Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
4-10 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | HESEKIEL 42-45
“Okutungululwa kwelongelokalunga la koshoka”
(Hesekiel 43:10-12) Oove, kaana komunhu, eenghundana dotembeli ei di shiivifila eumbo laIsrael, vo opo va fye ohoni molwomatauluko avo. Oyo nai va ningile oshihopaenenwa sha yela. 11 Ndele vo eshi hava fi ohoni molwaaishe ve i ningile, ove va shiivifila okufa kwotembeli naaishe ei i li meni, noivelo yokuya mo noivelo yokudja mo, nomalupe aeshe, neenghedimhango, nomalombwelo aeshe neemhango adishe. Yo i shangela moipafi yavo, opo vo va diinine okufa akushe kwayo neenghedimhango adishe nove i wanife. 12 Eshi omhango yotembeli: Koxulo yomhunda pe nokukala onhele aishe yayo iyapukielela keembinga adishe. Tala, omhango yotembeli ei.
w99 3/1 17 okat. 3
“Taalelifa Omutima Woye” kOtembeli yaKalunga!
3 Emoniko eli la kula, olo la yadeka omakapiteli omuwoi embo laHesekiel, ola pa Ovajuda ovo va li moupongekwa eudaneko tali pameke eitavelo lavo. Elongelokalunga la koshoka okwa li tali ka tungululwa! Omafelemido okudja opo, nokuli fiyo opefimbo letu, emoniko eli ola kala odjo yetwomukumo kwaavo ve hole Jehova. Ngahelipi? Natu konakoneni tete kutya emoniko eli lopaxunganeko laHesekiel ola li tali ti shike kOvaisrael ovo va li moupongekwa. Oli na oitukulwa ine ya kula: otembeli, oupristeri, elenga noshilongo.
it-2 1082 okat. 2
Otembeli
Emoniko lotembeli laHesekiel. Mo 593 K.O.P., momudo 14 konima eshi Jerusalem notembeli yaSalomo ya hanaunwa po, Hesekiel oo a li omupristeri ye natango omuprofeti okwa li a mona memoniko otembeli yaJehova ileile i dule eemhunda adishe. (Hes 40:1, 2) Opo Hesekiel a kwafele Ovajuda ovo va li moukwatwa ve lidilulule noku twa omukumo ovo va li ovadiinini, okwa li e na okushiivifila nouladi “eumbo laIsrael” ashishe osho a mona memoniko. (Hes 40:4; 43:10, 11) Okwa li a mona memoniko ounene wotembeli oyo. Memoniko omwa li mwa longifwa ‘oshiyelekifoshiti’ (oule wopombada owa li eemeta 3.11) ‘noludimbo’ (oludimbo loule u fike peesendimeta 51.8). (Hes 40:5) Oshiyelekifo shotembeli yomemoniko osha li sha ningifa vamwe va itavele kutya otembeli oyo kwa li ashike i li efaneko lotembeli oyo ya li tai ka tungwa lwanima kuSerubbabel. Ashike kape na oumbangi tau yandje ouyelele u na sha noshinima osho.
(Hesekiel 44:23) “Ndele vo ve nokulonga ovanhu vange va shiive okutongola pokati koinima iyapuki naai yongaho, nove noku va shiivifila eshi sha nyata, naashi sha koshoka.
(Hesekiel 45:16) Ovanhu aveshe vomoshilongo ve nokweetela ohamba yaIsrael omayambo aa.
w99 3/1 19 okat. 10
“Taalelifa Omutima Woye” kOtembeli yaKalunga!
10 Aishe ei inai shambula tuu omitima doonakukala moupongekwa ava! Epata keshe okwa li la shilipalekwa kutya otali ka pewa oshitukulwafyuululo moshilongo. (Yelekanifa Mika 4:4.) Omo elongelokalunga la koshoka otali ka kala nonhele ya tumbala noyopondingandinga. Ndele didilika memoniko laHesekiel kutya elenga, ngaashi ovapristeri, otali ka kala moshilongo osho sha yandjwa koshiwana. (Hesekiel 45:16, NW) Hano moshilongo sha tungululwa, oshiwana okwa li shi na okuyambidida oilonga yaavo tava ka nangekwa po kuJehova okukwatela komesho, tashi shi ningi mokulongela kumwe newiliko lavo. Mwaaishe, oshilongo eshi osha li efano liwa unene leunganeko, lelongelokumwe noleameno.
Konakona moule omamona opamhepo
(Hesekiel 43:8, 9) Osheshi vo va tula oshikulo shoposhi poshikulo shange shoposhi nolumhango lavo polumhango lange, opo pa li ekuma alike pokati ketu naavo. Ndele vo ova shekifa edina lange liyapuki noixuna yavo ve i ninga, opo Ame mehandu lange nde va komba po. 9 Paife otava ka twala kokule naame okuhaela kwavo noimhu yeehamba davo, ndele Ame ohandi ka kala mokati kavo fiyo alushe.
it-2 467 okat. 4
Edina
Ovaisrael ovo va li oshiwana hashi ifanwa nedina laKalunga ova li va dopa okukala metwokumwe neemhango daye, naasho osha li sha nyateka edina laKalunga. (Hes 43:8; Amos 2:7) Kalunga okwa li e va handukila molwaashi kava li ovadiinini kuye, naasho osha li sha shekifa edina laYe koiwana imwe. (Yelekanifa Eps 74:10, 18; Jes 52:5.) Molwaashi oiwana kaya li ya didilika kutya Jehova oye a handukila oshiwana shOvaisrael, oya li ya monifa oshiwana shaKalunga oixuna molwaashi oya li tai diladila kutya Jehova ita dulu oku shi amena. Opo Jehova a yapulife edina laye, okwa li a katuka onghatu opo a mangulule Ovaisrael va shune kedu lavo. — Hes 36:22-24.
(Hesekiel 45:9, 10) Omwene Kalunga ta ti ngaha: “Sha wana, nye eehamba daIsrael! Efeni enyeko nefininiko, diinineni etokolo la yuka nouyuki. Efeni okutaataa mo ovanhu vange momapya avo, Omwene Kalunga ta ti. 10 Nye mu nokukala mu noshiyelekifo sha twa, oshiyelekifo sheefa, sha twa, noshiyelekifo shabat, sha twa.
it-2 140
Ouyuki
Onghee hano, ovanhu aveshe ovo va hala okukala va hokiwa kuJehova ova pumbwa okushikula omifikamhango daye douyuki nokukala alushe metwokumwe nado. (Jes 1:17, 18; 10:1, 2; Jer 7:5-7; 21:12; 22:3, 4; Hes 45:9, 10; Amos 5:15; Mika 3:9-12; 6:8; Sak 7:9-12)
Elesho lOmbiibeli
(Hesekiel 44:1-9) Opo nee ye a shuna nge vali koshivelo shopondje shotembeli, sha taalela oushilo. Sho osha li sha patwa. 2 Ndele Omwene okwa lombwela nge: “Oshivelo tuu eshi shi nokukala sha patwa, itashi patululwa nokape na umwe ta pitile mo, osheshi Omwene Kalunga kaIsrael a pitila mo. Onghee hano shi nokukala sha patwa. 3 Ohamba, yo i nokukala omutumba ngaashi ohamba i lye omungome koshipala shOmwene. Yo i nokupitila mo moshivelo shokehale nokupita mo nondjila tuu oyo.” 4 Opo nee ye okwa twala nge koshivelo sha taalela koumbangalanhu koshipala shotembeli. Ame onda tala ko, ndele tala: oshingefimano shOmwene sha yadifa otembeli yOmwene. Opo nee ame nda wila poshi. 5 Ndele Omwene okwa lombwela nge ta ti: “Kaana komunhu, tongolola, u tale nomesho oye, ove u ude nomatwi oye aishe ei Ame handi ke ku lombwela molweenghedimhango dotembeli yOmwene neemhango adishe dayo. Ndele tongolola nhumbi tamu iwa motembeli moshivelo keshe shokuya mo motembeli. 6 Ndele lombwela ovanandubo nokutya, eumbo laIsrael, u tye: Omwene Kalunga osho ta ti: Oixuna yeni ya wana, akutu, oove eumbo laIsrael. 7 Nye eshi mwa eta mo ovanailongo inava pita etanda momitima davo noinava pita etanda mombelela, va kale motembeli yange, vo va shekife otembeli yange. Nosho yo mwa yamba omungome wange nomaadi nohonde, ndele vo va teya po ehangano lange noififahoni yeni aishe. 8 Ndele nye inamu diinina oilonga iyapuki tai longelwa nge, ndelenee mwe va tula ponhele yeni okudiinina oilonga yomotembeli ei tai longelwa nge.” 9 Omwene Kalunga ota ti ngaha: “Hamunailongo, nande umwe, ina pita etanda momutima, noina pita etanda mombelela e nokuuya motembeli yange, omunailongo keshe, ha kala muIsrael, nandenande.
11-17 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | HESEKIEL 46-48
“Omanangekonoupuna oo a ka hafelwa kOvaisrael eshi va dja moukwatwa”
(Hesekiel 47:1) Opo nee ye okwa shuna nge koshivelo shotembeli, ndele tala, omeva a kunguluka koshi yoshikulo shoposhi shotembeli lwokoushilo, osheshi oshipala shotembeli sha taalela koushilo. Omeva a kungulukila koshi yekuma lokoumbuwanhu wotembeli taa pitile koumbuwanhu woaltari.
(Hesekiel 47:7-12) Fimbo nda aluka, tala, ame nda mona pomunghulo womulonga omiti dihapu, keembinga adishe mbali. 8 Ndele ye okwa lombwela nge, ta ti: “Omeva aa ta tondokele komikunda dokoushilo notaa tondoka medu lombuwa notaa i kefuta. Omeva ngeenge taa hange efuta, omeva omulo taa ningi mawa. 9 Ndele oinamwenyo aishe ei tai linyenganyenga, otai ka kala i nomwenyo keshe apa omulonga tau tu. Noikwameva otai ka kala mo ihapu. Osheshi omeva aa ngeenge taa ka hanga ko, omeva taa ka shituka mawa, naaishe tai ka kala i nomwenyo, keshe apa omulonga tau tu. 10 Novayuli veeshi otava ka kala ofika okudja kuEngedi fiyo okuEn-Eglaim. Oyo tai ningi onhele yokulukilila oiyulifo. Nomuo tamu ka kala oikwameva yomaludi e lili naku lili ngaashi oikwameva mEfuta Lopokati, nokutya ihapu. 11 Omakango neenhopo muyo itadi ka kala nawa, osheshi da nuninwa omongwa. 12 Ndele pomulonga pominghulo adishe mbali omiti di lili nadi lili tadi ka ima oiimati hai liwa. Omafo ado itaa ka lemba noiimati ihai kuka. Mohani keshe tadi ka ima oiimati ipe, osheshi omeva ado taa di motembeli. Noiimati yado tai ka liwa nomafo ado okuvelula.”
w99 3/1 19 okat. 11-12
“Taalelifa Omutima Woye” kOtembeli yaKalunga!
11 Mbela Jehova ota ka nangeka noupuna oshilongo shavo? Exunganeko otali nyamukula epulo eli nehokololo tali hafifa omutima. Okamulonga taka kunguluka okudja motembeli, ndele taka ende taka mbwalangadja, taka ningi okamomolonga eshi taka fiki pEfuta La Fya. Opo nee taka mwenyopaleke omeva e he na omwenyo, ndele ongeshefa yeeshi pomunghulo wefuta tai kulu. Komakuma omulonga oku na omiti dihapu odo hadi imi oiimati omudo aushe, tadi yandje oikulya notadi velula. — Hesekiel 47:1-12.
12 Koonakukala moupongekwa, eudaneko eli ola endulula nokukoleka omaxunganeko onale etungululo oo va kala va lenga neenghono. Oikando i dulife pushimwe, ovaprofeti vaJehova va nwefwa mo ova hokolola neendjovo dopaparadisa etungululo laIsrael nokukalululwa kwasho. Omikunda da li omaputu noda ninga vali omwenyo oda kala oshipalanyole shopaxunganeko hashi holoka luhapu. (Jesaja 35:1, 6, 7; 51:3; Hesekiel 36:35; 37:1-14) Hano ovanhu ova li tava dulu okuteelela kutya omanangeko noupuna aJehova taa yandje omwenyo otaa ka kunguluka ngaashi omulonga tau di motembeli ya tungululwa. Oshilanduliko, oshiwana osho kwa li sha fya osha li tashi ka mwenyopala. Oshiwana sha tungululwa otashi ka nangekwa noupuna novalumenhu vopamhepo va pyokoka, ovalumenhu ovayuki nova pama ngaashi omiti odo di li komakuma omulonga, ovalumenhu ovo tava ka kwatela komesho mokutungulula oshilongo sha hanaunwa po. Jesaja naye okwa shanga kombinga ‘yomiti da kula douyuki’ ovo tava ka “tungulula omakulukuma onale.” — Jesaja 61:3, 4, yelekanifa NW.
(Hesekiel 47:13, 14) Omwene Kalunga ta ti ngaha: “Ongaba oyo ei, oshilongo mu noku shi taulila oitukulwa yefyuululo pamapata omulongo naavali aIsrael. Josef na pewe oitukulwa ivali. 14 Ndele nye mu noku shi fyuulula, keshe umwe efyuululo laye mwene, shaashi ame nda li nda yelula eke lange ndi shi pe ooxokulu yeni. Noshilongo tuu eshi tashi ningi efyuululo leni.
w99 3/1 19 okat. 10
“Taalelifa Omutima Woye” kOtembeli yaKalunga!
10 Aishe ei inai shambula tuu omitima doonakukala moupongekwa ava! Epata keshe okwa li la shilipalekwa kutya otali ka pewa oshitukulwafyuululo moshilongo. (Yelekanifa Mika 4:4.) Omo elongelokalunga la koshoka otali ka kala nonhele ya tumbala noyopondingandinga. Ndele didilika memoniko laHesekiel kutya elenga, ngaashi ovapristeri, otali ka kala moshilongo osho sha yandjwa koshiwana. (Hesekiel 45:16, NW) Hano moshilongo sha tungululwa, oshiwana okwa li shi na okuyambidida oilonga yaavo tava ka nangekwa po kuJehova okukwatela komesho, tashi shi ningi mokulongela kumwe newiliko lavo. Mwaaishe, oshilongo eshi osha li efano liwa unene leunganeko, lelongelokumwe noleameno.
(Hesekiel 48:9, 10) Onhele yoshaliyambo ei mu noku i yandja kOmwene, oule wayo omaludimbo omayovi omilongo mbali naatano nounene omayovi omulongo. 10 Ndele monhele ei iyapuki yoshaliyambo mu nokutaulilwa ovapristeli ngaha: lwokoumbangalanhu oule u fike pomaludimbo omayovi omilongo mbali naatano nolwokouninginino ounene omayovi omulongo nolwokoushilo ounene omayovi omulongo nolwokoumbuwanhu oule omayovi omilongo mbali naatano. Notembeli yOmwene i nokukala pokatielela konhele ei.
Konakona moule omamona opamhepo
(Hesekiel 47:1) Opo nee ye okwa shuna nge koshivelo shotembeli, ndele tala, omeva a kunguluka koshi yoshikulo shoposhi shotembeli lwokoushilo, osheshi oshipala shotembeli sha taalela koushilo. Omeva a kungulukila koshi yekuma lokoumbuwanhu wotembeli taa pitile koumbuwanhu woaltari.
(Hesekiel 47:8) Ndele ye okwa lombwela nge, ta ti: “Omeva aa ta tondokele komikunda dokoushilo notaa tondoka medu lombuwa notaa i kefuta. Omeva ngeenge taa hange efuta, omeva omulo taa ningi mawa.
(Hesekiel 48:30) Noivelo yoshilando yokuya pondje oyo ei: kombinga yokoumbangalanhu omaludimbo omayovi ane nomafele atano, oshiyelekifo shoule.
(Hesekiel 48:32-34) Nokombinga yokoushilo omaludimbo omayovi ane nomafele atano, noivelo itatu, nokutya: Oshivelo shaJosef, shimwe, Oshivelo shaBenjamin, shimwe. Oshivelo shaDan, shimwe. 33 Nokombinga yokoumbuwanhu omaludimbo omayovi ane nomafele atano, oshiyelekifo shoule. Noivelo itatu: Oshivelo shaSimeon, shimwe, Oshivelo shaIsaskar, shimwe, Oshivelo shaSebulon, shimwe. 34 Ombinga yokouninginino omaludimbo omayovi ane nomafele atano; noivelo itatu: Oshivelo shaGad, shimwe, Oshivelo shaAsser, shimwe, Oshivelo shaNaftali, shimwe.
w99 3/1 20 okat. 14
“Taalelifa Omutima Woye” kOtembeli yaKalunga!
14 Mbela oiningwanima ei oyo aike ya li ewanifo lemoniko laHesekiel? Ahowe; otai ulike oshinima shimwe sha kula shi dulife unene opo. Diladila: Otembeli oyo Hesekiel a mona kakwa li tai dulu okutungwa paushili ngaashi sha hokololwa. Shoshili, Ovajuda ova tala ko emoniko olo panghedi ya kwata moiti nova longifa nokuli oinima imwe kutya oi li yo venevene. Ndelenee, otembeli aishe yomemoniko oya li ya kula neenghono noitai wana nokuli kOmhunda yaMoria, onhele opo pa li otembeli ikulu. Kakele kaasho, otembeli yaHesekiel kakwa li i li moshilando ndele oya li i li kokule koshitukulwa shi lili shedu, omanga otembeli onhivali ya li ya tungwa opo pa li oyo yotete, moshilando shaJerusalem. (Esra 1:1, 2) Navali, kapa li pe na nande omulonga wo venevene wa dja motembeli yaJerusalem. Hano Israel shonale osha mona ashike edidiliko lewanifo lexunganeko laHesekiel. Eshi otashi ti kutya ope na okukala ewanifo la kula nolopamhepo lemoniko eli.
(Hes 47:6) Ndele ye okwa lombwela nge ta ti: “We shi mona tuu, kaana komunhu?” Opo nee ye okwa shuna nge ndele ta endifa nge komunghulo womulonga.
it-2 1001
Kaana komunhu
Jehova okwa longifa outumbulilo oo opo a divilike exunganeko olo tali divilike ile tali popi omuprofeti omukwadu; naasho osha tula po eyooloko pokati komunhu oo a li ta popi nOdjo yetumwalaka olo a li ta popi naKalunga omukombadambada.
Elesho lOmbiibeli
(Hesekiel 48:13-22) Ovalevi nava pewe onhele i fike ponhele yovapristeli, oule wayo omayovi omilongo mbali naatano nounene wayo omayovi omulongo. Oule aushe u fike pomaludimbo omayovi omilongo mbali naatano nounene omayovi omulongo. 14 Ndele vo vaha landife ile kumaanafane sha shomuyo. Osheshi yo ya yapulilwa Omwene. 15 Ndelenee onhele ei ya xupa po i fike pomaludimbo omayovi atano mounene ya shikula ombinga yomaludimbo omayovi omilongo mbali naatano, oyo oyoshilando yokutungila ko eengulu noyeendabo. Oshilando shi nokukala pokati kayo. 16 Noiyelekifo yasho ei: ombinga yokoumbangalanhu omaludimbo omayovi ane nomafele atano. Ombinga yokoumbuwanhu omayovi ane nomafele atano. Ombinga yokoushilo omayovi ane nomafele atano. Nombinga yokouninginino omayovi ane nomafele atano. 17 Noluhaela eli loshilando: lwokoumbangalanhu omaludimbo omafele avali nomilongo nhano, lwokoumbuwanhu omaludimbo omafele avali nomilongo nhano, lwokoushilo omaludimbo omafele avali nomilongo nhano, nolwokouninginino omaludimbo omafele avali nomilongo nhano. 18 Noshixupe sha xupa po koule walo pomunghulo wonhele iyapuki yoshaliyambo, omayovi omulongo lwokoushilo nomayovi omulongo lwokouninginino, oshixupe eshi nashi ninge shovanhu vomoshilando noipewa yasho eendja daava, hava longele oshilando. 19 Ndele osho nashi longwe kovalongi voshilando vomomapata aeshe aIsrael. 20 Hano onhele yoshaliyambo oyo omaludimbo omayovi omilongo mbali naatano nomayovi omilongo mbali naatano. Onhele iyapuki yoshaliyambo nonhele yoshilando yoshaliyambo mu noku i yandja meembinga nhee di fike pamwe. 21 Oshixupe nashi ninge shohamba: kombinga nombinga yonhele iyapuki yoshaliyambo nonhele yoshilando, pomunghulo wonhele yoshaliyambo omaludimbo omayovi omilongo mbali naatano fiyo okongaba yokoushilo; nolwokouninginino pomunghulo wonhele yomaludimbo omayovi omilongo mbali naatano fiyo okongaba yokouninginino, oyo oyohamba. Nonhele iyapuki yoshaliyambo notembeli iyapuki i nokukala pokatielela kayo. 22 Ndele okudja konhele yOvalevi nokonhele yoshilando, ei tai kala pokati konhele yohamba, pokati kongaba yaJuda nongaba yaBenjamin, aishe ei oyohamba.
18-24 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | DANIEL 1-3
“Jehova oha yandje ondjabi kwaavo vadiinini kuye”
(Daniel 3:16-20) Sadrak, Mesak naAbednego ova nyamukula ndele tava lombwele ohamba tava ti: “Nebukadnesar, kape nomhumbwe tu ku nyamukule moshinima eshi nando ondjovo imwe. 17 Ngaashi Kalunga ketu ou hatu mu longele, ta dulu oku tu xupifa. Oye te ke tu xupifa mo mediko lomundilo nomomake oye, ohamba, 18 ndelenee, ngeenge hasho, kala u shi shii, ohamba, fye itatu longele oikalunga yoye, noshitelekwafano oshingoldo eshi wa dika, fye itatu shi ilikana.” 19 Opo nee Nebukadnesar okwa handuka unene noshipala shaye sha didivalela Sadrak, Mesak naAbednego. Oye a yandja elombwelo ndele ta ti, ediko nali hanyekwe li kale la hanya oupyu u dule luheyali oupyu wonale. 20 Ndele ye okwa lombwela ovalumenhu vamwe ovanaenghono vomovakwaita vaye, va ka mange Sadrak, Mesak naAbednego, va ekelwe mediko lomundilo.
Kala omudiinini kOuhamba waKalunga
15 Molwaashi otwa hala okulongela Jehova tu na eliudo liwa, ope na omafimbo amwe twa pumbwa okuulika kutya otwa yooloka ko filufilu kovanailonga pamwe nafye, ovanafikola vomongudu yetu, ovashiinda ile ovapambele. (1 Petrus 2:19) Jesus okwe tu londwela kutya vamwe otava ka kala nokuli ve tu tonde molwaashi twa yooloka ko kuvo. Dimbuluka kutya ovanhu vahapu ovo have tu pataneke kave shii sha kombinga yOuhamba waKalunga. Onghee hano, kave udite ko kutya omolwashike sha fimana kufye okukala ovadiinini kOuhamba ponhele yokukala ovadiinini komapangelo opanhu.
16 Opo tu kale ovadiinini kuJehova, otu na okukala hatu dulika kuye kashi na nee mbudi kutya vamwe otava ningi shike ile otava ti ngahelipi. (Daniel 3:16- 18) Ovanyasha ovo unene tashi dulika va mone shidjuu okukala va yooloka ko kuvamwe. Ovadali, kwafeleni ovana veni va kale ve na ouladi kofikola. Ovana veni otashi dulika va kale va tila okwaanya okusalutila epandela ile okwaanya okukufa ombinga momadano amwe vali opashiwana. Otamu dulu okukonakona pefimbo lelongelokalunga loukwaneumbo weni nghee Jehova e uditile oinima ya tya ngaho. Va honga nghee ve na okuyelifa kombinga yeitavelo lavo monghedi ya yela nonefimaneko. (Ovaroma 1:16) Nongeenge osha pumbiwa, kwafela ovana voye mokupopya novahongi vavo noku va yelifila osho ovana voye va itavela.
(Daniel 3:26-29) Opo Nebukadnesar okwa ehena poshivelo shediko lomundilo, ndele ta ti: “Sadrak, Mesak naAbednego, onye ovapiya vaKalunga wOkombadambada, djeni mo, ileni oku! Opo nee Sadrak, Mesak naAbednego ova dja mo mediko lomundilo.” 27 Opo nee omalenga novakulunhu vovakwaita novapangeli voilongo novapukululi vohamba ova ongala, ndele va mona omundilo eshi wa nyengwa okuxwika omalutu ovalumenhu ava, noinau vava eexwiki dokomitwe davo, ndele inau lungwinifa omalwakani avo; navo vene inava nyika nande omuvavu. 28 Opo nee Nebukadnesar a popya, ta ti: “Kalunga kaSadrak, kaMesak nokaAbednego na hambelelwe, ou a tuma omweengeli waye ndele a xupifa ovapiya vaye, ve mu lineekela, vo va tauluka oshipango shohamba, ndelenee vo ove liyandja omalutu avo vaha fimaneke ile vaha ilikane kalunga kamwe, ndelenee Kalunga kavo aeke 29 Onghee hano keshe oshiwana noludi nelaka tali sheke Kalunga kaSadrak, kaMesak nokaAbednego, oye na timbaulwe oinhimbu, neumbo laye tali ka ninga oshuumbo. Osheshi kape na Kalunga kamwe e shii okuxupifa ngaashi ou.”
Kala wa pama, Jehova oku li pamwe naave!
13 Omido 600 komesho yaKristus, Ovaheberi vatatu ovapiya vaKalunga ova li va pewa ondjabi omolweitavelo nouladi wavo. Ohamba Nebukadnesar oya li ya lombwela omalenga aeshe muBabilon a ongale opo a twile eengolo oshihongwafano shoshingoli. Omunhu keshe oo a li ina dulika kelombwelo olo okwa li ta ka ekelwa mediko lomundilo a fye. Ovaheberi vatatu ova li va lombwela Nebukadnesar nefimaneko va ti: “Ngaashi Kalunga ketu ou hatu mu longele, ta dulu oku tu xupifa. Oye te ke tu xupifa mo mediko lomundilo nomomake oye, ohamba, ndelenee, ngenge hasho, kala u shi shii, ohamba, fye itatu longele ookalunga koye, noshitelekwafano oshingoldo eshi wa dika, fye itatu shi ilikana.” (Dan. 3:16-18) MuDaniel 3:19-30 omu na ehokololo lihokwifa li na sha nanghee Jehova a li a xupifa Ovaheberi ovo vatatu. Nonande otashi dulika itatu ka ekelwa mediko lomundilo, ngeenge otwa dulika kuKalunga meenghalo didjuu neenghono, ote ke tu nangeka noupuna omolweitavelo nouladi wetu.
Konakona moule omamona opamhepo
(Daniel 1:5) Ndele ohamba oya lombwela, vo va pewe efiku keshe eendja domeendja dohamba nomaviinyu aa haa nuwa kohamba. Osho ngaha ve nokutekulwa omido nhatu, opo va shiive okulongela ohamba omido odo ngeenge da pita po.
(Daniel 1:8) Ndele Daniel okwa tokola momutima waye nokutya, ye ite ke linyateka neendja dohamba ile nomaviinyu haa nuwa kuyo, nokwa indila komukulunhu womalenga, a itavelwe okukala ine linyateka.
it-2 382
Mesak
Omatomheno atatu kutya omolwashike eendja dohamba da li da talika ko da ‘nyata’: (1) Ovababilon ova li hava li ombelela yoinamwenyo oyo ya li ya talika ko inai koshoka mOmhango yaMoses; (2) okwa li hava li oinamwenyo inai kufwa ohonde ile tashi dulika ya pondwa; (3) ova li tete have ke i yambela oikalunga yavo opo nee tave uya oku i lya, naasho osha li onghedi yavo yokulongela oikalunga. — Dan 1:8; yelekanifa 1Kor 10:18-20, 28.
(Daniel 2:44) Ndelenee pomafiku eehamba dinya Kalunga ou komeulu ota ka dika ouhamba itau ka teka po fiyo alushe, nepangelo lao itali ka yandjwa koshiwana shimwe. Ndele wo otau ka nyanyaula notau ka teyaula omauhamba aeshe noku a xulifa po, ndelenee woovene tau ka kala fiyo alushe,
w12 6/15 17, oshimhungu
JEHOVA OKWA HOLOLA OSHO SHI “NOKUNINGWA DIVA”
Exunganeko laDaniel 2:44 ola ti kutya Ouhamba waKalunga ‘otau ka teyaula omauhamba aeshe noku a xulifa po.’ Exunganeko olo otali ulike ashike komauhamba oo taa fanekwa koitukulwa i lili noku lili yoshihongwafano.
Ndele mbela ongahelipi shi na sha nomapangelo makwao aeshe opanhu? Exunganeko vali limwe la pambafana naalo tali hangwa membo lEhololo otali yandje ouyelele muhapu. Otali ulike kutya ‘eehamba dounyuni aushe’ otadi ka ongelwa di kondjife Jehova “mefiku linene laKalunga omunamapangelo aeshe.” (Eh. 16:14; 19:19-21) Onghee hano, omauhamba aeshe opanhu otaa ka hanaunwa po puHarmagedon, mwa kwatelwa naao ehe fi oshitukulwa shoshihongwafano.
Oshilongitho shoka tashi eta uuyuni u na elago
Eyamukulo otali adhika muDaniel 2:44 (KB): ‘Pomasiku gaakwaniilwa mbeyaka [taya pangele pehulilo lyonkalelo yongashingeyi] Kalunga nguka komegulu ota ka dhika uukwaniilwa itau ka teka po sigo aluhe, nelelo lyawo itali ka gandjwa koshigwana shilwe. Ihe owo otau ka nyanyagula notau ka teyagula omaukwaniilwa agehe [gopantu] noku ga hulitha po, ihe owo wene tau ka kala sigo aluhe.’ Omolwashike mbela Uukwaniilwa waKalunga u na ‘okunyanyagula’ omapangelo omakwavi? Omolwashoka go otaga tsitsimike okukaleka po ombepo yokugendela Kalunga yokutokola kuyo yene ndjoka ya humithwa komeho nale kuSatana moshikunino shaEden. Kakele kokukondjithathana naashoka shi li nawa kaantu, mboka taya lalakanene okukaleka po ombepo ndjoka otayi itula yo yene mondjila yokwiipuma mumwe nOmushiti. (Epsalmi 2:6-12; Ehololo 16:14, 16) Onkee ano otu na okwiipula: ‘Otu li mbela kombinga yepangelo lyaKalunga nenge otatu tsu mbela ondumbo nalyo?
Elesho lOmbiibeli
(Daniel 2:31-43) “Ove ohamba wa mona, tala, okwa li oshihongwafano shakula. Oshihongwafano eshi sha li shinene unene, noshinge shasho shiwa. Osha kala ofika koshipala shoye, nokutalwa kwasho oixuna yongaho. 32 Oshihongwafano osho shi na: omutwe washo woshingoldo shiwa. Onhulo yasho nomaoko asho oshisiliveli, edimo neenho dasho oshikushu. 33 Omaulu asho oshivela, eemhadi kombinga oshivela kombinga elova. 34 Fimbo we shi tala, emanya inali kumwa komake omunhu ola natuka ko, ndele olo la denga oshihongwafano keemhadi dasho doshivela nodelova, ndele tali shi nyanyaula. 35 Ndele mokafimbo tuu oko oivela nelova noshikushu, oshisiliveli noshingoldo osha nyanyaulwa, sha kala ngaashi olungu poshipale mokufu eli tali i omhepo, ndele inashi monika vali nande. Ndelenee emanya olo la denga oshihongwafano ola shituka omhunda inene, ndele oya mana ko edu alishe. 36 Ondjodi oyo tuu ei. Netomono layo hatu li tomonene ohamba paife. 37 Oove ohamba, ohamba yeehamba, Kalunga komeulu okwe ku pa ouhamba neenghono nepangelo nefimano, 38 ndele mounyuni aushe apa pe novanhu noifitukuti yomofuka needila dokeulu, Kalunga okwe i yandja meke loye, ndele e ku ninga omupangeli waaishe: Oove ou omutwe woshingoldo. 39 Ndele ove to ka shikulwa kouhamba umwe u dulike kwaau woye, ndele tau shikulwa kouhamba omutitatu woshikushu notau ka pangela edu alishe. 40 Ndele ouhamba omutine tau ka kala wa pama ngaashi oshivela; ngaashi naanaa oshivela hashi nyanyaula ndele tashi teyaula keshe tuu nongaashi oshivela hashi teyaula po ndele tashi ka nyanyaula yo notashi ka teyaula aishe. 41 Hano ngaashi wa mona eemhadi nominwe dasho kombinga elova nokombinga oivela, eshi tashi ti: tau ka kala ouhamba uhe nekwatafano ndelenee muwo tamu kala oupamene woshivela, ngaashi wa tala oshivela sha lumbakana nelova. 42 Ndele ominwe dokeemhadi kombinga oivela ndele kombinga elova, eshi tashi ti: ombinga imwe yoshilongo oya pama, ndelenee ikwao inai pama. 43 Eshi wa mona oshivela sha lumbakana nelova, otashi ti: tava ka lumbakana, ndele itava kwatafana, ngaashi oivela inai likwata nelova.
25 SEPTEMBA–1 OKTOBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | DANIEL 4-6
“Oto twikile ngoo okulongela Jehova noudiinini?”
(Daniel 6:7-10) Omalenga aeshe makulu omoshilongo, noongoloneya nookansela novapanguli neekomanda novanambelewa aveshe noovene vomikunda, otwa udafana kutya ohamba oi nokuyandja oshipango nokupameka ondaka yekelelo nokutya, pomafiku omilongo nhatu, ngeenge pe nomunhu ta indile sha kukalunga kamwe ile komunhu mukwao, shapu kwoove akuke ohamba, ye na ekelwe mekololo leenghoshi.” 8 Paife eshi, tatekulu ohamba, pameka ondaka yekelelo, ove u shangife oshipango shihe shii kulundululwa konghedi yomhango yOvamedia noyOvapersia ya pamenena. 9 Omolwaashi ohamba Darius oya shanga oshipango nondaka yekelelo moshinima eshi. 10 Opo tuu Daniel eshi a uda oshipango eshi sha shangwa, okwa ya keumbo laye. Ndele mondjuwo yaye yokombada mwa kala omakende a yeuluka a taalela kuJerusalem. Ndele lutatu mefiku ye a twa eengolo pekende ndele ta ilikana Kalunga noku mu hambelela, ngaashi a kala ha ningi shito.
Ovanyasha, kaleni hamu wilikwa kEendjovo daKalunga
16 Omolwashike shi li pandunge okudulika kuJehova nokuli nongeenge u li oove auke? Dimbuluka oshinima eshi kutya: Oto dulu okunyemateka Jehova ile okuhafifa omutima waye. (Gen. 6:5, 6; Omayel. 27:11) Jehova oha kumwa keenghatu odo to katuka molwaashi ‘ohe ku file oshisho.’ (1 Pet. 5:7) Okwa hala u pwilikine kuye opo u dule okumona ouwa. (Jes. 48:17, 18) Ovapiya vaJehova vamwe vomuIsrael shonale ova li have mu handukifa ngeenge tave lipwililikile omayele aye. (Eps. 78:40, 41) Mepingafano naasho, Jehova okwa li e hole omuprofeti Daniel neenghono, nomolwaasho omweengeli umwe okwa li a ifana Daniel a ti kutya “omulumenhu muwa.” (Dan. 10:11) Omolwashike mbela? Omolwaashi Daniel okwa li a kanyatela oudiinini waye kuKalunga, kutya nee ongeenge a li mokati kovanhu ile a li oye aeke. — Lesha Daniel 6:10.
Mbela oho tale ko oinima iyapuki ngaashi Jehova he i tale ko?
12 Itashi kumwifa eshi oinima ihapu oyo ya pamba okukalamwenyo kwoilyo yovavaekwa yeongalo lopaKriste nosho yo yoovakwao veedi dimwe ya talika ko iyapuki. Ekwatafano letu naJehova oli li oshinima shiyapuki. (1 Omafimbo 28:9; Epsalme 36:8) Onghee hano, inatu efa nandenande oshinima shonhumba ile omunhu wonhumba a nyone po ekwatafano letu naJehova Kalunga li na ondilo. (2 Omafimbo 15:2; Jakob 4:7, 8) Eilikano ohali dana onghandangala ya fimana mokukaleka po ekwatafano letu lopofingo naJehova. Omuprofeti Daniel okwa li a tala ko eilikano li li oshinima shiyapuki molwaashi okwa li e na onghedindjikilile yokwiilikana kuJehova, nokuli naashi omwenyo waye wa li moshiponga. (Daniel 6:8-12) “Omailikano ovayapuki,” sha hala okutya, Ovakriste ovavaekwa, otaa faafanifwa nomatwimino edimba liwa e na sha nelongelokalunga oo a li haa xwikwa motembeli. (Ehololo 5:8; 8:3, 4; Leviticus 16:12, 13) Efaneko la tya ngaho otali ulike kutya eilikano oliyapuki. Kashi fi tuu oufembanghenda okukala hatu dulu okupopya nOmupangeli weshito alishe! Nomolwaasho eilikano oli li oshinima shiyapuki monghalamwenyo yetu.
(Daniel 6:16) Opo nee ohamba ya lombwela, ndele vo va eta Daniel, ndele ve mu ekela mekololo leenghoshi. Ndele ohamba oya popifa Daniel tai ti: Kalunga koye, ou ho mu fimaneke alushe, ye ne ku xupife.
(Daniel 6:20) Ndele yo eshi ya ehena kekololo, oya ifana Daniel nondaka youfiye. Ohamba oya popifa Daniel tai ti: “Daniel, omupiya waKalunga omunamwenyo. Kalunga koye ho mu longele alushe, okwa shiiva tuu oku ku xupifa keenghoshi?”
Omolwashike tu na okwiilikana tu he na edimbuko?
2 Jehova okwa li a tala ko ngahelipi Daniel? Eshi omweengeli Gabriel e uya okunyamukula eilikano limwe laDaniel, okwa hokolola omuprofeti e li omunhu ‘muwa unene’ ile “omuholike.” (Daniel 9:20-23; OB- 1954) Mexunganeko laHesekiel, Jehova okwa ulika kuDaniel e li omulumenhu omuyuki. (Hesekiel 14:14, 20) Momukokomoko wokukalamwenyo kwaDaniel, osha yela kutya omailikano aye okwe mu kwafela a kale nekwatafano lopofingo naKalunga, oshinima osho sha didilikwa nokuli nokuDarius. — Daniel 6:16.
(Daniel 6:22, 23) Kalunga kange okwa tuma omweengeli waye, ndele ta kwata omilungu deenghoshi diha kume nge, osheshi onda monika koshipala shaye ndihe netimba, nokoshipala shoye yo, ohamba, inandi nyona sha.” 23 Opo ohamba oya hafa unene, ndele tai yandje elombwelo, Daniel a shilwe mo mekololo. Osho ngaha Daniel okwa shilwa mo mekololo ndele kuye inaku monika nande oshipute. Osheshi a li e lineekela Kalunga kaye.
“Omhepo nomuvalekwa otava ti: ila!”
15 Konima eshi Daniel a lele oufiku umwe mekololo leenghoshi, ohamba oya li ya ya kuye ndele tai ingida tai ti: “Daniel, omupiya waKalunga omunamwenyo. Kalunga koye ho mu longele alushe, okwa shiiva tuu oku ku xupifa keenghoshi?” Daniel okwa li a nyamukula meendelelo a ti: “Tatekulu ohamba, kala alushe u nomwenyo! Kalunga kange okwa tuma omwengeli waye, ndele ta kwata omilungu deenghoshi di ha kume nge, osheshi onda monika koshipala shaye ndi he netimba, nokoshipala shoye yo, ohamba, inandi nyona sha.” Jehova okwa li a nangeka noupuna Daniel molwaashi okwa li he mu “longele alushe.” — Dan. 6:19-22.
Konakona moule omamona opamhepo
(Daniel 4:10, 11) Ndele omamoniko omomutwe wange nda li nda mona momutala wange, oyaa: Onda mona, ndele tala, omuti wa mena pokati kounyuni ndele wo wa li mulemule. 11 Ndele omuti wakula nowa pama, ndele oxulo yao ya hanga fiyo okeulu, ndele wa monika kominghulo dedu alishe.
(Daniel 4:20-22) Omuti ou ove we u mona, ou wakula nowa pama, noxulo yao ya twa meulu naau wa monika kombada yedu alishe, 21 omafo ao a li mawa noiimati yao ihapu nomuwo omwa li eendja daaveshe, koshi yao oifitukuti yomoixwa ya kala mo nomoitai yao eedila dokeulu oda li mo; 22 omuti ou oove, ohamba, wa ninga omunene nowa pama, efimano loye la hapupala nola twa fiyo okeulu nepangelo loye fiyo okexulilo ledu.
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaDaniel
4:10, 11, 20-22 — Oshike sha li tashi thanekwa komuti omuleelee gwomondjodhi yaNebukadnezzar? Megwanitho lyotango omuti ogwa li tagu thaneke Nebukadnezzar e li omupangeli gwepangelo enankondo lyuuyuni. Ihe molwaashoka epangelo ndyoka lya li tali thanekwa komuti olya li lya taandele “nuuyuni auhe,” olya li tali thaneke epangelo li vule ndyoka lyaNebukadnezzar. Daniel 4:17 ota kwatakanitha ondjodhi ndjika nepangelo ‘lyaKalunga gwokombandambanda’ ndyoka tali pangele aantu. Onkee ano, omuti otagu thaneke wo uunamapangelo weshito alihe waJehova, unene tuu shi na ko nasha nevi. Osha yela ano kutya ondjodhi ndjoka oyi na omagwanitho gopaali: mepangelo lyaNebukadnezzar nomuunamapangelo waJehova.
(Daniel 5:17) Opo Daniel a nyamukula, ndele ta ti moipafi yohamba: “Kala noinima yoye, neeshali doye di pa omunhu umwe. Ndele ame onda hala ndi leshele ohamba eshangelo eli nondi tomonene eendunge dalo.
(Daniel 5:29) Opo Belsassar a lombwela, ndele ova dika Daniel oshikutu shitilyana nelyenge loshingoldo mofingo yaye, ndele omolwaye naku ingidwe, oye elenga lakula etitatu okupangela moshilongo.
w88 10/1 30 okat. 3-5
Omapulo a dja kovaleshi
Eshi Omuheberi wedina Daniel a etwa mombala, ohamba oya li ya tokola oku mu dika oshikutu shitilyana nelyenge loshingoldo mofingo yaye noku mu nangeka po a ninge elenga etitatu moshilongo shayo. Omuprofeti Daniel okwa nyamukula nefimaneko a ti: “Kala noinima yoye, neeshali doye di pa omunhu umwe. Ndele ame onda hala ndi leshele ohamba eshangelo eli nondi tomonene eendunge dalo.” — Daniel 5:17.
Daniel ka li a pumbwa okufutwa ombubo molwaashi a fatulula eshangelo olo. Ohamba oya li tai dulu okukala noinima yayo ile oku i yandja kuumwe e lili. Daniel ka li a fatulula eityo leshangelo olo molwaashi a futwa ndele osheshi a pewa eenghono kuJehova Kalunga kashili, oo a li ta tokola Babilon.
Ngaashi hatu lesha Daniel 5:29, konima eshi Daniel a lesha eshangelo noku li fatulula, ohamba oya yandja omhango kutya na pewe eeshali odo. Ashike nande ongaho, Daniel ka li a djala oshikutu osho nelyenge ye mwene. Okwa li e i djala palombwelo lohamba Belsassar. Ashike osho itashi kondjifafana naasho tashi hangwa muDaniel 5:17, omo omuprofeti a yelifa kutya ina katuka nomalinyengotomheno okuliholamwene.
dp 109 okat. 22
Oitya ine oyo ya lundulula ounyuni
22 Efaneko olo ola li la fatululwa nawa. Babilon shinaenghono osha li tashi ka findwa ketangakwaita laMedo-Persia. Nonande Ovababilon ova li va uda nai eshi va uda oshinima osho, Belsassar okwa li a wanifa eendjovo daye. Okwa li efa ovapiya vaye va djaleke Daniel oshikutu shitilyana nelyenge loshingoldo mofingo yaye noku mu ninga elenga la kula etitatu okupangela moshilongo. (Daniel 5:29) Daniel ka li a anya okutumbalekwa molwaashi okwa li e shi didilika mo kutya otashi ka fimanekifa Jehova. Belsassar otashi dulika a li e na elineekelo kutya Jehova ote ke li aluluka kehandu laye ngeenge okwa fimaneke omuprofeti waYe. Ashike ngeenge osho a li ta diladila ngaho, kape na vali osho sha li tashi dulu okuningwa po.
Elesho lOmbiibeli
(Daniel 4:29-37) Eehani omulongo nambali eshi da pita po, ohamba eshi ya li tai lyange kombada yongulu youhamba waye muBabilon. 30 Ohamba oya popya tai ti: “Babilon shinene hasho tuu eshi, ame nde shi tungifa eenghono dange dihapu, shi ninge ouhamba, nde shi tungila etumbaleko leenghonopangelo dange.” 31 Ohamba manga inai mana okupopya eendjovo odo, ondaka oya dja meulu tai ti: “Ove, ohamba Nebukadnesar, oto lombwelwa: oshilongo we shi kufwa. 32 Ndele to tewatewa mokati kovanhu, ndele to ka kala pamwe noifitukuti yomoixwa, to ka lya omwiidi ngaashi eengobe, ndele ove oto ka pitifa po omafimbo aheyali, fiyo oto ka shiiva nokutya, ou wOkombadambada oku neenghono okupangela oshilongo shovanhu noku shi pa ou Ye a hala.” 33 Divadiva ondjovo ei oya wanifilwa Nebukadnesar. Ye okwa tewa mo mokati kovanhu, ndele ta li omwiidi ngaashi eengobe, nomume yokeulu oya tutika olutu laye fiyo eexwiki dokomutwe waye oda tumhilwa da fomenya onhwa, neenyala oda hongomoka mo da feenyala deedila. 34 “Ndele efimbo eli eshi la xula po, ame Nebukadnesar, onda yelula omesho ange keulu, ndele eendunge dange oda alukila nge, ndele nda pandula ou wOkombadambada, ndele nda hambelela nokufimaneka ou ta kala fiyo alushe, ou e nepangelo tali kala fiyo alushe, noshilongo shaye tashi kala fiyo okoludalo noludalo. 35 Noonakukala kombada yedu otava talwa ovo vongaho. Ngaashi Ye a hala osho ta ningile omatanga ovakwaita vomeulu noonakukala kombada yedu. Ndele kape na ou ta dulu okukelela eke laye noku mu lombwela: Oto ningi shike? 36 Mefimbo tuu linya onda alulilwa eendunge neenghonopangelo dange nefimano lange ola alulilwa nge okefimano loshilongo shange. Nomalenga ange novakulunhu ova ila nge ndele ame nda nangekululwa moshilongo shange. Neenghonopangelo dange oda hapupala unene neenghono. 37 Aame Nebukadnesar, paife ohandi hambelele ndele handi tumbaleke ndele handi fimaneke Ohamba yomeulu! Oilonga yaye aishe oyo yoshili, neendjila daye oda yuka. Oye ta dulu okuxutula ava hava ende melinenepeko.”