Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
2-8 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OVAHEBERI 7-8
“Omupristeli fiyo alushe opanghedi yaMelkisedek”
(Ovaheberi 7:1, 2) Osheshi Melkisedek ou, ohamba yaSalem, omupristeli waKalunga wOkombadambada, ou a shakeneka Abraham ndele te mu nangeke noupuna, Abraham eshi a finda eehamba, 2 ou Abraham e mu pa oshitimulongo moinima yaye aishe, oye tuu ou, ngaashi edina laye yo tali ti, tete “ohamba youyuki,” navali “ohamba yaSalem” nokutya, ohamba yombili;
it-2-E 366
Melkisedek
Melkisedek okwa li ohamba yaSalem shonale, nokwa li “omupristeli waKalunga wOkombadambada,” Jehova. (Gen 14:18, 22) Oye omupristeli wotete a popiwa mOmishangwa; okwa ninga omupristeli mo 1933 K.O.P. lwaapo. E li ohamba yaSalem, osho sha hala okutya “Ombili,” okwa popiwa komuyapostoli Paulus e li “ohamba yombili” nosho yo “ohamba youyuki,” ngaashi edina laye tali ti. (Heb 7:1, 2) Osha fa shi li ngaha kutya Salem shonale osha li ondingandinga yoshilando osho sha ka lukwa Jerusalem, nedina Jerusalem ola nyama kuSalem, nomafimbo amwe Jerusalem osha li hashi ifanwa “Salem.” — Eps 76:2.
Konima eshi Abram (Abraham) a finda Kedorlaomer neehamba odo da li de limanga kumwe naye, okwa li a ya kolufilu laShave ile “Olufilu lEehamba.” Opo nee Melkisedek okwa etela Abraham “omungome nomaviinyu,” ndele te mu nangeke noupuna, ta ti: “Abram omunangekwa noupuna waKalunga wOkombadambada, Omushiti weulu nedu, ndele Kalunga wOkombadambada na hambelelwe, ou a yandja ovatondadi voye momake oye.” Abraham okwa li a pa Melkisedek, oo a li omupristeli nohamba, “oshitimulongo shomwaaishe,” ile tu tye “oshitimulongo moihakanwa” oyo a mona eshi a finda eehamba odo da li tadi mu lwifa. — Gen 14:17-20; Heb 7:4.
(Ovaheberi 7:3) ou ehe na nande xe ile ina ile epata, ke nexulilo lokukala kwaye ile ehovelo lomafiku aye, ndele e shii okuyelekwa nOmona waKalunga, Oye ta kala omupristeli alushelushe.
it-2-E 367 okat. 4
Melkisedek
Osha hala okutya ngahelipi eshi taku tiwa Melkisedek ka li e na ‘ehovelo nexulilo lokukala kwaye’?
Paulus okwa divilika oushili wa tongomana u na sha naMelkisedek, eshi a ti: “Ou ehe na nande xe ile ina ile epata, ke nexulilo lokukala kwaye ile ehovelo lomafiku aye, ndele e shii okuyelekwa nOmona waKalunga, Oye ta kala omupristeli alushelushe.” (Heb 7:3) Ngaashi ovanhu aveshe, Melkisedek naye okwa dalelwe, ndele ta fi. Ashike edina laxe nolaina inaa popiwa, ouyelele u na sha nepata omo a dja inau popiwa, nomishangwa inadi yandja ouyelele u na sha nehovelo ile exulilo longhalamwenyo yaye. Nomolwaasho Melkisedek oku li omudidimbe waJesus Kristus, oo a nangekwa po e li omupristeli fiyo alushe. Ngaashi ashike pehe na ouyelele kutya olyelye a li a tetekela Melkisedek ile e mu pingena po e li omupristeli, Kristus naye ka li a tetekelwa komupristeli oo a li e na ondodo ngaashi yaye, nOmbiibeli oya ulika kutya ke na efiku a ka pingenwe po. Shikwao vali, nonande Jesus okwa li a dalwa mepata laJuda nomepata leehamba laDavid, ooxekulululwa vaye vopambelela kava li ve na ekwatafano lasha noupristeli waye, navali ooxekulululwa ova li ashike tava dulu okukala eehamba, ndele kava li tava dulu okukala ovapristeri pefimbo opo tuu opo. Jesus okwa ka ninga ohamba nomupristeli omolweano olo Jehova e mu ningila.
(Ovaheberi 7:17) Osheshi oye ta hepaululwa: “Oove omupristeli fiyo alushe opanghedi yaMelkisedek.”
it-2-E 366
Melkisedek
Oupristeli waKristus wa fanekwa. Mexunganeko lididilikwedi li na sha naMessias, Jehova okwa li a ningila ‘Omwene’ waDavid eano, a ti: “Oove omupristeli fiyo alushe opanghedi yaMelkisedek.” (Eps 110:1, 4) Epsalme olo la nwefwa mo ola li la pa Ovaheberi etimaumbwile kutya Messias oo a udanekwa oye ta ka ninga omupristeli nosho yo ohamba. Omuyapostoli Paulus, monhumwafo yaye kOvaheberi, okwa popya sha yela shi na sha naao a udanekwa a ti kutya ‘Jesus okwa ninga omupristeli omukulunhu panghedi yaMelkisedek fiyo alushe.’ — Heb 6:20; 5:10; tala EHANGANO.
Konakona moule omamona opamhepo
(Ovaheberi 8:3) Osheshi keshe tuu omupristeli omukulunhu ta tulilwa po okuyamba eeshali nomayambo, onghee hano naye yo e nokukala e na sha shokuyamba.
w00 8/15 14 okat. 11
Omayambo oo a hokiwa kuKalunga
11 “Keshe tuu omupristeli omukulunhu ta tulilwa po okuyamba eeshali nomayambo,” osho omuyapostoli Paulus ta ti. (Ovaheberi 8:3) Didilika kutya Paulus ota tukula omayambo oo a ningwa komupristeli omukulunhu waIsrael shonale meengudu di li mbali, odo nee, “eeshali” “nomayambo” ile ‘omayambo omolwomatimba.’ (Ovaheberi 5:1) Ovanhu luhapu ohava yandje eeshali okuulika ohole nolupandu, nosho yo okupameka oukaume, okuhokiwa, ile okutambulwa ko. (Genesis 32:20; Omayeletumbulo 18:16) Sha faafana, mahapu omomayambo oo a popiwa mOmhango otaa dulu okutalika ko e li “eeshali” kuKalunga okukendabala okutambulwa ko nosho yo okuhokiwa kuye. Okunyona Omhango okwa li taku pula eyukifo nopo ku ningwe eyukifo, ‘omayambo omolwomatimba” okwa li haa ningwa. Omambo atano otete Ombibeli, unene tuu Exodus, Leviticus naNumeri, otaa yandje ouyelele muhapu u na sha nomaludi e lili naku lili omayambo. Ndele nande paushili kufye okutambula nokudimbuluka okanima keshe otashi dulu okukala eshongo, oitwa imwe oyo ya fimana shi na sha nomaludi omayambo e lili naku lili oya pumbwa elitulemo letu.
(Ovaheberi 8:13) Hano eshi ta ti: ehangano lipe, okwa shiivifa nokutya, linya lotete ola kulupa; ndele eshi sha kulupa nosha kulupilila, osha nyika okuxula po.
it-1-E 523 okat. 5
Ehangano
Omolwashike taku tiwa ehangano lOmhango ola “kulupa”?
Ehangano lOmhango ola li la “kulupa” konima eshi Jehova a lombwela omuprofeti Jeremia kutya otape ke uya ehangano lipe. (Jer 31:31-34; Heb 8:13) Mo 33 O.P., ehangano lOmhango ola li la xulifwa po okupitila mefyo laKristus komuti womahepeko (Kol 2:14), nola li la pingenwa po kehangano lipe. — Heb 7:12; 9:15; Oil 2:1-4.
Elesho lOmbiibeli
(Ovaheberi 7:1-17) Osheshi Melkisedek ou, ohamba yaSalem, omupristeli waKalunga wOkombadambada, ou a shakeneka Abraham ndele te mu nangeke noupuna, Abraham eshi a finda eehamba, 2 ou Abraham e mu pa oshitimulongo moinima yaye aishe, oye tuu ou, ngaashi edina laye yo tali ti, tete “ohamba youyuki,” navali “ohamba yaSalem” nokutya, ohamba yombili; 3 ou ehe na nande xe ile ina ile epata, ke nexulilo lokukala kwaye ile ehovelo lomafiku aye, ndele e shii okuyelekwa nOmona waKalunga, Oye ta kala omupristeli alushelushe. 4 Taleni hano ye apa e fike, ou natatekulu Abraham mwene e mu pa oshitimulongo moihakanwa yaye. 5 Paife ovana vaLevi, ava va pewa oupristeli, ove noshipango va tambule pomhango oshitimulongo kovanhu, nokutya, kovamwaxe, nande ova dja moshinena shaAbraham. 6 Ndelenee ou nande ke fi omukwapata lavo, okwa tambula kuAbraham oshitimulongo nokwa nangeka noupuna ou kwa li e nomaudaneko. 7 Opo kape na nande eemhata nokutya, omunini ota nangekwa noupuna komukulunhu. 8 Ndelenee apa, ovanhu ovo ve nokufya, tava tambula oshitimulongo, ndele kwinya ou ta hepaululwa oku nomwenyo. 9 Ndele handi ti, naLevi yo, ou ha tambula oshitimulongo, okwa yandjela muAbraham oshitimulongo, 10 osheshi ye okwa li moshinena shaxekulu, Melkisedek eshi e mu shakeneka. 11 Hano ewaneneno ngeno la fikifwa koupristeli wOvalevi, osheshi molwao oshiwana sha pewa omhango, oshike hano kwa li ku nokuholoka omupristeli umwe e lili panghedi yaMelkisedek ndele hapanghedi yaAron? 12 Osheshi apa pe nelunduluko loupristeli, nomhango yo oi nokulunduluka; 13 osheshi ou te shi tongelwa, ye owomapata e lili, omu kwa li inamu dja nande oumwe a yakula moaltari. 14 Eshi sha shiivika vali okutya, Omwene wetu a dja mepata laJuda, olo Moses kwa li ine li lombwela sha kombinga youpristeli. 15 Ndele eshi tashi monika unene nawa shi dule penya, eshi tapa holoka omupristeli e lili a fa Melkisedek, 16 umwe ou ina ninga omupristeli palombwelo lomhango yopambelela, ndelenee okeenghono domwenyo itau nyonwa po. 17 Osheshi oye ta hepaululwa: “Oove omupristeli fiyo alushe opanghedi yaMelkisedek.”
9-15 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OVAHEBERI 9-10
“Oyo omudidimbe wongaho wouwa wokomesho”
(Ovaheberi 9:12-14) nokwa ya mo mouyapukielela hanohonde yoikombo noyeenhana, ndelenee onohonde yaye mwene lumwe aluke, nokwa wanifa ekulilo laalushe. 13 Osheshi ohonde yeemhedi noyoikombo ya shaminwa nomute wondema yondjelipa wa undwa kwaava va nyata, ngeenge tau va yapula, otava koshoka pambelela, 14 unene hano ohonde yaKristus, ou a li ehe na nande oshipo, e liyandja Ye mwene eyambo kuKalunga okOmhepo yaalushe, oyo tai ka kosha omaliudo etu okoilonga ei ya fya okulongela Kalunga omunamwenyo.
it-1-E 862 okat. 1
Ediminepo
She likolelela komhango yaKalunga oyo ya li ya pewa oshiwana shaIsrael, opo omunhu oo a nyona kuKalunga ile kumukwao a diminwe po, okwa li tete e na okupukulula enyono laye ngaashi Omhango ya ti, nopeemhito dihapu okwa li e na okuyandja eyambo kuJehova. (Lev 5:5-6:7) Nomolwaasho Paulus a popya efinamhango eli tali ti: “Hanga aishe tai yapulwa nohonde pamhango, nokape nekufilepo lomatimba pehe netiko lohonde.” (Heb 9:22) Ashike paulelalela, ohonde yoshinamwenyo osho sha yambwa itai dulu okukufa po omatimba nosho yo okupa omunhu eliudo la yela filufilu. (Heb 10:1-4; 9:9, 13, 14) Mepingafano naasho, ehangano lipe ohali shi ningifa tashi shiiva opo tu diminwe po filufilu pakanghameno lekuliloyambo laJesus Kristus. (Jer 31:33, 34; Mat 26:28; 1Kor 11:25; Ef 1:7) Fimbo Jesus a li kombada yedu, okwa li a ulika kutya oku na eenghono dokudimina po omatimba eshi a li a velula oshingudu osho sha li kolutala. — Mat 9:2-7.
(Ovaheberi 9:24-26) Osheshi Kristus ina ya mouyapuki wa tungwa nomake, oo efano longaho laawinya washili, ndelenee okwa ya meulu loovene, opo a ka holoke koshipala shaKalunga paife molwetu, 25 hakutya, e liyandje eyambo luhapu, ngaashi omupristeli omukulunhu ha i mo keshe omudo mouyapukielela e nohonde ihe fi yaye mwene, 26 osheshi ngeno kasha li ngaha, ngeno okwa li a wana okuhepekwa luhapu nghee tuu ounyuni wa shitwa. Ndelenee paife Oye a holoka lumwe aluke opexulilo lomafimbo ounyuni, a kufe po omatimba okeliyandjo laye mwene ngeyambo.
“Shikule nge”
4 Omishangwa inadi popya shi na sha nanghee Jesus a tambulwa ko eshi a shuna meulu nosho yo nghee va hangana vali naXe nehafo. Ndelenee, Ombibeli oya li ya yelifa komesho yefimbo kutya oshike tashi ka ningwa po diva konima ngeenge Jesus a shuna meulu. Oule womafelemido e dulife po 15, Ovajuda ova kala hava dana oshiningwanima shonhumba shiyapuki pandjikilile. Efiku limwe momudo keshe, omupristeli omukulunhu okwa li ha i mOuyapukielela wotembeli opo a ka shashamine komesho yoshikefa shehangano ohonde yomayambo oo a li haa yambwa mEfiku lEkwatakanifo. Mefiku olo, omupristeli omukulunhu okwa li ha kala ta faneke Messias. Jesus okwa li a wanifa po eityo lexunganeko li na sha noshivilo osho lumwe eshi a shuna meulu. Okwa li a ya kolukalwa laJehova lomeulu olo li na oshinge, onhele oyo iyapuki elela meshito alishe, nokwa li a yandja kuXe ongushu yekuliloyambo laye. (Ovaheberi 9:11, 12, 24) Mbela Jehova okwa li ngoo a tambula ko ongushu yeyambo olo?
(Ovaheberi 10:1-4) Osheshi omhango, shaashi oyo omudidimbe wongaho wouwa wokomesho, halupe loinima yoovene, itai dulu okuninga ava tava eta omayambo keshe omudo va kale va wana va pwa. 2 Ngeno osho, ngeno va mana okuyamba, osheshi ava tava longele ngaha Kalunga, shaashi va yapulwa nokuli palumwe vehe nomaliudo tae va pe eembedi molwomatimba avo. 3 Ndelenee momayambo omu na omadimbulukifo omatimba omudo keshe. 4 Osheshi ohonde yeemhedi noyoikombo itai dulu nande okukufa po omatimba.
it-2-E 602-603
Ewaneneno
Omhango yaMoses oya li ya wanenena. Omhango oyo ya li ya pewa Ovaisrael okupitila muMoses oya li ya kwatela mo omalongekido e na sha nokutota po oupristeli nosho yo okuyandja omayambo oinamwenyo a yoolokafana. Nonande Omhango oya li ya wanenena molwaashi ya dja kuKalunga, oupristeli nomayambo oo kaa li a etela ovanhu ovo va li koshi yomhango ewaneneno, ngaashi sha yelifwa komuyapostoli Paulus. (Heb 7:11, 19; 10:1) Ponhele yokumangulula ovanhu moulunde nefyo, oya nyaneka pomutenya oulunde. (Rom 3:20; 7:7-13) Nonande ongaho, omalongekido oo aeshe mayapuki okwa wanifa po oshilonga osho Kalunga a li e a nunina; Omhango oya li onga ‘omutekuli’ oo a yukifa ovanhu kuJesus nosho yo “omudidimbe wongaho wouwa wokomesho.” (Gal 3:19-25; Heb 10:1) Onghee hano, eshi Paulus a popya “eshi sha nyenga omhango shaashi ya nghonopalekwa kombelela” (Rom 8:3), okwa li ta ulike kokuhadula kwomupristeli omukulunhu Omujuda “okuxupifa shili” ovo a li ta yakula, ngaashi Ovaheberi 7:11, 18-28 ve shi yelifa, (nonande okwa li a nangekwa po paMhango a kale ta yambe omayambo nokuyamba ohonde mOuyapukielela mEfiku lEkwatakanifo). Nonande omayambo oo kwa li haa yandjwa okupitila moupristeli waAron okwa li haa ningifa ovanhu va kale va hokiwa kuKalunga, osho kasha li she va ningifa va kale ihava nyono vali. Omuyapostoli okwa li a popya shi na sha naasho eshi a popya kombinga yomayambo ekwatakanifo a ti kutya kaa li haa ningi ovanhu “va kale va wana va pwa,” ile tu tye va kale ve na eliudo la koshoka filufilu. (Heb 10:1-4; yelekanifa Heb 9:9.) Omupristeli omukulunhu ka li ta dulu okuyandja eyambo olo la pumbiwa opo omunhu a diminwe po omatimba aye filufilu. Oupristeli waKristus tau kalelele nosho yo eyambo laye oyo ashike tai dulu oku shi ninga tashi shiiva. — Heb 9:14; 10:12-22.
Konakona moule omamona opamhepo
(Ovaheberi 9:16, 17) Osheshi apa pe na eudaneko lefyuululo, efyo lomufyuululifi li nokushiivika shili, 17 osheshi eudaneko lefyuululo otali pamekwa kokufya, lo kali neenghono omufyuululifi fimbo e nomwenyo.
w92-E 3/1 31 okat. 4-6
Omapulo a dja kovaleshi
Paulus okwa ti kutya opo ehangano lonhumba pokati kaKalunga novanhu li tulwe moilonga opa li pa pumbiwa efyo lopayambo. Tala pashihopaenenwa kehangano lOmhango. Moses oye a li omupokati wehangano olo la li eudafanotwokumwe pokati kaKalunga naIsrael shopambelela. Okwa li a dana onghandangala ya kwata moiti eshi Ovaisrael va li tava ningi ehangano olo naKalunga. Moses okwa li ta dulu okutalika ko e li omuhanganifi wehangano lOmhango olo li la totwa po kuJehova. Mbela Moses okwa li e na okufya opo ehangano lOmhango li ye moilonga? Ahowe. Okwa li haku yandjwa omayambo oinamwenyo, nohonde yayo oya li i lile po ohonde yaMoses. — Ovaheberi 9:18-22.
Ongahelipi shi na sha nehangano lipe pokati kaJehova nosho yo oshiwana shaIsrael shopamhepo? Jesus Kristus oye ta dana onghandangala ya fimana e li omuhanganifi ile Omupokati pokati kaJehova naIsrael shopamhepo. Nonande ehangano olo ola totwa kuJehova, Jesus Kristus oye a li e na oshinakuwanifwa shokushilipaleka kutya ola tulwa moilonga. Kakele kokukala Omupokati, okwa li e na ekwatafano odikilila naavo va li tava ka ninga oilyo yotete yehangano olo. (Lukas 22:20, 28, 29) Shikwao vali, okwa li a wana okuyandja ekuliloyambo olo la pumbiwa opo ehangano olo li ye moilonga. Okwa yandja omwenyo waye wopanhu, ndele hainamwenyo yongaho. Onghee Paulus okwa li a popya kutya Kristus oku li omuhanganifi wopanhu wehangano lipe. Konima eshi Kristus a ‘ya mouyapuki, meulu lo vene, opo a ka holoke koshipala shaKalunga molwetu,’ kungaho ehangano lipe ola li la kolekwa. — Ovaheberi 9:12-14, 24.
Eshi Paulus a popya kutya Moses naJesus ove li ovahanganifi, ka li a hala okutya ovo ovatoti vomahangano oo va li ve lile po, ndele oKalunga. Ponhele yaasho, aveshe vavali ova li ovapokati mokuningifa omahangano oo a tulwe moilonga. Monghalo keshe, efyo ola li la pumbiwa; Moses okwa li e na okuyamba oshinamwenyo, ofimbo Jesus a yandjela ovo ve li mehangano lipe omwenyo waye.
(Ovaheberi 10:5-7) Onghee hano Kristus mokuuya mounyuni ota ti: “Omatomenoyambo neendjayambo ino a hala, ndelenee wa longela nge olutu, 6 omaxwikiloyambo netimbayambo ino a hokwa, 7 opo Ame nda tonga: ‘Tala, ohandi uya, momishangwa onda shangwa mo, okulonga ehalo loye, Kalunga.’”
it-1-E 249-250
Eninginifo
Lukas okwa popya kutya Jesus okwa li ta ilikana eshi a ninginifwa. (Luk 3:21) Shikwao vali, Paulus, omushangi wOvaheberi, okwa ti kutya eshi Jesus Kristus ‘e uya mounyuni’ (sha hala okutya, hapefimbo opo a dalwa noka li ta dulu okulesha nokupopya eendjovo odo, ndele osheshi e liyandja a ninginifwe nokuhovela oukalele waye) okwa li ta katuka metwokumwe nEpsalme 40:6-8 (LXX) olo la ti: “Omatomenoyambo neendjayambo ino a hala, ndelenee wa longela nge olutu, . . . Tala, ohandi uya, (momushangwa omo mwa shangwa), okulonga ehalo loye, Kalunga.” (Heb 10:5-9) Jesus okwa dalwa moshiwana shOvajuda, oshiwana osho Kalunga a li a ninga ehangano nasho, ehangano lOmhango. (Ex 19:5-8; Gal 4:4) Eshi Jesus e liyandja opo a ninginifwe kuJohannes, okwa hangwa e li oshitukulwa shoshiwana osho sha yapulilwa Jehova Kalunga. Onghee okwa li ta ningi shihapu shi dulife pwaasho a li a teelelwa a ninge koshi yOmhango. Okwa li e liyandja kuXe Jehova okulonga ‘ehalo’ laYe eshi a yandja olutu laye la ‘longekidwa’ opo a xulife po omayambo oinamwenyo oo a li haa yambwa koshi yOmhango. Omuyapostoli Paulus okwa ti: “Mehalo tuu eli fye twa yapulwa okeyambo lolutu laJesus Kristus lumwe aluke nosha wana.” (Heb 10:10) Ehalo laJehova ola li la kwatela mo yo oilonga ya pamba Ouhamba, na Jesus okwa li e liyandja opo a longe oilonga oyo. (Luk 4:43; 17:20, 21) Jehova okwa li a tambula ko Omona waye eshi e mu liyandjela, ndele te mu vaeke nomhepo iyapuki nokwa ti: “Oove Omona wange omuholike, onde ku hokwa.” — Mark 1:9-11; Luk 3:21-23; Mat 3:13-17.
Elesho lOmbiibeli
(Ovaheberi 9:1-14) Heeno, nehangano linya lotete ola li li neemhango delongelokalunga nouyapukingulu walo woukwambada yedu, 2 osheshi etwali ola dikwa ngaha: tete omwa li mu nolupale lotete, omo mwa kala oshikwatelwalamba noshitaafula nomingome detaliko, onhele ei oya ifanwa “ouyapuki,” 3 ndele konima yetukulifo etivali okwa li ku na olupale la lukwa “ouyapukielela,” 4 omo mwa li mu noaltari yoshingoldo yokutwimina, noshikefa shehangano sha vaekwa noshingoldo keembinga adishe, musho omwa li oshimbudju shoshingoldo omo mwa kala omanna, onhaili yaAron ya tutuma omafo noipelendemanya yehangano, 5 nokombada yasho okwa fanekelwa ovakerubi voshinge va tuvika oshituviko shekwatakanifo, oinima ei kai nomhito yokupopiwa paife shimwe nashimwe. 6 Ndele oinima ei aishe eshi ya li ya longwa ngaha, ovapristeli ohava i mo efimbo keshe molupale lotete letwali okuwanifa oilongayakulo, 7 ndelenee mushinya oshitivali, omupristeli omukulunhu oye aeke ha i mo lumwe aluke omudo keshe, ita i mo ehe nohonde, te i yambele omolwaye mwene nomolwomatimba oshiwana, aa inaa ningwa owina. 8 Osho ngaha Omhepo Iyapuki ta holola ondjila yokuya mouyapukielela inai yeululwa, olupale lotete letwali fimbo li li po. 9 Eshi osho efaneko tali faneke efimbo lopaife, panghedi yasho tapa yandjwa eeshali nomayambo oo itaa dulu okuninga omuyakuli womelongelokalunga a kale a wana a pwa meliudo laye, 10 ndelenee ngaashi oinakuliwa noikwakunuwa, nomalikoshelo e lili no ku lili, oyo omhango yopambelela, ya tulwa po i kale fiyo efimbo lomhango ipe le uya. 11 Ndelenee Kristus eshi a ninga omupristeli omukulunhu wouwa wokomesho, okwa tokola metwali linene nola wanenena li dule linya, noinali tungwa nomake, nokutya olo kali fi lomeshito eli, 12 nokwa ya mo mouyapukielela hanohonde yoikombo noyeenhana, ndelenee onohonde yaye mwene lumwe aluke, nokwa wanifa ekulilo laalushe. 13 Osheshi ohonde yeemhedi noyoikombo ya shaminwa nomute wondema yondjelipa wa undwa kwaava va nyata, ngeenge tau va yapula, otava koshoka pambelela, 14 unene hano ohonde yaKristus, ou a li ehe na nande oshipo, e liyandja Ye mwene eyambo kuKalunga okOmhepo yaalushe, oyo tai ka kosha omaliudo etu okoilonga ei ya fya okulongela Kalunga omunamwenyo.
16-22 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OVAHEBERI 11
“Osha fimana okukala neitavelo”
(Ovaheberi 11:1) Eitavelo olo elineekelo la pama okulineekela osho tashi teelelwa nokuliyukifa painima ihe wetike.
Kala u na eitavelo tali longo momaudaneko aJehova
6 Ovaheberi 11:1. (Lesha.) ova fatulula kutya eitavelo oshike. Eitavelo ola kwatela mo oinima yopavali oyo ihatu dulu okumona: (1) “Osho tashi teelelwa,” sha hala kutya, omaudaneko oo taa ka wanifwa monakwiiwa, ngaashi okuxulifwa po kwoukolokoshi aushe nosho yo ounyuni mupe oo twa teelela. (2) ‘Oinima ihe wetike.’ Oshitya shOshigreka osho sha tolokwa ‘okuliukifa’ otashi ulike kokukala ‘noumbangi u liwetikile’ u na sha noinima oyo ihe wetike, ngaashi okukala po kwaJehova, Jesus kristus, ovaengeli nosho yo oilonga oyo tai longwa kOuhamba womeulu. (Heb. 11:3) Ongahelipi hatu dulu okuulika kutya eteelelo letu olashili nonokutya otwa itavela moinima ihe wetike oyo ya popiwa mEendjovo daKalunga? Otu na oku shi ulika okupitila meendjovo nomoilonga yetu.
(Ovaheberi 11:6) Kape na ou ta dulu okuwapalela Kalunga, ngeenge kape neitavelo, osheshi ou ta ehene kuKalunga e nokwiitavela nokutya, oko e li, naava tave mu kongo, ote va pe ondjabi.
‘Ava tave mu kongo, ote va pe ondjabi’
Oshike tu na okuninga opo tu hafife Jehova? Paulus okwa ti kutya “kape na ou ta dulu okuwapalela Kalunga, ngenge kape neitavelo.” Didilika kutya Paulus ina tya kutya oshidjuu okuwapalela Kalunga ngeenge kape na eitavelo. Ponhele yaasho, okwa ti kape na ou ta dulu okuninga ngaho. Oku shi popya noitya imwe, eitavelo ola pumbiwa filufilu opo tu wapalele Kalunga.
Eitavelo loludi lilipi tali hafifa Jehova? Eitavelo letu muKalunga ola kwatela mo oinima yopavali. Shotete, otu na ‘okwiitavela nokutya, oko e li.’ Omatoloko amwe okwa ti kutya otu na “okwiitavela kutya omunhu wolela.” Ongahelipi hatu dulu okuhafifa Kalunga ngeenge otwa limbililwa okukala po kwaye? Eitavelo lashili ola kwatela mo shihapu, molwaashi nokuli neendemoni oda itavela kutya Jehova oko e li. (Jakob 2:19) Okukala twa itavela kutya Kalunga oko e li shili oshi na oku tu linyengifa tu katuke eenghatu, sha hala kutya, okuulika eitavelo letu mokukala nonghedi yokukalamwenyo oyo tai mu wapalele. — Jakob 2:20, 26.
Oshitivali, otu na ‘okwiitavela nokutya’ Kalunga ‘ote tu pe ondjabi.’ Omunhu oo e na eitavelo lashili okwa tomhwa filufilu kutya eenghendabala daye dokukala nonghedi yokukalamwenyo oyo tai hafifa Kalunga otadi ti sha. (1 Ovakorinto 15:58) Ongahelipi hatu dulu okuwapalela Jehova ngeenge otwa limbililwa okudula kwaye ile ehalo laye loku tu pa ondjabi? (Jakob 1:17; 1 Petrus 5:7) Omunhu oo a fika pexulifodiladilo kutya Kalunga ke na ko nasha, iha pandula nomuluva, ke shii Kalunga oo a popiwa mOmbibeli.
Jehova oha pe oolyelye ondjabi? Paulus okwa ti kutya ‘ovava tave mu kongo.’ Embo lomauyelele lovatoloki vOmbibeli ola ti kutya oshitya shOshigreka osho sha tolokwa ‘ava tave mu kongo’ inashi hala kutya “okuya u ka konge” ndele ponhele yaasho, otashi yandje ediladilo lokukendabala “okulongela” Kalunga. Embo lomauyelele limwe vali ola yelifa kutya oshityalonga osho shOshigreka otashi ulike keenghendabala da mana mo. Onghee hano, Jehova oha yandje ondjabi kwaavo tave linyengifwa keitavelo ve mu longele nomutima aushe nohole nonouladi. — Mateus 22:37.
(Ovaheberi 11:33-38) ava va teya po oilongo okeitavelo, nova diinina ouyuki, va mona omaudaneko a wanifwa, nova fitika po omakanya eenghoshi, 34 va dima po eenghono domundilo, va ya onhapo eememo domaongamukonda, va ninga ovanaenghono moungone wavo, novaladi molwoodi, va taataa po eengudu dovakwaita dovanailongo. 35 Nokwa li ku novakainhu va alulilwa oonakufya vavo va nyumunwa. Vakwao ova hepekwa nokuhepekelelwa, vo inava hala okumangululwa, opo va mone enyumuko liwa unene. 36 Vamwe vali va dengwa nova shekwa, ndele va mangwa nomalyenge nova idililwa modolongo, 37 va dipawa nomamanya, va shaaxwa nokutetwa, va hepekwa nai, va dipawa nomaongamukonda. Va tembauka nova djala oikafa yeedi noyoikombo; va fya oluhepo, va fininikwa nova monifwa oixuna, 38 ovo tuu ava ounyuni inau wana va kale muwo, va endaenda neefuka neemhunda nomomakololo nomomakwena edu.
Pameka eitavelo loye mwaashi wa teelela
10 MOvaheberi etukulwa 11, omuyapostoli Paulus okwa popya kombinga yomayeleko oo ovapiya vaKalunga va li ve na okulididimikila. Pashihopaenenwa, omuyapostoli okwa tumbula ovakainhu ovadiinini ovo va li va filwa ovanamati vavo, ashike lwanima ova li va nyumunwa. Okwa li yo a tumbula vamwe ovo va li “inava hala okumangululwa, opo va mone enyumuko liwa unene.” (Heb. 11:35) Nonande katu shii kutya Paulus okwa li e na oolyelye momadiladilo, vamwe ngaashi Nabot naSakaria ova li va dengwa nomamanya fiyo va fya omolwokudulika kuKalunga nokulonga ehalo laye. (1 Eeh. 21:3, 15; 2 Omaf. 24:20, 21) Daniel nookaume kaye ova li ve na omhito ‘yokumangululwa’ ngeno ova li va efa po oudiinini wavo. Ponhele yaasho, eitavelo lavo meenghono daKalunga ola li le va ningifa, va ‘fitike po omakanya eenghoshi nova dime po eenghono domundilo.’ — Heb. 11:33, 34; Dan. 3:16-18, 20, 28; 6:13, 16, 21-23.
11 Omolweitavelo lavo, ovaprofeti vamwe ngaashi Mika naJeremia ova li va “shekwa nova idililwa modolongo.” Vamwe, ngaashi Elia, ova li “va endaaenda neefuka neemhunda nomomakololo nomomakwena edu.” Ndele aveshe ovo va li ve lididimika molwaashi ova li ve na “elineekelo la pama okulineekela osho tashi teelelwa.” — Heb. 11:1, 36-38; 1 Eeh. 18:13; 22:24-27; Jer. 20:1, 2;28:10, 11; 32:2.
Konakona moule omamona opamhepo
(Ovaheberi 11:4) Meitavelo Abel okwa yambela Kalunga eyambo liwa li dule eli laKain, nomolwalo a pewa ehepaululo nokutya, oye omuyuki, Kalunga eshi a hepaulula omayambo aye; nomeitavelo tuu olo ota popi natango nande a fya.
it-1-E 804 okat. 5
Eitavelo
Oihopaenenwa yonale i na sha neitavelo. Keshe umwe ‘womoshilemo shi fike apa sheendombwedi’ oo a popiwa kuPaulus (Heb 12:1) okwa li e na ekanghameno la kola leitavelo. Pashihopaenenwa, Abel okwa li e shi shii eudaneko laKalunga li na sha ‘noludalo’ olo tali ka nyanyaula omutwe ‘weyoka’. Okwa li a mona omaumbangi e wetike e na sha newanifepo leendjovo daKalunga odo da li da lombwelwa ovadali vaye muEden. Eshi Adam noukwaneumbo waye va dja mo muEden, ova li hava li omungome wavo noshinhwi moipala yavo molwaashi edu ola fingwa nola li hali mene omakiya neeshosholo. Otashi dulika Abel a li a mona nghee Eva a halelela omulumenhu waye nosho yo nghee Adam ta pangele omukulukadi waye. Ina otashi dulika yo a popya shi na sha noudjuu moufimba waye. Okwa li yo a mona ovakerubi ve li poshivelo shoshikunino shaEden ve na omaongamukonda a xwama omundilo taa taima. (Gen 3:14-19, 24) Oinima aishe oyo oya li “euliko li liwetikile loinima yashili,” naasho osha li sha pa Abel elineekelo kutya exupifo otali ke uya okupitila ‘moludalo olo la udanekwa.’ Nomolwaasho osho osha li she mu linyengifa a ‘yambele Kalunga eyambo liwa’ olo li dule laKain. — Heb 11:1, 4.
(Ovaheberi 11:5) Meitavelo Henok okwa kufwa po aha mone efyo, ye ina monika, osheshi Kalunga e mu kufa po. Osheshi fimbo ina kufwa po, okwa pewa ehepaululo nokutya, Kalunga e mu hokwa.
‘Kalunga okwe mu hokwa’
Ndele mbela omeityo lilipi Henok a “kufwa po” opo aha “mone efyo”? Otashi dulika Jehova okwe mu kofifa mefyo neyavelelo, opo aha fye efyo tali udifa omwenyo munyenye. Ashike tete Henok okwa “pewa ehepaululo nokutya, Kalunga e mu hokwa.” Ngahelipi mbela? Fimbo ina fya, Henok otashi dulika a li a mona emoniko la dja kuKalunga, tashi dulika tali ulike edu li li oparadisa. Mokumona edidiliko la twa la tya ngaho kutya Jehova okwe mu hokwa, Henok okwa kofa mefyo. Omuyapostoli Petrus okwa popya kombinga yaHenok nosho yo ovalumenhu novakainhu vamwe vali ovadiinini a ti: “Meitavelo aveshe ava va fila mo.” (Ovaheberi 11:13) Konima yaasho, ovatondi vaye otashi dulika va li tava kongo oshimhu shaye, ashike inave shi ‘mona,’ molwaashi otashi dulika Jehova e shi tula ponhele opo itashi dulu okumonika, opo vaha dule oku shi ningila owii ile oku shi longifa mokuxumifa komesho elongelokalunga loipupulu.
Elesho lOmbiibeli
(Ovaheberi 11:1-16) Eitavelo olo elineekelo la pama okulineekela osho tashi teelelwa nokuliyukifa painima ihe wetike. 2 Osheshi omulo ovakulunhu vonale va pewa ehepaululo liwa. 3 Meitavelo otu udite ko nokutya, ounyuni owa tungifwa ondjovo yaKalunga, noinima ei i wetike inai dja moinima ihe wetike. 4 Meitavelo Abel okwa yambela Kalunga eyambo liwa li dule eli laKain, nomolwalo a pewa ehepaululo nokutya, oye omuyuki, Kalunga eshi a hepaulula omayambo aye; nomeitavelo tuu olo ota popi natango nande a fya. 5 Meitavelo Henok okwa kufwa po aha mone efyo, ye ina monika, osheshi Kalunga e mu kufa po. Osheshi fimbo ina kufwa po, okwa pewa ehepaululo nokutya, Kalunga e mu hokwa. 6 Kape na ou ta dulu okuwapalela Kalunga, ngeenge kape neitavelo, osheshi ou ta ehene kuKalunga e nokwiitavela nokutya, oko e li, naava tave mu kongo, ote va pe ondjabi. 7 Meitavelo Noa, eshi a shiivifilwa inya inai monika natango, metilo liyapuki okwa tunga ongulu yomomeva, a xupife eumbo laye, nomeitavelo okwa tokola ounyuni nokwa ninga omufyuululi wouyuki tau di meitavelo. 8 Meitavelo Abraham eshi a ifanwa a tembukile kedu olo te ke li pewa li ninge efyuululo laye, okwa dulika, nokwa dja mo ina shiiva apa ta i. 9 Meitavelo okwa kala omunailongo medu leudaneko la fa lihe fi laye, nokwa li ha kala momatwali pamwe naIsak naJakob, ovafyuululi veudaneko pamwe naye, 10 osheshi okwa li ha teelele oshilando shinya shi nomakanghameno a pama, nomutoti nomutungi washo oKalunga. 11 Meitavelo naSara yo okwa li a pewa eenghono okutunga epata; nonande a hangika a kulupa, okwa dala molwaashi oye a tala omuudaneki e shi okulineekelwa. 12 Onghee hano omuumwe, ou omukulupe, mo omwa tutuma vahapu va feenyofi dokeulu nova fehekedu lopomunghulo wefuta lihe shii okuvalulwa. 13 Meitavelo aveshe ava va fila mo, vo inava mona eshi sha udanekwa, ndelenee ove shi tala ashike kokule nokwiitavela, nove shi kunda, nove lihepaulula nokutya, ovo ovanailongo novaenda kombada yedu eli. 14 Osheshi ava hava ti ngaha, otave liholola, ovo tava kongo oshilongo shovambulavo. 15 Ngeno ova popya shinya va dile mo, ngeno ove nomhito okushuna mo, 16 ndelenee paife otava djuulukwa oshilongo shiwa shi dule shinya, oshomeulu. Onghee hano Kalunga ite va fi ohoni a ifanwe Kalunga kavo, osheshi okwe va longekidila oshilando.
23-29 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | OVAHEBERI 12-13
“Outekuduliko ohau ulike kutya Jehova oku tu hole”
(Ovaheberi 12:5) Ndele nye omwa dimbwa naanaa filu ekumaido tali popi kunye ngaashi ounona tali ti: “Omumwange, ino dina ehandutekulo lOmwene, ndele ino loloka ngee to hanyenwa kuye;
Ino tala koinima oyo wa fiya “konima”
18 Omayele a kwata moiti. Oshike tashi ka ningwa po ngeenge otwa kala hatu diladila nenyeme komayele oo twa pewelwe monakudiwa? Osho otashi ke tu yahameka ashike notashi ke tu ‘lolola.’ (Heb. 12:5) Ngeenge otwa kala twa “dina” omayele oo twa pewa ile twa “loloka” omayele oo twa li twa tambula ko ndele lwanima hatu a ekeleshi, oshidjemo otashi ka kala ashike sha faafana, osho kutya, itae ke tu etela ouwa washa. Onghee hano, otashi ka kala shiwa okudulika komayele aSalomo aa taa ti: “Likwatelela outekuduliko, ino u xutwifa, u diinina, osheshi owo okukalamwenyo kwoye.” (Omayel. 4:13) Ngaashi omushingi wohauto oo ha dulika komadidiliko omeendjila, nafye natu kaleni hatu tambula ko omayele, hatu a tula moilonga ndele hatu pula komesho. — Omayel. 4:26, 27; lesha Ovaheberi 12:12, 13.
(Ovaheberi 12:6, 7) osheshi ou e holike kOmwene, ota handukilwa kuye ndele ta denge noshokoto omona keshe te mu tambula.” 7 Lididimikileni ehandutekulo, Kalunga ta kala nanye ongaashi e li novana, osheshi okaana olyelye ihaka dengwa kuxe?
w12-E 7/1 21 okat. 3
“Ngeenge tamu ilikana, tyeni: ‘Tate’”
Xe omunahole oha pe ovana outekuduliko molwaashi oku na ko nasha nouwa wavo wokomesho. (Ovaefeso 6:4) Otashi dulika a pe ovana outekuduliko wa kwata moiti, ashike ihe shi ningi nonyanya. Sha faafana, omafimbo amwe Tate yetu womeulu naye otashi dulika e tu pe outekuduliko. Ashike ohe tu pe alushe outekuduliko pahole noiha ungaunga nafye nonyanya. Ngaashi ashike Xe, Jesus naye ka li omukwanyanya, nokuli naashi ovashikuli vaye va li tava ongaonga okutambula ko omapukululo. — Mateus 20:20-28; Lukas 22:24-30.
(Ovaheberi 12:11) Heeno, edengo keshe pefimbo lalo katu li wete olo ehafo, ndelenee olo oluhodi, ndele komesho otali imikile ava va tekulwa kulo oshiimati shombili oshomouyuki.
“Pwilikineni outekuduliko ndele mu mone ounongo”
18 Nonande okupewa outekuduliko otashi dulika shi kale shi yahameka, oshixwepo shi dulife okumona oilanduliko inyikifa oluhodi oyo hai etifwa kokuhatambula ko outekuduliko. (Heb. 12:11) Natu ka tale koihopaenenwa ivali, shaKain nosho yo shohamba Sedekia. Eshi Kain a li a hala okudipaa Abel, Kalunga okwa li e mu pula a ti: “Omolwashike wa handuka, nomolwashike wa fidimika oshipala shoye? Hasho ngaha: ngeenge to longo ouwa, oto shiiva okuyelula omutwe woye; ndelenee ngeenge ito longo ouwa, oulunde otau ku nangele poshivelo, ndele tau ku hokwa. Ndele ove ou na oku u pangela.” (Gen. 4:6, 7) Kain ka li a pwilikina. Opo nee oulunde owe mu dingatela. Kain ka li tuu e lietela ouyahame nokumona oixuna kuhapu! (Gen. 4:11, 12) Oshixwepo ngeno a tambulile ko outekuduliko waJehova.
Konakona moule omamona opamhepo
(Ovaheberi 12:1) Onghee hano, eshi tu noshilemo shi fike apa sheendobwedi she tu dingilila, nafye yo tu liduleni keshe eshi tashi tu findile poshi, noulunde uhe kwete oku tu dingatela, fye tu lotoke nokudiinina mefiyafano li li komesho yetu,
Natu tondoke mefiyafano tu na elididimiko
11 ‘Oshilemo sheendombwedi’ kasha li ashike ovatalinomesho, oku shi popya pafaneko, ovo ngeno tava tale ashike efiyafanepo ile ovatondoki ovo ve hole ile oshipaana oyo tai findana. Ponhele yaasho, ova li va kufa ombinga pafaneko mefiyafanepo nova tondoka nomupondo fiyo okefikilo. Nonande paife ova fya, otaku dulu okutiwa kutya ove li ovatondoki dingi ovo tava dulu okutwa omukumo ovatondoki vape. Ngeenge omutondoki e li mefiyafanepo noku shii kutya ovatondoki dingi otava tale notave mu tu omukumo a twikile okutondoka, ota ka ninga ngaashi ta dulu opo a mane efiyafanepo olo. Eendombwedi odo donale otadi dulu okuyandja oumbangi kutya efiyafanepo olo lopafaneko otali dulu okufindanwa nonande oli kale lidjuu shi fike peni. Onghee hano, okukaleka momadiladilo oshihopaenenwa ‘shoshilemo sheendombwedi’ odo osha li tashi ka ladipika Ovakriste Ovaheberi vomefelemudo lotete va “lotoke nokudiinina mefiyafane po.” Nafye kunena ohatu dulu yo okuninga ngaho.
(Ovaheberi 13:9) Inamu twalwatwalwa komalongo e lili naku lili muhe a shii; osheshi onawa omwenyo ngeenge tau pamekwa kefilonghenda, hakeendja inadi kwafa ava va kala mudo.
w89-E 12/15 22 okat. 10
Okuyandja omayambo oo taa hafifa Jehova
10 Ovakriste Ovaheberi ova li va pumbwa okuhenuka “vaha tulwe vali meti loupika” kwaavo va li va kanyatela omahongo Oshijuda. (Ovagalati 5:1-6) Ova li tava dulu okukala va ‘pama moshili okupitila mefilonghenda’ laKalunga, ndele hamolwomahongo Oshijuda. Osha fa shi li ngaha kutya vamwe ova li hava tu eemhata kombinga yoikulya nosho yo yomayambo, nomolwaasho Paulus a ti kutya omitima ihadi pamekwa ‘keendja odo inadi kwafa naava va kala mudo.’ Omauwa opamhepo ohaa di mokulongela Kalunga nomokuulika olupandu li na sha nekuliloyambo, ndele ihaa di mokulya oikulya yonhumba ile mokudana omafiku omafudo. (Ovaroma 14:5-9) Shikwao vali, eyambo laKristus ola ningifa omayambo Ovalevi aha kale vali taa ti sha. — Ovaheberi 9:9-14; 10:5-10
Elesho lOmbiibeli
(Ovaheberi 12:1-17) Onghee hano, eshi tu noshilemo shi fike apa sheendobwedi she tu dingilila, nafye yo tu liduleni keshe eshi tashi tu findile poshi, noulunde uhe kwete oku tu dingatela, fye tu lotoke nokudiinina mefiyafan o li li komesho yetu, 2 omesho a taalela Jesus, omuhoveli nomuwanifi weitavelo, ou kwa li a hepekelwa momushiyakano omolwehafo e li tulikilwa, nokwa li ehe na ko nasha nomasheko, Oye a kala omutumba kolulyo lolukalwapangelo laKalunga. 3 Dimbulukweni ou e lididimikila ondubo i fike apa yovalunde, muha loloke neemwenyo deni diha fye ounye. 4 Natango inamu lwa fiyo ohonde mokukondja kweni noulunde. 5 Ndele nye omwa dimbwa naanaa filu ekumaido tali popi kunye ngaashi ounona tali ti: “Omumwange, ino dina ehandutekulo lOmwene, ndele ino loloka ngee to hanyenwa kuye; 6 osheshi ou e holike kOmwene, ota handukilwa kuye ndele ta denge noshokoto omona keshe te mu tambula.” 7 Lididimikileni ehandutekulo, Kalunga ta kala nanye ongaashi e li novana, osheshi okaana olyelye ihaka dengwa kuxe? 8 Ndelenee ngeenge tamu kala muhe nomadengo, ngaashi aveshe hava dengwa, opo nye kamu fi ovana vomohombo, ndelenee ovana vomoluhaelo. 9 Ndele ngaashi vali twa kala nootate vetu vopalutu, eshi ve tu denga ndele twa dulika kuvo, hano ohatu kala ngahelipi tuha dulike ngeno kuxe yeemhepo neduliko li dule linya, fye tu kale tu nomwenyo? 10 Osheshi venya ove tu tekula nomadengo paendunge davo vene, tu tekulilwe okafimbo kaxupi, ndelenee ou te tu tekulile nomadengo osho tashi tu wapalele, opo tu pewe oshipewa shomouyapuki waye. 11 Heeno, edengo keshe pefimbo lalo katu li wete olo ehafo, ndelenee olo oluhodi, ndele komesho otali imikile ava va tekulwa kulo oshiimati shombili oshomouyuki. 12 Pamekeni hano omaoko a wa neengolo da loloka. 13 Ndele yukifeni omalila eemhadi deni, opo omhadi yoshingudu iha fonghoke, ndelenee i veluke. 14 Lalakaneneni ombili naaveshe neyapulo, osheshi ou ehe li kwete ita ka mona Omwene. 15 Litaleni, paha kale nande umwe te likufa mefilonghenda laKalunga, paha tutume nande omudi woululu mokati keni ndele tau eta edundakano ndele vahapu tava nyatekwa kuwo. 16 Ndelenee opo paha kale nande umwe omuhaeli ile omukenouyuki ngaashi Esau, ou a landifa po oushiveli waye okulya kumwe akuke. 17 Osheshi omu shi shii, komesho eshi a hala enangeko noupuna, okwa efiwa, osheshi ina mona vali onhele yokulidilulula, nande okwa li e li konga nomahodi.
30 SEPTEMBA 2012–6 OKTOBA 2012
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JAKOB 1-2
“Ondjila oyo tai twala menyono nosho yo mefyo”
(Jakob 1:14) Ndelenee keshe umwe ota hongaulwa kokahalu kaye mwene, oko hake mu shili notake mu heke;
g-E 17.4 14
Omayeleko
Oho yelekwa ngeenge to hongaulwa u ninge oshinima shonhumba, unene tuu ngeenge osha puka. Pashihopaenenwa, ofimbo u li mofitola, otashi dulika u mone oshinima shonhumba ndele to kala we shi halelela. Diva owa hovela okudiladila kutya oto dulu ashike oku shi vaka mo noupu nopehe na okumonika. Ashike, eliudo loye ole ku hanyena. Opo nee owa ekelashi omadiladilo a tya ngaho ndele to i neendjila doye. Kungaho, owa pita meyeleko u li omufindani.
OSHO OMBIIBELI TAI TI
Ngeenge to yelekwa, osho inashi hala okutya ove omunhu mwii. Ombiibeli oya popya kutya atushe ohatu yelekwa. (1 Ovakorinto 10:13) Osho sha fimana onghedi omo hatu linyenge ngeenge hatu yelekwa. Vamwe ohava efa va pangelwe komahalo avo mai ndele tave liyandje kuo. Vamwe ohave a kondjifa filufilu.
“Keshe umwe ota hongaulwa kokahalu kaye mwene, oko hake mu shili notake mu heke.” — Jakob 1:14.
(Jakob 1:15) nokahalu ngeenge ka fimbapala, otaka dala oulunde, noulunde eshi wa wanifwa, otau dala efyo.
g-E 17.4 14
Omayeleko
Ombiibeli oya popya shi na sha naasho hashi etifa okunyona. Jakob 1:15 okwa ti: “Nokahalu ngeenge ka fimbapala, otaka dala oulunde.” Ngeenge otwa kala hatu diladila omahalo a puka, ohashi tu ningifa tu katuke eenghatu odo itatu dulu okuhenuka ngaashi ashike omukainhu ta dala. Ashike ohatu dulu okuhenuka okukala ovapika vomahalo a puka. Ohatu dulu oku a pangela.
Konakona moule omamona opamhepo
(Jakob 1:17) Keshe oshipewa shiwa, nokeshe oshali sha wanenena, ohashi di kombada, okuXe yomauyelele, kwaau puhe nomalundululo ile omapilauko ouyelele nomulaulu.
it-2-E 253-254
Ouyelele
Jehova oku li ‘Xe yomauyelele.’ (Jak 1:17) Ke fi ashike “ou a tula po etango li minikile omutenya, nokwa tula po ohani neenyofi pamhangela yado okuminikila oufiku” (Jer 31:35), ndele oku li yo Odjo youyelele aushe wopamhepo. (2Kor 4:6) Omhango, omatokolo nosho yo eendjovo daye oi li ouyelele kwaavo va hala okuwilikwa kuo. (Eps 43:3; 119:105; Omayel 6:23; Jes 51:4) Omupsalme okwa ti: “Nomouyelele woye, omo hatu mono ouyelele.” (Eps 43:3; 119:105; Omayel 6:23; Jes 51:4) Ngaashi ashike ouyelele wetango hau ende tau hapupala “fiyo omutenya tau tu,” ouyelele mondjila yovayuki nao ohau ende tau hapupala eshi tava wilikwa kounongo wopaKalunga. (Omayel 4:18) Opo tu shikule ondjila oyo Jehova e tu halela, otu na okweenda mouyelele waye. (Jes 2:3-5) Ashike, ngeenge omunhu oha tale oinima nelinyengotomheno la puka ile nokahalu, oku li momilaulu. Jesus okwa ti: “Ndelenee eisho loye ngeenge oli li nai, olutu loye alishe oli li momulaulu. Hano ouyelele ou u li mwoove ngeenge wo omulaulu, hano omulaulu u fike peni!” — Mat 6:23; yelekanifa Deut 15:9; 28:54-57; Omayel 28:22; 2Pe 2:14.
(Jakob 2:8) Ngeenge tamu wanifa omhango onghwahamba pamishangwa nokutya: “Hola omukweni ngaashi u lihole ove mwene, opo nee tamu ningi nawa;”
it-2-E 222 okat. 4
Omhango
“Omhango onghwahamba.” “Omhango onghwahamba” oya fimana neenghono i dulife eemhango dikwao odo ohamba hai wilike nado ovanhu. (Jak 2:8) Efinamhango la fimana oko kwa li kwa kanghamena ehangano lOmhango ola li ohole; nomhango onghwahamba, “hola mukweni ngaashi ove u lihole mwene” oya li oshipango oshitivali oko kwa li kwa kanghamena Omhango nEendjovo dovaprofeti. (Mat 22:37-40) Nonande Ovakriste kave li koshi yehangano lOmhango, ohava dulika komhango yOhamba Jehova noyOmona, Ohamba Jesus Kristus, metwokumwe nehangano lipe.
Elesho lOmbiibeli
(Jakob 2:10-26) Osheshi ou ta wanifa omhango aishe, ndele ta nyono shimwe, oye oku netimba laaishe. 11 Osheshi ou a tile: “Ino nyona ohombo,” Oye a tya yo: “Ino dipaa.” Hano ove nande ino nyona ohombo, ndelenee ove to dipaa, owa ninga omutauluki womhango. 12 Kaleni hano hamu tongo ndele hamu longo ngaashi ovo tava ka tokolwa komhango yemanguluko. 13 Osheshi etokolo kali nonghenda naau ehe nonghenda, nonghenda otai litange kombada yetokolo. 14 Ovamwatate, otashi kwafa shike, umwe ngeenge ta ti oku neitavelo, ndelenee ye ehe noilonga? Eitavelo eli otali dulu oku mu xupifa tuu mbela? 15 Ngeenge pe nomumwatate omulumenhu ile omumwatate omukainhu e li hamunghele, nokwa hepa oipalwifa yakeshe efiku, 16 ndele umwe womunye ta ti kuvo: “Indeni nombili mu ka xuxumukwe nye mu likutife,” ndele nye inamu va pa osho sha pumbiwa kolutu, otashi kwafa shike? 17 Osho yo neitavelo, ngeenge kali noilonga ola fya mulo vene. 18 Ndele kashiimba ope na ou ta ti: “Ove ou neitavelo, naame ondi noilonga.” Ulikile nge eitavelo loye lihe noilonga, opo ame nohandi ku ulikile eitavelo lange noilonga yange. 19 Ove ho itavele kutya, Kalunga umwe, owa ninga nawa; eendemoni yo ode shi itavela ndele hadi kakama. 20 Ndelenee munhu ove wongaho, owa hala tuu u shiive kutya, eitavelo lihe noilonga, olongaho? 21 Abraham, tate yetu, ina yukipalifwa koilonga, eshi a yamba omona waye Isak koaltari? 22 U wete nee nhumbi eitavelo la longa pamwe noilonga yaye, neitavelo la wanifwa koilonga? 23 Nomushangwa owa wanifwa, ou tau ti: “Abraham okwa itavela Kalunga, ndele molweitavelo laye Kalunga okwe mu tala omuyuki,” nokwa ifanwa kaume kaKalunga. 24 Paife omu wete ko kutya, omunhu ota yukipalifwa koilonga yaye, hakeitavelo alike. 25 Osho sha li yo sha ningwa kombwada Rahab oo a yukipalifwa molwoilonga, eshi a yakulile eendadi ndele te di pitifa mondjila i lili moku va lekela. 26 Osheshi ngaashi olutu lihe nomhepo, la fya, osho yo neitavelo lihe noilonga, ola fya.