifa omakwatafano navamwe e na elao nosho yo okukalamwenyo kwa xwepopala — paenghedi nosho yo pamhepo. Omupsalme okwa ti: “Ovanelao ovava, va dama mouyuki, ndee tava kala alushe nokuwanifa ouyuki.” — Epsalme 106:3.
(Epsalme 106:7-14) Ootate yetu muEgipti inava koneka oikumifilonga yoye, inava dilakana ouhapu womaningilo ouwanghenda woye, va tunhakana muou wOkombadambada pefuta leembungu; 8 ndelenee Ye okwe va xupifa molwedina laye, okuholola eenghono daye. 9 Okwa aneka efuta leembungu: ndele opa holoka oukukutu, ndee te va pitifa momeva ngaashi ometunda. 10 Osho nee ngaha okwe va xupifa momake ovataatai, ndee te va kulile meenghono domutondi. 11 Omeva okwa tuvika ovafininiki vavo: inapa xupa nande umwe womuvo. 12 Opo va itavelela eendjovo daye, ndee tava imbi efimano laye. 13 Ndelenee inava kalela kudimbwa oinenelonga yaye, nomhangela yaye inave i telamena; 14 mofuka ove liyandja mokahalu kavo, ndele va yeleka Kalunga mombuwa.
(Epsalme 106:19-25) KuHoreb, oko ove liningila oshiyelekela shokatana ndee tava tu eengolo kefano loshivela la hambulwa. 20 Noshinge shavo ove shi tekula ndee tava tekukile oshiyelekela shonhwedi, ei tai li omwiidi. 21 Okwa li va dimbwa Kalunga, Omuxupifi wavo, ou a ningile oinima inene muEgipti, 22 noikumifi medu laHam, noitilifilonga pefuta leembungu. 23 Opo Ye a uka oku va hanauna po, ndelenee e shi efifwa kuMoses, omuhoololwa waye, ou a ile kuye, oku va popila, Ye a pungulule po puvo ehandu laye loku va kanifa. 24 Opo nee va dina oshilongo shinya shiwa unene, neendjovo daye inave di itavela. 25 Ndelenee va ngongota meenhanda davo, ndele inava dulika kondaka yOmwene.
(Epsalme 106:35-39) Ndelenee ova lumbakana mumwe novapaani, ndee tave liikifa eenghedi davo. 36 Ndee tava longele oikalunga yavo; yo oye va pundukifa nokuli. 37 Heeno, ovamati vavo noukadona vavo ove va fiyawilile keendemoni, 38 ndele va tilashi ohonde i he netimba, yovamati noyoukadona vavo, ava ve va fiyawilila oikalunga yaKanaan, nedu ola nyatekelwa komatimba. 39 Osho ve linyateka noilonga yavo nova kala noukwaipala.
Pandula Jehova nokunangekwa noupuna
2 Omolwashike sha fimana kufye okukonakona kombinga yokuyandja olupandu? Ngaashi sha xunganekwa, ovanhu momafiku axuuninwa otava ende tava kanifa olupandu filufilu. (2 Tim. 3:2) Vahapu inava lenga omanangekonoupuna oo ve na. Ovanhu omamiliyona ova nwefwa mo koipindi yomounyuni nokomashiivifo ayo, nohava kendabala okulikongela oinima ihapu ponhele yokukala va wanenwa kwaasho ve na. Nafye ohatu dulu okunwefwa mo noupu komhepo yokuhenolupandu ya tya ngaho. Ngaashi Ovaisrael vonale, ohatu dulu okukanifa olupandu li na sha nekwatafano letu lopofingo naJehova nosho yo omanangekonoupuna oo e tu pa. — Eps. 106:7, 11-13.
3 Diladila yo kutya oshike tashi dulu okuningwa po ngeenge tu li momayeleko manene. Pomafimbo a tya ngaho, ohatu dulu okuwililwa po noupu ndele hatu kala tuhe wete omanangekonoupuna oo tu na. (Eps. 116:3) Onghee hano, ongahelipi hatu dulu okukulika nokukala tu na omutima u na olupandu? Noshike tashi ke tu kwafela tu kale tu na etaleko liwa nokuli nonande otu li momayeleko manene? Natu ka kundafaneni kombinga yaasho.
Inamu ninga ovapwilikini ovadimbwanhu
OIKUMWIFILONGA ya longwa kuJehova muEgipti shonale otai dulu okuhokololwa kutya oya li “i he fi okudimbuwa.” Keshe limwe lomOmahandukilo Omulongo ola li li he fi okulikalwa nola li likumwifa shili. Omadengo oo okwa shikulwa kokumangululwa kukumwifi kwoshiwana shOvaisrael mokutaulula pokati komeva a tukauka omEfuta Litilyana. (Deuteronomion 34:10-12) Ngeno owa li wa mona oiningwanima oyo, osha yela kutya ito ka dimbwa nande Ou a li noshinakuwanifwa shayo. Ndelenee omupsalme okwa imba ta ti: “[Ovaisrael] okwa li va dimbwa Kalunga, Omuxupifi wavo, ou a ningile oinima inene muEgipti, noikumifi medu laHam, noitilifilonga [pEfuta litilyana, OB-1986].” — Epsalme 106:21, 22.
2 Konima yokutaulula Efuta Litilyana, Ovaisrael ‘ova tila Omwene, nova itavela Omwene.’ (Exodus 14:31) Ovalumenhu vaIsrael ove limbwanga mumwe naMoses mokwiimbila Jehova eimbilo lefindano, nosho yo Mirjam novakainhu vamwe ove linyenga mokushika eengoma nokudana. (Exodus 15:1, 20) Heeno, oshiwana shaKalunga osha li sha kumwifwa koilonga yeenghono yaJehova. Ndelenee olupandu lavo lokupandula Ou a longa oilonga oyo okwa li ashike lopakafimbo. Diva konima yaasho vahapu vomuvo ove lihumbata va fa va kwatwa komukifi woudimbwanhu. Ova ninga ovangongoti vokungongotela Jehova. Vamwe ova kufa ombinga mokulongela oikalunga nomoluhaelo. — Numeri 14:27; 25:1-9.
Oshike tashi dulu oku tu dimbwifa?
3 Oku he na olupandu kwOvaisrael otaku limbililike shili. Nokuli nande ongaho, oshinima sha faafana otashi dulu oku tu ningilwa. Doshili, inatu mona oikumwifilonga yaKalunga ya tya ngaha. Ndelenee mekwatafano letu naKalunga, ope na shili eemhito odo da li itadi dulu okudimbuwa. Vamwe vomufye ohatu dulu okudimbuluka eshi twa tambula ko oshili okudja mOmbibeli. Omafimbo amwe mahafifa otaa dulu okukwatela mo eilikano letu leliyandjo kuJehova nosho yo okuninginifwa kwetu momeva tu li Ovakriste vashili. Vahapu vomufye ova mona ekwafo leke laJehova peemhito donhumba monghalamwenyo yetu. (Epsalme 118:15) Komesho yaaishe, okupitila mefyo lopayambo lOmona waKalunga, Jesus Kristus, otwa mona eteelelo lexupifo. (Johannes 3:16) Nande ongaho, molwokuhawanenena kwopaushitwe, ngeenge hatu kwatwa komahalo a puka nosho yo oisho yonghalamwenyo, nafye ohatu dulu okudimbwa noupu oinima iwa oyo Jehova e tu ningila.
(Epsalme 106:4, 5) Omwene, dimbulukwe nge molwefilonghenda eli ho ningile oshiwana shoye? Talele nge po nekwafo loye. 5 Opo ndi shiive okutala elao lovahoololwa voye, nondi nyakukilwe ehafo loshiwana shoye, ame ndi litange pamwe noshitukulwafyuululwa shoye.
(Epsalme 106:48) Omwene, Kalunga kaIsrael na hambelelwe alushe fiyo alushe! Noiwana aishe nai tye: Amen! Halleluya!
Natu kaleni hatu hafele pamwe!
Ovakriste vashili kave na oikala ya tya ngaho. Omuyapostoli Paulus okwe tu ladipika a ti: “Hafeni alushe!” (1 Tes. 5:16) Otu na omatomheno mahapu okukala twa hafa nokunyakukilwa pamwe navakwetu. Pashihopaenenwa, ohatu longele Kalunga Omukombadambada, Jehova; otu na eudeko lashili lOmbibeli; otu na eteelelo loku ka xupifwa noku ka kala nomwenyo fiyo alushe notu na yo oufembanghenda wokukwafela vamwe navo va dule oku ka hafela omanangeko noupuna a tya ngaho. — Eps. 106:4, 5; Jer. 15:16; Rom. 12:12.
“Kaleni mu shi kupandula”
Omatomheno okukala nolupandu
3 Otu na oshikolo sholupandu okupandula Jehova Kalunga, Omushiti wetu nOmuyandjimwenyo, unene tuu ngeenge hatu diladila dimwe domeeshali dihapu odo e tu pa nehalo liwa. (Jakob 1:17) Ohatu pandula Jehova efiku keshe eshi tu na omwenyo. (Epsalme 36:10) Momudingonoko wetu ohatu mono mo omauliko mahapu oilonga yomake yaJehova ngaashi etango, ohani nosho yo eenyofi. Elimba letu linene lopulaneta lokutuvikila oitungifi oyo tai kaleke po omwenyo, eemhepo da fimanenena domewangadjo da lumbakana pandjele nosho yo omadingonoko omeshito a kitakana, aishe oyo otai ulike kutya otu na oshikolo kuTate yetu omunahole womeulu. Ohamba David oya imba ya ti: “Oilonga inene Ove wa longa, Omwene, Kalunga kange, noikumifi yoye neemhangela kufye; kape na eshi tashi yelekwa naave; ngeno nda hala oku i udifa noku i vilikila, ndele yo ihapu, itai dulika okuvalwa.” — Epsalme 40:6.
4 Nonande katu li moparadisa yo venevene, ovapiya vaJehova kunena otava hafele okukala moparadisa yopamhepo. MOmalupale Ouhamba etu nosho yo poyoongalele yetu ya kula naai inini, ohatu mono oiimati yomhepo yaKalunga tai longo movaitaveli vakwetu. Doshili, ngeenge Eendombwedi dimwe tadi udifile ovanhu ovo inava putukila lela momalongelokalunga ile inava putukila mo nandenande, ohadi ulike kwaasho Paulus a hokolola monhumwafo yaye kOvagalati. Tete ohava yukifa elitulemo ‘koilonga yombelela’ ndele tava pula ovapwilikini vavo osho va didilika. (Ovagalati 5:19-23) Vahapu ohava dimine kutya oinima oyo oi liwetikile moulikumwe wovanhu kunena. Ngeenge va ulikilwa omusholondodo woiimati yomhepo yaKalunga nokushivwa kOlupale lOuhamba lomoshitukulwa va mone oumbangi oo kuvo vene, vahapu ohava dimine diva kutya: “Kalunga oku li shili mokati keni.” (1 Ovakorinto 14:25) Ndele ihai hangwa ashike kOlupale lOuhamba lomoshitukulwa. Keshe apa to i, ngeenge owa shakene naumwe womEendombwedi daJehova odo di dule pomamiliyona ahamano, oto mono omhepo yelao noyehafo ya faafana. Doshili, eendafano olo tali tungu oli li etomheno lokuyandja olupandu kuJehova, oo ha yandje omhepo yaye opo shi shiive. — Sefanja 3:9; Ovaefeso 3:20, 21.
5 Oshipewa shinenenene, oshali ya wanenena oyo Jehova a yandja oyoyo yOmona waye, Jesus, okupitila muye omo ekuliloyambo la yandjwa. Omuyapostoli Johannes okwa shanga a ti: “Kalunga eshi a kala e tu hole ngaha, hano nafye yo otu nokukala tu holafane.” (1 Johannes 4:11) Heeno, ohatu ulike kutya otu na olupandu lokupandula ekulilo ndele hamokupopya ashike kutya otu hole Jehova noku mu pandula, ndele okukala yo nonghalamwenyo yetu monghedi oyo tai holola kutya otu hole vamwe. — Mateus 22:37-39.
6 Ohatu dulu okulihonga shihapu shi na sha nokuulika kutya otu na olupandu mokukonakona onghedi oyo Jehova a ungaunga naIsrael shonale. Okupitila mOmhango oyo a yandja koshiwana okupitila muMoses, Jehova okwa honga oshiwana osho oilihongomwa ihapu. Okupitila “momhango olupe lounongo noloshili” ohatu dulu okulihonga shihapu osho tashi ke tu kwafela tu shikule omayele aPaulus oo taa ti: “Kaleni mu shi kupandula.” — Ovaroma 2:20; Ovakolossi 3:15.
Konakona moule omamona opamhepo
(Epsalme 109:8) Omafiku aye naa xupipale, umwe na tambule oufitalonga waye.
Fikameni mwa wana nomu na eitavelo la pama
20 Ino kala to twalwatwalwa ile wa teka omukumo omolwoushili oo kutya haaveshe tava ka fikama va wana nove na eitavelo la pama. Vamwe otashi dulika tava ka nyengwa, tava ka shuna monima ile tashi dulika va efe. Eshi okwa li sha ningwa nokwaavo va li ookaume kaJesus kopofingo, ovayapostoli vaye. Eshi Judas a ninga omukengeleledi, mbela ovayapostoli vamwe ova li va sholola ile va efa? Hasho nande! Petrus okwa longifa Epsalme 109:8, a ulike kutya umwe ote ke uya ponhele yaJudas. Oo a ya ponhele okwa nangekwa po, novadiinini vaKalunga ova twikila noshilonga shokuudifa pe he na okudimbuka. (Oilonga 1:15-26) Okwa li va tokola toko okufikama va wana nove na eitavelo la pama.
it-1 857-858
Esheyo, Okununa
Mbela Kalunga oye a ningifa Judas a kengelele Jesus opo a wanife osho sha xunganekwa?
Nonande eamo laJudas Iskariot lokukengelela ola wanifa po exunganeko olo, ola ulika yo kutya Jehova nOmona waye havo va li ve mu sheya eshi ninge. (Eps 41:9; 55:12, 13; 109:8; Oil 1:16-20) Nomolwaasho itaku dulu okutiwa kutya Kalunga okwa li a nuna Judas ile kutya oye e mu ningifa a ninge etokolo latya ngaho. Omaxunganeko okwa ti umwe womovanhu ovo Jesus a li a shiiva nawa filufilu ote ke mu kengelela, ashike inaa popya kondadalunde kutya olyelye naanaa te ke shi ninga. Shikwao vali, Ombiibeli inai popya kutya Kalunga okwa kala a nuna eenghatu daJudas. Efinamhango limwe la tulwa po kOvayapostoli otali ti kutya: “Ino endelela nande okutenheka omake oye komunhu, ove ino kwatafana nomatimba ovanhu vamwe. Lidiinina u kale omukoshoki.” (1 Tim 5:22; yelekanifa no 3:6) Oumbangi oo otau ulike kutya Jesus okwa li e na okuhoolola pandunge ovayapostoli vaye 12, nokwa li nokuli a ilikana kuxe oufiku aushe fimbo ina ninga etokolo olo. (Luk 6:12-16) Ngeno Judas okwa li a nunwa kuKalunga a kengelele opo exunganeko olo li wanifwe, ngeno Kalunga naye oku na mo olunyala moshinima osho, naasho ngeno osha ulika kutya omifikamhango nomilandu daYe kadi li pauyuki.
Ope na omaumbangi oo taa ulike kutya eshi Judas a hoololwa a ninge omuyapostoli, ka li nande a ulika oikala youkengeleledi. Okwa li a efa a ‘tutume omudi woululu’ momutima waye nokushikula eendjila dOndiaboli odo da twala fiyo omoukengeleledi nokukale ombudi ponhele yokushikula eendjila daKalunga. (Heb 12:14, 15; Joh 13:2; Oil 1:24, 25; Jak 1:14, 15; tala JUDAS 4.) Eshi oikala oyo ya ka fika poshitwa shonhumba, Jesus okwa li a dula oku didilika mo nokuxunganeka oo a li te ke mu kengelela. — Joh 13:10, 11.
Doshili, muJohannes 6:64 omwa popiwa vamwe ovo va li tava hekula omahongo aJesus. Omushangwa oo otau ti. “Jesus okwa li a shiiva pehovelo, oolyelye ava ihava itavele, nalyelye ou te ke mu kengelela.” Outumbulilo “pehovelo” (Gr., ar·kheʹ) oo wa longifwa mu 2 Petrus 3:4 ohau ulike kehovelo leshito, ashike ohau longifwa yo okuulika komafimbo amwe vali. (Luk 1:2; Joh 15:27) Pashihopaenenwa, omuyapostoli Petrus okwa popya kombinga yovanhu ovo vehe fi Ovajuda eshi va tililwa omhepo iyapuki a ti: “ngaashi mufye yo pehovelo,” shayela kutya okwa li ta ulike kehovelo laye lokukala omuhongwa ile omuyapostoli, ndele osho sha li sha fimanenena oilonga yokuudifa oyo ya li ya ‘hovela’ poPentekoste yo 33 O. P., eshi va tililwa omhepo iyapuki omolwetomheno lonhumba. (Oil 11:15; 2:1-4) Oshihokwifa shili eshi kwa ningwa etyekosha momushangwa waJohannes 6:64 koshi yo-Commentary on the Holy Scriptures (ep. 227): “Pehovelo. . . inashi hala lelalela kutya pehoveloelela loinima aishe, . . . ile pehovelo laYe [Jesus’] olo keshe umwe a shiiva nawa, . . . ha pehovelo yo lehoololo lovalongwa vaYe ovo ve mu dingilila ile pehovelo loukalele waye e li Messias, . . . ashike opehovelo laavo ihava itavele [ovo va pundukifa ovayapostoli vamwe]. Onghee hano, Jesus okwa li a shiiva okudja pehovelo kutya olyelye te ke mu kengelela.” — La tolokwa ku P. Schaff, 1976; yelekanifa na 1Joh 3:8, 11, 12.
(Epsalme 109:31) osheshi Ye oku li ofika kolulyo lomufyoona, e mu xupife kuava tave mu tokola.
Oohapu dhaJehova odhi na omwenyo Omanenedhiladhilo okuza mEmbo etitano lyOmapisalomi
109:30, 31; 110:5. Omukwiita ngoka a homata egongamwele moshikaha shokolulyo olundji oha kala a pumbwa egameno lyoshikandekitho shoka shi li moshikaha shokolumoho. Pathaneko, Jehova oku li “kolulyo” lwaapiya ye oku ya kondjela. Kungeyi ohe ya gamene nohe ya kwathele, shoka shi li etompelo ewanawa kutse ‘oku mu pandula.’
29 AUGUSTE–4 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EPSALME 110-118
“Omwene ohandi mu ningile shike, ndi mu alulile?”
(Epsalme 116:3, 4) Omiyo defyo okwa li da yula nge, noutile woshovafi owa hangelela nge; onda hangikile koupyakadi noluhodi. 4 Opo nee onda lalekida edina lOmwene: Akutu, Omwene, xupifa omwenyo wange!
(Epsalme 116:8) Heeno, Ove wa xupifa omwenyo wange mefyo, nomesho ange a ha lile, nomhadi yange i ha fenungute;
w87 3/15 24 okat. 5
Kalunga omuhafi, ovanhu va hafa!
◆ 116:3 — ‘Eemwiya defyo’ oshike?
Osha fa shi li ngaha kutya omupsalme okwa li a fa a ditikwa noka li ta dulu okumanguluka mo meemwiya defyo nokufaduka po. Eemwiya ile eengodi odo da mangwa da diinina neenghono ohadi luluma nai, noshitya shOshigreka Septuagint ngeenge tashi popiwa mOshiheberi ohashi yukifa ediladilo koshitya ngaashi “eemwiya” ile “ouyehame.” Eshi Jesus Kristus a fya, okwa li a mangwa keemwiya ile kouyehame wefyo. Jehova “okwe mu mangulula mouyahame wefyo” konima eshi e mu nyumuna. — Oilonga 2:24.
(Epsalme 116:12) Omwene ohandi mu ningile shike, ndi mu alulile ouwa aushe, ou a longela nge?
Natu kale hatu pandula ngeenge twa pewa sha nokukala hatu yandje nomutima aushe
Omupsalme umwe okwa li a pula a ti: “Omwene ohandi mu ningile shike, ndi mu alulile ouwa aushe, ou a longela nge?” (Eps. 116:12) Mbela omupsalme oo okwa li a ningilwa ouwa ulipi? Jehova okwa li e mu kwafela pefimbo olo a li a hangwa ‘koupyakadi nokwa nyika oluhodi.’ Kakele kaasho, Jehova okwa li a “xupifa omwenyo [waye] mefyo.” Onghee hano, okwa li a hala a “alulile” sha Jehova. Mbela omupsalme oo okwa li a ninga po shike? Okwa ti: “Omaudaneko ange onda hala ndi a wanifile Omwene.” (Eps. 116:3, 4, 8, 10-14) Okwa li a tokola toko okuwanifa po omaudaneko aeshe oo a li a udanekela Jehova nosho yo okuwanifa po oiteelelwa yaYe aishe.
Naave oto dulu okuninga ngaashi omupsalme oo. Ngahelipi mbela? Omokukala alushe nonghalamwenyo i li metwokumwe neemhango daKalunga nosho yo omafinamhango aye. Onghee hano, kala wa lenga neenghono okulongela Jehova monghalamwenyo yoye nokweefa omhepo yaye i ku wilike mukeshe osho to ningi. (Omuud. 12:13; Gal. 5:16-18) Paushili wovene, itatu dulu nandenande okwaalulila Jehova ouwa aushe oo he tu ningile. Ndele nande ongaho, oto ka ‘hafifa omutima waJehova’ eshi e wete to mu longele nomutima aushe. (Omayel. 27:11) Kashi fi tuu oufembanghenda mukumwifi okuhafifa Jehova monghedi ya tya ngaho!
w98 12/1 24 okat. 3
Okukala ofika poshivelo shongulu osho oshilonga shinene
Oipopiwa tai landula oya li ya yandjwa koilyo itatu yofikola yaGilead. Karl Adams okwa popya tete, koshi yoshitukulwa ‘Jehova ohandi mu ningile shike?’ Oshipopiwa shaye osha li sha kanghamena kEpsalme 166, olo Jesus tashi dulika a imba oufiku oo wa tetekela efyo laye. (Mateus 26:30) Oshike sha li tashi ingaana momadiladilo aJesus eshi a li ta imbi eendjovo edi tadi ti: “Omwene ohandi mu ningile shike, ndi mu alulile ouwa aushe, ou a longela nge?” (Epsalme 116:12) Otashi dulika a li ta diladila kolutu la wanenena olo Jehova a li e mu longekidila. (Ovaheberi 10:5) Mefiku la landula ko, okwa li taka yandja olutu laye li li eyambo, opo a holole ohole yaye yomoule. Ovahongwa vongudu 105 ova makela ouwa waJehova oule weemwedi nhano da pita. Paife otava dulu oku ulika ohole yavo yoku hola Jehova eshi tava longo noudiinini moilonga yavo youtumwa.
(Epsalme 116:13, 14) Onda hala okuyelula eholo lexupifo, ame ndi fimaneke edina lOmwene pombada; 14 omaudaneko ange onda hala ndi a wanifile Omwene, heeno, ndi a wanifile moipafi yoshiwana shaye ashishe.
(Epsalme 116:17, 18) Onda hala ndi ku etele eyambo lolupandu nokwiifana edina lOmwene; 18 omaudaneko ange onda hala ndi a wanifile Omwene, heeno, ndi a wanifile moipafi yoshiwana shaye ashishe,
w10 4/1 31, okamhungu
Oto shikula ngoo Kristus pauyadi?
Oshike tashi ke ku kwafela u twikile okushikula Kristus?
▪ Kala ho lesha Eendjovo daKalunga efiku keshe nokudilonga kombinga yaasho wa lesha. — Eps. 1:1-3; 1 Tim. 4:15.
▪ Kala ho ilikana lwoikando u pewe ekwafo nosho ewiliko lomhepo yaKalunga. — Sak. 4:6; Luk. 11:9, 13.
▪ Kala ho endafana naavo hava longo nouladi moukalele notashi di komutima. — Omayel. 13:20; Heb. 10:24, 25.
▪ Kala u shii kutya efimbo olo tu li mulo ola endelela. — Ef. 5:15, 16.
▪ Kala wa nongela oilanduliko ya kwata moiti oyo hai etifwa ‘kokwaanya.’ — Luk. 9:59-62.
▪ Kala ho dilonga alushe kombinga yeano olo wa ninga eshi we liyapulila Jehova nosho yo omanangeko noupuna mahapu oo haa etifwa koku mu longela nosho yo kokushikula Kristus nomutima aushe. — Eps. 116:12-14; 133:3; Omayel. 10:22.
Konakona moule omamona opamhepo
(Epsalme 110:4) Omwene okwa ana, ndee ite shi lundulula: Oove omupristeri fiyo alushe opanghedi yaMelkisedek.
Kala u na eitavelo ihali tengauka mOuhamba
EHANGANO LOUPRISTERI
15 Ehangano olo la ningwa naAbraham nosho yo naDavid otaa ulike kutya oludalo lomwalikadi otali ka pangela, ndele oshilonga osho osho ashike itashi dulu okweetela ovanhu vomoiwana aishe omanangekonoupuna. Opo ovanhu va dule shili okunangekwa noupuna, ova pumbwa okumangululwa monghalo youlunde nokuninga oshitukulwa shoukwaneumbo waJehova womeshito alishe. Opo osho shi wanifwe po, oludalo oli na yo okulonga oshilonga shoupristeri. Omushiti omunaendunge okwa ninga po omalongekido e na sha naasho okupitila melongekido limwe vali lopaveta, ehangano lokuninga omupristeri panghedi yaMelkisedek.
16 Jehova okwa holola okupitila mohamba David kutya ota ka ninga ehangano naJesus pauhandimwe olo li na omalalakano opavali: ota ka “kala omutumba kolulyo” laKalunga fiyo osheshi ta ka pangela mokati kovatondi vaye nokukala “omupristeri fiyo alushe opanghedi yaMelkisedek.” (Lesha Epsalme 110:1, 2, 4.) Omolwashike taku tiwa kutya “opanghedi yaMelkisedek”? Omolwaashi, nale fimbo oludalo laAbraham inali fyuulula Edu lEudaneko, Melkisedek, ohamba yaSalem okwa li “omupristeri waKalunga wokombadambada.” (Heb. 7:1-3) Okwa li a nangekwa po kuJehova odikilila a longe oshilonga osho. Oye aeke a tumbulwa mOmishangwa dOshiheberi a li ohamba nomupristeri pefimbo limwe alike. Shimwe vali, ota ifanwa “omupristeri alushelushe” molwaashi momishangwa inamu popiwa nande oumwe e mu tetekela ile e mu landula a li e na oinakuwanifwa oyo yopavali oshita.
17 Jesus okwa nangekwa po odikilila kuJehova e li omupristeri okupitila mehangano olo Jehova a ninga naye nota ka kala “omupristeri fiyo alushe opanghedi yaMelkisedek.” (Heb. 5:4-6) Osho otashi ulike filufilu kutya Jehova okwa ninga etokolo lopaveta ye mwene mokulongifa Ouhamba wopaMessias opo a wanife po elalakano laye lopehovelo li na sha novanhu kombada yedu.
Oohapu dhaJehova odhi na omwenyo Omanenedhiladhilo okuza mEmbo etitano lyOmapisalomi
110:4 — Onalye Jehova a gana ‘egano itaali lunduluka’? Egano ndika olyo ehangano ndyoka Jehova a ninga naJesus Kristus opo a kale e li Omukwaniilwa nOmusaaseri omukuluntu. — Lukas 22:29.
(Epsalme 116:15) Momesho Omwene efyo lovayuki vaye ola nendipalelwa.
Omapulo a dja kovaleshi
Onghee hano, ngeenge taku yandjwa oshipopiwa shefudiko lOmukriste, kutya nee okwa fya e li omudiinini kuJehova, inashi wapala okuyukifa omushangwa wEpsalme 116:15 kunakufya. Omolwashike mbela? Omolwaashi eendjovo domupsalme oo odi na eityo la mbwalangadja. Otadi ulike kutya efyo lovapiya vaKalunga ovadiinini ve li ongudu oli na ongushu inene momesho aye noke na efiku a pitike osho shi ningwe. — Tala Epsalme 72:14; 116:8.