ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • mwbr20 Februali ep. 1-11
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2020
  • Oupalanyole
  • 3-9 FEBRUALI
  • 10-16 FEBRUALI
  • 17-23 FEBRUALI
  • 24 FEBRUALI–1 MARSA
Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2020
mwbr20 Februali ep. 1-11

Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa

3-9 FEBRUALI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 12-14

“Ehangano olo le ku kuma”

(Genesis 12:1, 2) Ndele Omwene okwa lombwela Abram ta ti: “Fikama, dja mo moshilongo sheni nomepata leni nomeumbo laxo, u ye koshilongo eshi handi shi ku ulikile. 2 Ndele Ame ohandi ku ningi oshiwana shinene, ndele handi ku nangeke noupuna ndele handi ku ningile edina linene, ndele ove to ka kala omunangeki noupuna.

it-1-E 522 okat. 4

Ehangano

Ehangano naAbraham. Ehangano olo Kalunga a li a ninga naAbraham otashi dulika la li la ya moilonga eshi Abram (Abraham) a tauluka Eufrat a finda kuKanaan. Ehangano lOmhango ola ka totwa konima yomido 430. (Gal 3:17) Jehova okwa li a popya naAbraham eshi a li muMesopotamia, muUr, edu lOvakaldea nokwe mu lombwela a ye koshilongo osho a li te ke mu ulikila. (Oil 7:2, 3; Gen 11:31; 12:1-3) Exodus 12:40, 41 (LXX) ote tu lombwele kutya Ovaisrael ovo va li moupika waEgipiti ova li va mangululwa mo pexulilo lomido 430 nova li va ya medu laKanaan “mefiku tuu olo.” Ova li va mangululwa muEgipiti mo 14 aNisan 1513 K.O.P., mefiku lOpaasa. (Ex 12:2, 6, 7) Osho osha fa tashi ulike kutya Abraham okwa taulula omulonga waEufrat a finda kuKanaan mo 14 aNisan 1943 K.O.P., nomefiku olo omo tashi dulika ehangano olo Kalunga a ninga naAbraham la ya moilonga. Kalunga okwa li e lihololela vali Abraham eshi a li muKanaan fiyo okuSekem nokwa li a weda ko keudaneko olo a li e mu udanekela ta ti: “Edu eli handi ke li yandja koludalo loye;” osho tashi ulike kutya ope na ekwatafano pokati kehangano olo neudaneko olo la li la ningwa moshikunino shaEden. Naasho osha li tashi ulike kutya ‘oludalo’ ola li tali ka dja mepata lovanhu kombada yedu. (Gen 12:4-7) Jehova okwa ka yelifa vali lwanima shihapu shi na sha naasho, ngaashi tashi hangwa muGenesis 13:14-17; 15:18; 17:2-8, 19; 22:15-18.

(Genesis 12:3) Ndele Ame ohandi ka nangeka noupuna ava tave ku nangeke noupuna, ndele handi ka finga ou te ku fingi. Ndele omapata aeshe kombada yedu otaa nangekwa noupuna mwoove.”

w89-E 7/1 3 okat. 4

Otwa pumbwa okushiiva oshili kombinga yaAbraham

Kalunga okwa li a lombwela Abraham eudaneko litunhula lwoikando aishe ivali. (Genesis 18:18; 22:18) Opo Kalunga e li wanife po, ota ka nyumunina nokuli momwenyo oludalo laAbraham. Ovanyumunwa ovo otava ka kala va nangekwa lela noupuna molwaashi otava ka nyumukila medu la faafana naanaa noParadisa omo mwa li ovanhu votete. Onghee otava ka hongwa nghee ve na okuhafela omanangeko noupuna oo fiyo alushe. — Genesis 2:8, 9, 15-17; 3:17-23.

(Genesis 13:14-17) Ndele Omwene okwa lombwela Abram, eshi va tukauka naLot ta ti: “Ponhele opo u li ofika, yelula omesho oye u tale koumbangalanhu nokoumbuwanhu nokoushilo nokouninginino. 15 Osheshi edu alishe u wete ohandi ke li ku pa noludalo loye fiyo alushe. 16 Ndele Ame ohandi ka hapupalifa oludalo loye ngaashi ondwi yedu, ngeenge ope na omunhu ta dulu okuvala ondwi yedu, ota shiiva yo okuvala oludalo loye. 17 Fikama, u taulule edu eli noule walo nounene walo, osheshi Ame ohandi ke li ku pa”

it-2-E 213 okat. 3

Omhango

She likolelela koumbangi umwe wopandjokonona, ovahongwanhu vamwe ova itavela kutya ngeenge ovanhu va li tave lilandifa edu, nakulilanda po okwa li he li ulikilwa e li oshinano sha yeleka osho sha li sha tulwa po opo a dule oku li mona nawa. Ngeenge nakulilanda po okwa ti “ondi li wete,” osho otashi ulike kutya okwe li tambula ko paveta. Eshi Jehova a li a udanekela Abraham kutya ote ke mu pa edu laKanaan, tete okwa li e mu lombwela a tale keembinga adishe nhee. Abraham ka li a tya, “ondi li wete” molwaashi otashi dulika Kalunga a li a popya kutya Edu lEudaneko otali ka pewa lwanima oludalo laAbraham. (Gen 13:14, 15) Moses, e li omukalelipo wopaveta wOvaisrael, okwa li a lombwelwa a ‘tale’ edu, nongeenge osho sha popiwa metetekelo oshi li mondjila, osho osha li tashi ulike kutya Ovaisrael ova li va tambula ko paveta oshilando osho koshi yewiliko laJosua. (Deut 3:27, 28; 34:4; tala yo eshi Satana a li ta ulikile Jesus omauhamba muMateus 4:8.) Onghatu vali imwe oyo tai yandje edimba lokuninga oshinima paveta: okutauluka ile okuya moshilongo shonhumba nelalakano loku shi fyuulula po. (Gen 13:17; 28:13) Momashangelo amwe onale omu na omivalu domiti odo di li moshitukulwa shedu olo la li tali landifwa po. — Yelekanifa Gen 23:17, 18.

Konakona moule omamona opamhepo

(Genesis 13:8, 9) Opo nee Abram okwa lombwela Lot ta ti: “Inapa kala nande eemhata pokati ketu naave, nopokati kovafita vange nokovafita voye, osheshi fye vamwe aveke. 9 Oshilongo ashishe oshosho. Tu tukuke. Ove ngeenge oto i kolumosho, ame ohandi i kolulyo, ndele ngeenge ove oto i kolulyo, ame ohandi i kolumosho.”

w16.05 7 okat. 12

Pongolola po okuhaudafana nombili

Ombiibeli otai yelifa nghee ovapiya vaKalunga tava dulu okupanga ombili ngeenge pa holoka okuhaudafana. Pashihopaenenwa, eshi oufita waAbraham nosho yo waLot omona wamumwaina wa li wa hapupala, opa li pa holoka okuhaudafana pokati kovafita vavo molwaashi edu kala li vali le va wanena. Molwaashi Abraham okwa li a hala va kale nombili, okwa li a pitika Lot a hoolole okuya koshitukulwa shedu osho sha denga mbada. (Genesis 13:1, 2, 5-9) Abraham ine tu tulila po tuu oshihopaenenwa shiwa! Mbela Abraham okwa li a kanifa edu liwa eshi apa Lot a hoolole edu e li la denga mbada? Hasho nandenande. Diva ashike konima yaasho, Jehova okwa li a udaneka kutya ota ka nangeka noupuna Abraham shi dulife nokuli pwaasho a kanifa. (Genesis 13:14-17) Oshike hatu lihongo moshimoniwa osho? Nonande otashi dulika tu kanife sha, Jehova ote ke tu nangeka noupuna ngeenge otwa pongolola po okuhaudafana nombili.

(Genesis 14:18-20) Ndele Melkisedek, ohamba yaSalem, omupristeli waKalunga wOkombadambada okwa eta omungome nomaviinyu, 19 ndele ye okwe mu nangeka noupuna ndele ta ti: “Abram omunangekwa noupuna waKalunga wOkombadambada, Omushiti weulu nedu, 20 ndele ye okwe mu nangeka noupuna ndele ta ti: “Abram omunangekwa noupuna waKalunga wOkombadambada, Omushiti weulu nedu.

(Ovaheberi 7:4-10) Omulumenhu oo okwa li a tumbala nomolwaasho tatekulululwa Abraham a li e mu pa oshitimulongo shomoinima ya denga mbada oyo a li a likola kolwoodi. 5 Metwokumwe nOmhango, ovana vaLevi ovo va nangekwa po ve li ovapristeri ova li va lombwelwa va pewe oitimulongo kovanhu, sha hala okutya kovamwaxe, nonande ove li oludalo laAbraham. 6 Ndele omulumenhu oo a li ehe fi womoludalo laLevi okwa pewa oitimulongo kuAbraham nokwa nangeka noupuna Abraham oo a li ta ka wanifilwa omaudaneko. 7 Osho oshi li oumbangi wa kola kutya ou munini okwa nangekwa noupuna kwaao munene. 8 Ovalevi otava fi nonande ova pewa oitimulongo, ndele shi na sha nomulumenhu oo a pewa oitimulongo, Omishangwa oda ti kutya ota kala nomwenyo. 9 Onghee otaku dulu okutiwa kutya Levi oo a pewa oitimulongo naye okwa yandja oitimulongo okupitila muAbraham, 10 molwaashi ka li natango a dalwa eshi xekulululwa a li a shakena naMelkisedek.

it-2-E 683 okat. 1

Omupristeri

Melkisedek ohamba yaSalem okwa li omupristeri (kohen) monghedi ye likalekelwa. Ombiibeli inai popya epata omo a dja, okudalwa kwaye ile efyo laye. Ina dja mepata lovapristeri nokape na oo e mu tetekela ile oo te ke mu pingena po. Melkisedek okwa li ohamba nosho yo omupristeri. Oupristeri waMelkisedek owa li u dule oo wOvalevi shaashi Levi okwa yandja oitimulongo kuye, molwaashi ka li natango a dalwa eshi xekulululwa Abraham a li a yandja oitimulongo kuMelkisedek nokunangekwa noupuna kuye. (Gen 14:18-20; Heb 7:4-10) Oinima oyo otai ulike kutya Melkisedek okwa li ta faneke Jesus Kristus oo e li ‘omupristeri panghedi yaMelkisedek, nota kala omupristeri fiyo alushe.’ — Heb 7:17.

Elesho lOmbiibeli

(Genesis 12:1-20) Ndele Omwene okwa lombwela Abram ta ti: “Fikama, dja mo moshilongo sheni nomepata leni nomeumbo laxo, u ye koshilongo eshi handi shi ku ulikile. 2 Ndele Ame ohandi ku ningi oshiwana shinene, ndele handi ku nangeke noupuna ndele handi ku ningile edina linene, ndele ove to ka kala omunangeki noupuna. 3 Ndele Ame ohandi ka nangeka noupuna ava tave ku nangeke noupuna, ndele handi ka finga ou te ku fingi. Ndele omapata aeshe kombada yedu otaa nangekwa noupuna mwoove.” 4 Opo nee Abram okwa fikama ngaashi Omwene e mu lombwela, ndele Lot okwa ya pamwe naye. Ndele omido daAbram oda li omilongo heyali nanhano eshi a dja muHaran. 5 Ndele Abram okwa kufa Sarai, omwalikadi waye naLot, omona womumwaina, nemona lavo alishe, ve li likongela, novapika ve ve likongela muHaran, ndele vo ova dja mo va ye kedu laKaanan, ndele tava fiki kedu laKaanan. 6 Ndele Abram okwa enda moshilongo fiyo okonhele yaSekem, fiyo okoshuundungila shaMore. Mefimbo linya Ovakaanan ovo va li medu olo. 7 Opo nee Omwene okwe lihololela Abram ndele ta ti: “Edu eli handi ke li yandja koludalo loye.” Opo nee ye a tungila Omwene oaltari, ou e mu lihololela. 8 Ndele okwa fikama ndele ta ehene keemhunda dokoushilo waBetel ndele ta ongo onhanda pokati kaBetel mouninginino naAi moushilo, oko a tungila Omwene oaltari ndele ta ifana edina laYe. 9 Ndele Abram okwa enda nokweehena kedu lokoumbuwanhu. 10 Ndele moshilongo omwa holoka ondjala, opo Abram okwa ya medu laEgipiti, a kale ngaashi omunailongo, osheshi ondjala oya li inene moshilongo. 11 Ndele opa ningwa, eshi va ehena popepi okuya muEgipiti, ye okwa lombwela omwalikadi waye Sarai: “Tala, ondi shi shii, kutya ove omwalikadi muwa. 12 Hano Ovaegipiti eshi tave ke ku mona, otava ka tya: ‘Ye omwalikadi waye, ndele vo otava ka dipaa nge,’ ndee ove to kala nomwenyo. 13 Hano tya, ove omumwameme, opo ndi kale nawa molwoye, ame ndi dule okukala nomwenyo molwoye.” 14 Abram eshi e uya kuEgipiti, Ovaegipiti ova mona nokutya, omwalikadi waye okwa li muwa unene. 15 Omalenga aFarao nao okwe mu mona nokwe mu pandela puFarao. Omwalikadi okwa twalwa mouhamba waFarao. 16 Ndele vo ova ningila Abram ouwa molwaye, ndele ye okwa pewa eedi neengobe noumbulu novapika neengamelo. 17 Ndele Omwene okwa etela Farao nouhamba waye oiponga idjuu molwaSarai, omwalikadi waAbram. 18 Opo nee Farao okwa ifana Abram ndele ta ti: “Owa ninga nge ngahelipi? Omolwashike ino shiivifila nge nokutya, ou omwalikadi woye? 19 Omolwashike wa lombwela nge, kutya ye omumwanyoko, nomolwaasho nde mu kufa a ninge omwalikadi wange? Hano omwalikadi woye oyou, mu kufa po ndele to i!” 20 Ndele Farao okwa lombwela ovapiya vaye ve mu te po puye nomwalikadi waye noinima yaye.

10-16 FEBRUALI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 15-17

“Omolwashike Jehova a lukulula Abram naSarai”

(Genesis 17:1) Omido daAbram eshi da ninga omilongo omugoi nomugoi, Omwene okwe mu lihololela ndele te mu lombwele ta ti: “Aame Kalunga Omunaenghono adishe! Kala nokweenda koshipala shange, opo u kale omuyuki.

it-1-E 817

Omapuko nokukonenena omapuko

Ovanhu ohava ningi omapuko luhapu molwaashi aveshe ova fyuulula oulunde kuAdam. (Rom 5:12; Eps 51:5) Ashike Jehova omuyuki oku shii “oshitwe yetu, nhumbi tu li; ota dimbulukwa, nokutya fye ondwi yedu,” nohe tu file onghenda. (Eps 103:13, 14) Okwa li a tala ko omudiinini nomuduliki Noa “ehe na etimba mokati kovanhu vomounyuni waye.” (Gen 6:9) Okwa li a lombwela Abraham a ti: “Kala nokweenda koshipala shange, opo u kale omuyuki.” (Gen 17:1) Nonande ovalumenhu ovo ova li inava wanenena nova fya, ova li va talika ko ovayuki kuJehova oo ha “tale omutima.” (1Sam 16:7; yelekanifa 2Eeh 20:3; 2Omaf 16:9.) Okwa li a lombwela Israel a ti: “Omwene Kalunga koye u noku mu diinina shili.” (Deut 18:13; 2Sam 22:24) Okwa yandja Omona wa omuyuki (Heb 7:26) e li ekuliloyambo nokungaho okwa tala ko ovo ve na eitavelo novadiinini ve li “ovayuki” nopefimbo opo tuu opo oku li omutokoli omuyuki. — Rom 3:25, 26; tala mo-Insight INTEGRITY; PERFECTION.

(Genesis 17: 3-5) Opo nee Abram okwa wila eombe ndele Kalunga okwa popya naye ta ti: 4 “Tala, ehangano lange otali kala naave, ndele ove oto ka ninga xe yoiwana ihapu. 5 Onghee hano ito ifanwa vali Abram, ndelenee Abraham, osheshi Ame ohandi ku ningi xe yoiwana ihapu.

it-1-E 31 okat. 1

Abraham

Opa pita omido omulongo lwaapo ve li muKanaan ashike Sara okwa li natango ongadji. Onghee Sara okwa li a yandja omupika waye Omuegipiti Hagar a nangele naAbraham opo e mu dalele okaana. Abraham okwa li e shi dimina. Onghee hano, Ishmael okwa li a dalwa mo 1932 K.O.P., eshi Abraham a li e na omido 86. (Gen 16:3, 15, 16) Opa li natango pa pita efimbo lihapu. Mo 1919 K.O.P., eshi Abraham a li e na omido 99, Jehova okwa li e mu lombwela kutya ovalumenhu aveshe ovo ve li meumbo laye nava pite etanda, naasho osha li edidiliko olo tali koleke ehangano le likalekelwa olo la li pokati kavo. Pefimbo opo tuu opo, Jehova okwa li a lukulula Abram a ninge Abraham, ndele ta ti: “Osheshi Ame ohandi ku ningi xe yoiwana ihapu.” (Gen 17:5, 9-27; Rom 4:11) Lwanima, ovaengeli vatatu ovo va li ve lilundululila momalutu opanhu ovo Abraham a li a tambula ko meumbo laye omolwaJehova, ova li va udaneka kutya Sara ota ka ninga oufimba, ndele ta dala okaana kokamati momudo tau landula ko! — Gen 18:1-15.

(Genesis 17:15, 16) Kalunga okwa lombwela vali Abraham ta ti: “Sarai, omwalikadi woye, ino mu ifana vali Sarai, ndele edina laye nali ninge Sara. 16 Ndele Ame ohandi ke mu nangeka noupuna, ndele handi ku pe muye okaana okamati. Heeno, Ame ohandi ke mu nangeka noupuna, opo ye a ka ninge oiwana, neehamba doiwana tadi ka dja muye.”

w09-E 2/1 13

Edina ola humbata shike?

Kalunga okwa lundulula omadina ovanhu vamwe vonale omolwomalalakano opaxunganeko. Pashihopaenenwa, okwa lundulula edina Abram, olo tali ti “Tate okwa tumbala,” ndele tali ningi Abraham, olo tali ti “Xe yoiwana ihapu.” Ngaashi edina laye tali ti, Abraham okwa ninga shili xe yoiwana ihapu. (Genesis 17:5, 6) Didilika yo kutya edina lomukulukadi waAbraham ola li Sarai, olo tashi dulika la li tali ti “Eemhata.” Ka li tuu a hafa eshi Kalunga e mu lukulula a ninge “Sara” olo tali ti “Omona wohamba,” osho tashi ulike kutya okwa li ta ka ninga inakulululwa yeehamba. — Genesis 17:15, 16.

Konakona moule omamona opamhepo

(Genesis 15:13, 14) Ndele Kalunga okwa lombwela Abram ta ti: “Kala u shi shii nokutya, oludalo loye otali ka kala ovanailongo medu lihe fi lavo. Oko tava ka ninga ovapika nokuhepekwa omido omafele ane. 14 Ndelenee Ame ohandi ka tokola yo oshiwana eshi she va tula moupika. Nokomesho otava ka pita mo nemona linene.

it-1-E 460-461

Efimbolandulafano

Jehova okwa lombwela Abram (Abraham) a ti: “Kala u shi shii nokutya, oludalo loye otali ka kala ovanailongo medu lihe fi lavo. Oko tava ka ninga ovapika nokuhepekwa omido omafele ane.” (Gen 15:13; tala yo Oil 7:6, 7.) Osho osha li sha popiwa ofimbo Isak oo e li “oludalo” la udanekwa ina dalwa. Mo 1932 K.O.P., Abram okwa li a dalelwa Ishmael kuHagar omupiya okakadona Omuegipiti, nomo 1918 K.O.P. Isak okwa li a dalwa. (Gen 16:16; 21:5) Okuvalula wa yuka konima omido 400 okudja petembu lOvaisrael opo ‘omahepeko’ a xulila (Gen 15:14), otashi tu twala fiyo omo 1913 K.O.P., nopefimbo opo Isak okwa li e na omido nhano lwaapo. Osha fa shi li apa kutya pefimbo opo Isak okwa hangwa a tova nokwa li nale ‘omunailongo.’ Okwa li yo a hovela okuwanifilwa exunganeko li na sha nomahepeko eshi a li ta shekwa kuIshmael, oo a li e na omido 19 lwaapo. (Gen 21:8, 9) Nonande kunena omasheko aIshmael okusheka omufyuululi waAbraham otashi dulika a talike ko inaa fimana, hasho sha li ngaho pefimbo lootatekulululwa ovo. Osho oshi liwetikile monghedi omo Sara a li e linyenga, naashi yo Kalunga a li a popila ediladilo olo kutya Hagar nomonamati waye Ishmael nava taatawe mo meumbo. (Gen 21:10-13) Oshiningwanima osho eshi sha popiwa mEendjovo daKalunga otashi ulike yo kutya omido 400 domahepeko odo da li da xunganekwa oda li da hovela pokushekwa kwaIsak noda ka xula petembu lOvaisrael. — Gal 4:29.

(Genesis 15:16) Ndele epupi etine otali ka alukila apa, osheshi oulunde wOvaamori inau wana natango.”

it-1-E 778 okat. 4

Etembu

“Epupi etine.” Otu na okudimbuluka kutya Jehova okwa lombwela Abraham kutya epupi etine loludalo laye otali ka alukila kuKanaan. (Gen 15:16) Momukokomoko weedula 430 okudja eshi ehangano olo Kalunga a ninga naAbraham la tulwa moilonga fiyo opetembu lOvaisrael opa li omapupi e dulife pwaanhe, mwa kwatelwa nokuli noule weedula dihapu odo va li hava kala kombada yedu. Ndele Ovaisrael ova kala ashike eedula 215 muEgipiti. ‘Omapupi ane’ oo a shikula okuya kwavo muEgipiti otaa dulu okuvalwa ngaashi tashi landula, pashihopaenenwa, ohatu dulu okulongifa ashike epata limwe lOvaisrael, Ovalevi: (1) Levi, (2) Kohat, (3) Amram (4) naMoses. — Ex 6:16, 18, 20.

Elesho lOmbiibeli

(Genesis 15:1-21) Konima yoinima ei ondjovo yOmwene ye uya kuAbram memoniko ndele tai ti: “Ino tila Abram, Aame oshikelelifo shoye, nondjabi yoye oinene unene.” 2 Opo nee Abram okwa pula ta ti: “Omwene Kalunga, Ove to pe nge shike, osheshi ame ohandi i ndihe na oludalo nomufyuululi weumbo lange Elieser, Omudamaskus?” 3 Abram okwa tya natango: “Ove ino pa nge oludalo. Osho hano omupika omudalelwa meumbo lange ota ka ninga omufyuululi wange.” 4 Opo nee ondjovo yOmwene oye uya kuye, ndele tai ti: “Ou ita ka ninga omufyuululi woye, ndelenee ou ta di molutu loye, oye ta ka ninga omufyuululi woye.” 5 Opo nee Ye okwe mu twala pondje ndele ta ti: “Tala pombada keulu ndele to vale eenyofi, ngeenge oto dulu tuu oku di vala.” Ndele Ye okwe mu lombwela: “Osho oludalo loye tali ka kala.” 6 Ndele ye okwa itavela Omwene. Ndele Ye okwe li mu valela ouyuki. 7 Ye okwe mu lombwela natango ta ti: “Aame Omwene, ou nde ku tembula muUr shOvakaldea, ove u pewe edu eli.” 8 Ndele ye ta ti: “Omwene Kalunga, ohandi shi shiiva ngahelipi nokutya, ohandi ke li pewa?” 9 Ndele Ye okwe mu nyamukula ta ti: “Etele nge ondema i na omido nhatu noshikombo oshikadi shi na omido nhatu noshikombo oshindume shi na omido nhatu, nonghuti onghutyona.” 10 Ndele ye okwe i eta aishe kuye ndele te i taula pokati ndele ta tula oipambu kumwe, ndele eedila ine di taula. 11 Opo nee eedila hadi li ombelela da wila kombada yoinamwenyo ei ya fya, ndele Abram okwe di taataa po. 12 Ndele pokuningina kwetango Abram okwa kwatwa keemhofi dinene, ndele tala, etilo nomulaulu munene owe mu wila. 13 Ndele Kalunga okwa lombwela Abram ta ti: “Kala u shi shii nokutya, oludalo loye otali ka kala ovanailongo medu lihe fi lavo. Oko tava ka ninga ovapika nokuhepekwa omido omafele ane. 14 Ndelenee Ame ohandi ka tokola yo oshiwana eshi she va tula moupika. Nokomesho otava ka pita mo nemona linene. 15 Ndelenee ove oto ka ya kooxo nombili, oko to ka pakwa, ngeenge wa kulupa. 16 Ndele epupi etine otali ka alukila apa, osheshi oulunde wOvaamori inau wana natango.” 17 Ndele etango eshi la ningina, eshi omulaulu fokofoko we uya, opa monika ediko tali twimaana omwifi nonyika yomundilo pokati keenhumba dombelela. 18 Mefiku tuu olo Omwene okwa ninga ehangano naAbram, ndele ta ti: “Koludalo loye Ame ohandi li pe edu eli, okudja komulonga waEgipiti fiyo okomulonga munene, omulonga waEufrat, 19 Ovakeni nOvakenisi nOvakadmoni, 20 nOvaheti nOvaperesi nOvarefai, 21 nOvaamori nOvakaanan nOvagirgasi nOvajebusi.”

17-23 FEBRUALI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 18-19

“‘Omutokoli wedu alishe’ okwa hanauna po Sodom naGomorra”

(Genesis 18:23-25) Ndele Abraham okwa ehena ndele ta ti: “Ove oto ka nyonauna po ovayuki pamwe novahenakalunga? 24 Pamwe moshilando omu omu na ovayuki omilongo nhano. Oto ke va nyonauna po, ndele ito file onghenda onhele oyo molwovayuki omilongo nhano ava ve li mo? 25 Nashi kale kokule naave oku shi ninga: u nyonaune ovayuki pamwe novahenakalunga, opo ovayuki va tokolelwe ngaashi ovahenakalunga. Nashi kale kokule naave: Omutokoli wedu alishe ita tokola pauyuki?”

w17.04 18 okat. 1

“Omutokoli wedu alishe” oha ningi alushe osho sha yuka

“OMUTOKOLI wedu alishe ita tokola pauyuki?” (Gen. 18:25) Eshi Abraham a pula epulo olo, okwa li e na elineekelo kutya Jehova ota ka tokola pauyuki oshilando shaSodom naGomorra. Okwa li a tomhwa kutya Jehova ke na efiku a katuke shihe li pauyuki a “nyonaune ovayuki pamwe novahenakalunga.” Omadiladilo a tya ngaho okwa li “kokule” naye. Konima yomido 400, Jehova okwa li a popya a ti: ‘Ye emanya; oilonga yaye oya wana ya pwa. Osheshi eendjila daye adishe oda yuka. Oye Kalunga koudiinini, ndele ehe nowadi.’ — Deut. 31:19; 32:4.

(Genesis 18:32) Opo ye ta ti: “Omwene, ino handuka, nandi popye ashike lumwe aluke. Kashiimba pamwe otamu monika omulongo.” Ndele Ye ta nyamukula: “Ame itandi ke shi hanauna po omolwomulongo.”

w18.08 30 okat. 4

Onheni — okukala ho lididimike u na elalakano

Osha yela kutya ngeenge tashi uya pokukulika onheni, Jehova oye e li oshihopaenenwa sha denga mbada tu na okushikula. (2 Pet. 3:15) MOmbiibeli omu na omahokololo opefimbo opo eshi Jehova a li a ulika unene oukwatya wonheni. (Neh. 9:30) Pashihopaenenwa, Jehova okwa li e linyenga ngahelipi eshi Abraham a li e mu pula shi na sha netokolo laye lokuhanauna po Sodom? Jehova ka li a kwata Abraham melaka. Ponhele yaasho, okwa li a pwilikina nelididimiko kwaasho Abraham a li te lipula nasho. Jehova okwa li a ulika kutya okwa pwilikina eshi a endulula osho Abraham a li te lipula nasho noku mu shilipaleka kutya ita ka hanauna po Sodom nokuli nonande omu na ashike ovayuki omulongo moshilando osho. (Gen. 18:22-33) Kashi fi tuu oshihopaenenwa shiwa shokupwilikina nelididimiko nokukala ihatu fiki diva pexulifodiladilo!

(Genesis 19:24, 25) Ndele Omwene okwa lokifila Sodom naGomorra osulfuri nomundilo wa dja kuye meulu, 25 ndele Ye okwa hanauna po oilando ei nefilu alishe laJordan, nosho yo oonakukalamo aveshe voilando naashishe sha mena mo.

w10 11/1 26-27 okat. 12

Jehova oye Omwene wetu Omunamapangelo aeshe!

Ohatu dulu okukala noushili kutya mafiku Jehova ota ka longifa eenghonopangelo daye, molwaashi ite ke lididimikila oukolokoshi fiyo alushe notu shii yo kutya otu li momafiku axuuninwa. Jehova okwa li a katukila onghatu ovakolokoshi ovo va li ko pefimbo lEyelu. Okwa li yo a hanauna po Sodom naGomorra nosho yo Farao netangakwaita laye. Sisera netangakwaita laye nosho yo Sanherib netangakwaita laye laAssiria ova li va nyengwa filufilu okukondjifa Omukombadambada. (Gen. 7:1, 23; 19:24, 25; Ex. 14:30, 31; Ovatok. 4:15, 16; 2 Eeh. 19:35, 36) Onghee hano, ohatu dulu okukala noushili kutya Jehova Kalunga ite ke lididimikila nandenande ovo ihava fimaneke edina laye noihava ungaunga nawa nEendombwedi daye. Shikwao vali, otu wete edidiliko kunena li na sha nokukala po kwaJesus nosho yo lexulilo longhalelo ei yoinima youkolokoshi. — Mat. 24:3, yelekanifa NW.

Konakona moule omamona opamhepo

(Genesis 18:1) Ndele Omwene okwe lihololela Abraham poshuundungila shaMamre fimbo ye a li omutumba poshivelo shetwali moshanga shomutenya.

(Genesis 18:22) Opo nee ovalumenhu va dja po va ya kuSodom, ndelenee Abraham okwa kala ofika natango koshipala shOmwene.

w88-E 5/15 23 okat. 4-5

Mbela ope na oo a mona Kalunga?

Paife otu udite ko kutya omolwashike Abraham a li a popya nomweengeli oo e li omupopikalelipo waKalunga a fa a li ta popi naJehova Kalunga mwene. Molwaashi omweengeli oo okwa li a popya filufilu osho Kalunga a li a hala okulombwela Abraham nokwa li puye odikilila, osha yuka eshi Ombiibeli ya popya kutya “Omwene okwe lihololela Abraham.” — Genesis 18:1.

Dimbuluka kutya omweengeli oo e li omupopikalelipo waKalunga oha dulu okuyandja etumwalaka laKalunga ngaashi ashike otelefona ile oradio hai twala omatumwalaka etu e li ngaashi e li kovanhu vakwetu. Onghee oshi shii okuudiwa ko eshi Abraham, Moses, Manoah nosho yo vakwao va li hava kala ve udite va fa va popya naKalunga ngeenge va popya nomweengeli. Oohandimwe ovo ova li hava dulu okumona ovaengeli ovo nosho yo oshinge shaJehova okupitila muvo, ashike kava li va mona Kalunga. Naasho oshi li metwokumwe naasho omuyapostoli Johannes a popya a ti: “Kape na nande omunhu a mona Kalunga.” (Johannes 1:18) Ovalumenhu ovo ova li va mona ovaengeli, ndele ke fi Kalunga.

(Genesis 19:26) Ndele omwalikadi waLot, ou a li te mu shikula, okwa keuka monima ndele ye okwa shituka oshivanda shomongwa.

w19.06 20 okat. 3

Kwafela vamwe ve lididimikile omaupyakadi

Lot okwa li a ninga etokolo la puka eshi a ka kala moshilando shaSodom omo mwa li mu na ovanhu va xutuka unene paenghedi. (Lesha 2 Petrus 2:7, 8.) Oshilando osho Sodom osha li sha punapala, ashike Lot okwa ka mona oixuna neenghono eshi a tembukila ko. (Gen. 13:8-13; 14:12) Otashi dulika omukulukadi waye a li e hole unene oshilando osho, ile ovanhu ovo va li mo nomolwaasho a li ina dulika kuJehova. Okwa kanifa omwenyo waye eshi Kalunga a li a hanauna po oshilando osho nomundilo nosulfuri. Diladila kovanakadona vavali vaLot. Ova li va valekwa kovalumenhu ovo va fila muSodom. Lot okwa li a kanifa eumbo laye, omaliko aye nosho yo, osho shinyemateka unene, omukulukadi waye. (Gen. 19:12-14, 17, 26) Mbela Jehova okwa li a efa po okulididimikila Lot pefimbo olo lidjuu? Ahowe.

Elesho lOmbiibeli

(Genesis 18:1-19) Ndele Omwene okwe lihololela Abraham poshuundungila shaMamre fimbo ye a li omutumba poshivelo shetwali moshanga shomutenya. 2 Ye eshi a yelula omesho, okwa mona ovalumenhu vatatu ve li ofika komesho yaye. Ndele ye eshi e va mona okwa dja po poshivelo shetwali ta endelele e ke va shakeneke ndele te linyongamene poshi, 3 ndele ta ti: “Omwene wange, ngeenge onda mona onghenda koshipala shoye, ino koya po omupiya woye. 4 Etelweni omeva manini mu koshe eemhadi deni ndele nangaleni mu tulumukwe momudile womuti. 5 Ndele ohandi mu etele oshipambu shomungome opo eemwenyo deni di mone eenghono, nye mu shiive okutwikila, osheshi omwe uya pomupiya weni.” Ndele vo ova nyamukula tava ti: “Ninga ngaashi wa popya.” 6 Opo Abraham okwa endelela okuya ketwali kuSara, ndele ta ti: “Ninga divadiva, lunga oufila weembekele nhatu, oufila womudiva ndele ninga omingome.” 7 Opo Abraham okwa endelela okuya koshuunda, nokwa kwata onhana omhunya iwa, ndele okwe i yandja komupiya, ou e i pyakuduka diva. 8 Ndele ye okwa kufa omaadi nomashini, nonhana ei ya pyakudukwa ndele te i tula puvo, fimbo ye mwene e li ofika momudile womuti. Ndele vo ova lya. 9 Ndele ova tya kuye: “Omwalikadi woye Sara oku li peni?” Ndele ye ta nyamukula: “Oku li metwali.” 10 Ndele Ye ta ti: “Ame ohandi ke uya vali kwoove moudwaali, nohandi ka hanga Sara, omwalikadi woye, e na okaana okamati.” Ndele Sara okwa li ta pwilikine poshivelo shetwali konima yaye. 11 Ndelenee Abraham naSara ova li va kulupa, nomafiku avo omahapu. Sara kakwa li vali ha i poshi panghedi yovakainhu. 12 Ndele Sara okwe liyola mwene nokwa diladila: “Ame ohandi udu tuu vali ounyenye wohole, eshi nda kulupa ngaha, nomulumenhu wange okwa kulupa?” 13 Ndele Omwene okwa lombwela Abraham ta ti: “Omolwashike Sara a yola nokudiladila: ‘Ame ohandi ka dala tuu vali, eshi nda kulupa ngaha?’ 14 Ope na tuu sha tashi nyenge Kalunga? Pefimbo tuu eli momudo tau uya, Ame ohandi ka aluka, ndele ohandi hange Sara e na okaana okamati.” 15 Ndelenee Sara okwe likala ndele ta ti: “Ame inandi yola,” osheshi ye okwa tila. Ndele ye okwa tya: “Ahowe, ove wa yola.” 16 Opo ovalumenhu va fikama ndele tava tale langhele kuSodom. Ndele Abraham okwa ya pamwe navo e va findikile. 17 Opo nee Omwene ta ti: “Ohandi dulu tuu okuholeka Abraham eshi handi ka ninga? 18 MuAbraham omo tamu ka dja shili oshiwana shinene shi na eenghono noiwana aishe kombada yedu otai ka nangekwa noupuna muye. 19 Osheshi Ame onde mu hoolola, opo a lombwele ovana vaye neumbo laye nokutya, nava diinine ondjila yOmwene, va shiive okulonga ouyuki noshili, opo Omwene a wanifile Abraham eshi Ye e mu udanekela.”

24 FEBRUALI–1 MARSA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 20-21

“Jehova oha wanifa po alushe osho a udaneka”

(Genesis 21:1-3) Ndele Omwene okwa talela po Sara, ngaashi e mu udanekela. Ndele Omwene okwa ninga ngaashi a popile. 2 Sara okwa ninga oufimba, ndele okwa dalela Abraham moukulupe waye omona okamati mefimbo tuu olo a lombwelwa kuKalunga. 3 Ndele okaana okamati aka Sara e mu dalela, Abraham okwe ka luka Isak.

wp17.5 14-15

Kalunga okwe mu ifana “omona wohamba”

Mbela eshi Sara a yola osha li tashi ulike kutya ke na eitavelo? Hasho nandenande. Ombiibeli oya ti: “Meitavelo naSara yo okwa li a pewa eenghono okutunga epata; nonande a hangika a kulupa, okwa dala molwaashi oye a tala omuudaneki e shi okulineekelwa.” (Ovaheberi 11:11) Sara okwa li e shii Jehova; okwa li e shii kutya ota dulu okuwanifa po eudaneko keshe a ninga. Nafye otwa pumbwa okukala neitavelo la tya ngaho. Onghee osha fimana okushiiva nawa Kalunga oo a popiwa mOmbiibeli. Ngeenge otwa ningi ngaho, ohatu ka mona kutya Sara okwa ninga nawa eshi a li e na eitavelo la kola. Jehova omudiinini shili noha wanifa po omaudaneko aye aeshe, tashi dulika nokuli e shi ninge meenghedi odo tadi tu kumwifa ile tu yole twa limbililwa.

“PWILIKINA SARA”

Eshi Sara a li e na eedula 90, okwa li a wanifilwa osho a li a hala onghalamwenyo yaye aishe eshi a kula. Okwa li a dalela omushamane waye omuholike, oo a li e na eedula 100, okamati. Abraham okwa luka okaana Isak, ile “Omuyolwa,” ngaashi ashike Kalunga a popya. Natu kale twa fa tu wete Sara a loloka ashike ote limemesha ta ti: “Kalunga okwa yolifa nge. Keshe ou te shi udu, ota ka yola pamwe.” (Genesis 21:6) Oshali oyo yopashikumwifilonga ya dja kuJehova oya li shili ye mu hafifa fiyo okufya kwaye. Ashike oya li yo ya eta oinakuwanifwa ihapu.

Eshi Isak a li e na eedula nhano, oukwaneumbo owa li wa ninga oshivilo shi na sha nokutova kwaye. Ashike opa li oupyakadi wonhumba. Ombiibeli otai ti kutya Sara “okwa mona” oikala yonhumba ii yaIsmael. Ismael, omona waHagar, oo a li e na eedula 19, okwa kala ta sheke okaana Isak. Ashike osho kasha li ashike oku mu danaukifa te mu ningi omashendjo. Omuyapostoli Paulus okwa ka nwefwa mo lwanima a popye kutya Ismael okwa li ta hepeke Isak. Sara okwa li a didilika ehepeko la tya ngaho, osho sha li tashi dulu okutula moshiponga onghalo nawa yokamonamati. Sara okwa li e shii nawa kutya Isak okwa li ta ka dana onghandangala ya fimanenena mokuwanifwa kwelalakano laJehova. Onghee okwa li a ka popya nouladi naAbraham. Okwa li e mu pula a lekele Hagar naIsmael. — Genesis 21:8-10; Ovagalati 4:22, 23, 29.

Abraham okwa li e linyenga ngahelipi? Ombiibeli oya ti: “Abraham okwa ninga omwenyo mwii molweendjovo odo molwokaana kaye.” Okwa li e hole Ismael, nokasha li shipu kuye e li xe omudali. Ashike Jehova okwa li e wete filufilu oshinima osho, nomolwaasho okwa li a ya mo olunyala. Ombiibeli oya ti: “Kalunga okwa lombwela Abraham: ‘Ino ninga omwenyo mwii molwomona nomolwomupika woye. Pwilikina Sara mwaashishe eshi te ku lombwele. Osheshi muIsak omo tamu ka dja ovo tava lukwa oludalo loye.’” Jehova okwa li a shilipaleka Abraham kutya Hagar nomonamati otava ka filwa oshisho. Opo nee omudiinini Abraham okwa li a dulika. — Genesis 21:11-14.

(Genesis 21:5-7) Nomido daAbraham oda li efele limwe eshi a dala okaana kaye okamati Isak. 6 Ndele Sara okwa tya: “Kalunga okwa yolifa nge. Keshe ou te shi udu, ota ka yola pamwe.” 7 Ye okwa tya vali: “Olyelye ngeno a shiiva okulombwela Abraham nokutya, Sara ona ka nyamifa ounona? Osheshi ame onde mu dalela okaana okamati moukulupe waye.”

(Genesis 21:10-12) Ndele ye ta ti kuAbraham: “Taataa mo omupika omukainhu pamwe nomona waye. Osheshi omona womupika ou ita ka fyuulula pamwe naIsak, omona wange.” 11 Ndelenee Abraham okwa ninga omwenyo mwii molweendjovo odo molwokaana kaye. 12 Ndele Kalunga okwa lombwela Abraham: “Ino ninga omwenyo mwii molwomona nomolwomupika woye. Pwilikina Sara mwaashishe eshi te ku lombwele. Osheshi muIsak omo tamu ka dja ovo tava lukwa oludalo loye.

(Genesis 21:14) Opo nee Abraham okwa penduka ongula inene, ndele a kufa omungome noshako yomeva, ndele te i tula kepepe laHagar, pamwe nokaana ndele te va lekele. Ye okwa dja po ndele okwa ka elaela mofuka yaBerseba.

Konakona moule omamona opamhepo

(Genesis 20:12) Ye omumwameme shili. Ye omona okakadona katate, ndele ke fi omona wameme. Ndele ye a ninga omukainhu wange.

wp17.3 12, eshangelo lopedu.

“Ove omwalikadi muwa”

Sara okwa li mumwaina waAbraham. Xe yavo oTera, ashike keshe umwe okwa li e na ina e lili. (Genesis 20:12) Nonande inashi yuka okuhombola mumwanyoko kunena, osha fimana okukaleka momadiladilo kutya eenghalo oda li di lili mefimbo lonale. Ovanhu ova li popepi newaneneno olo la kanifwa kuAdam naEva. Kovanhu ovo ve na oukolele wa tya ngaho, ohombo yovanhu ve lipamba neenghono osha yela kutya kaya li hai etifa omaupyakadi e na sha nomaufyuululwakwatya mounona. Ndele omido 400 lwaapo konima yaasho, oule wokukalamwenyo owa li wa faafana naau wetu. Pefimbo opo, Omhango yaMoses oya li ya dilika omilele pokati kovapambele. — Leviticus 18:6.

(Genesis 21:33) Ndele Abraham okwa twika omuti womutamarisk muBerseba nokwa ifana edina lOmwene Kalunga kaalushe.

w89-E 7/1 20 okat. 9

Abraham oku li oshihopaenenwa shaaveshe ovo va hala okupanga oukaume naKalunga

Abram natango pomhito opo okwa li a ulika eitavelo. Ombiibeli oya ti: “ye a tungila Omwene oaltari.” (Genesis 12:7) Naasho osha li sha kwatela mo okuyandja oinamwenyo i li eyambo, noshitya shOshiheberi “oaltari” otashi ti “onhele yomayambo.” Lwanima, Abram okwa ka katuka eenghatu da faafana deitavelo keenhele dimwe di lili. Shikwao vali, ‘okwa ifana edina lOmwene.’ (Genesis 12:8; 13:18; 21:33) Outumbulilo wOshiheberi “ifana edina” owa hala yo okutya “okuudifa kombinga yedina.” Oukwaneumbo waAbram nosho yo Ovakaanan ove na okukala ve mu uda eshi a li ta udifa nouladi kombinga yedina laKalunga kaye, Jehova. (Genesis 14:22-24) Sha faafana, aveshe ovo va hala okupanga oukaume naKalunga kunena ove na okwiifana edina laye ve na eitavelo. Osho osha kwatela mo okuudifa moipafi “alushe hatu yambe omayambo kuKalunga moku mu tanga okupitila muJesus, hatu shi ningi mokuhepaulula edina laye moipafi hatu longifa omakanya etu.” — Ovaheberi 13:15; Ovaroma 10:10.

Elesho lOmbiibeli

(Genesis 20:1-18) Ndele Abraham okwa dja po opo ndele okwa ya kombinga yokoumbuwanhu woshilongo, nokwa tula pokati kaKades naSur. Okwa kala muGerar ngaashi omunailongo. 2 Ndele Abraham mokutonga kwaye Sara, omwalikadi waye, okwa kala ha ti: “Ye omumwameme.” Opo nee Abimelek, ohamba yaGerar, okwa ka tala Sara. 3 Ndelenee oufiku tuu oo Kalunga okwe uya kuAbimelek mondjodi ndele ta ti kuye: “Tala, ove to ka fya molwomwalikadi ou wa eta omu, osheshi ye omwalikadi omuhombolwa.” 4 Ndelenee Abimelek ka li a ya pamwe naye natango. Onghee hano, okwa pula: “Omwene, ove oto ka komba po oshiwana shihe na etimba? 5 Haye mwene a lombwela nge nokutya, ye omumwaina? Ye naye mwene okwa tile: ‘Ou omumwameme omulumenhu.’ Opauyuki wokomutima wange nopaukoshoki womake ange nde shi ninga.” 6 Opo nee Kalunga e mu nyamukula mondjodi ta ti: “Ame ondi shi shii nokutya, owe shi ninga pauyuki wokomwenyo, ndele aame mwene nde ku kelela uha nyone kwaame. Onghee hano inandi shi itavela ove u mu kume. 7 Shunifa hano paife omwalikadi womulumenhu ou, osheshi ye omuxunganeki. Ndele ye ote ke ku ilikanena ove u kale nomwenyo. Ndelenee ove ngeenge ito mu shunifa, kala u shi shii, oto ka fya shili, ove mwene novakweni aveshe.” 8 Abimelek okwa penduka ongula inene, ndele ta ifana ovapiya vaye aveshe ndele oshinima ashishe te shi hepaululile momatwi avo. Opo nee ovalumenhu va tila unene. 9 Ndele Abimelek okwa ifana Abraham ndele te mu pula: “Owe tu ningila shike? Ame onda nyona shike kwoove, eshi wa etela nge, noshilongo shange etimba linene. Owa ningila nge oinima ihai ningwa.” 10 Abimelek okwa lombwela vali Abraham ta ti: “Ove owa hala ndi mone shike eshi we shi ninga?” 11 Ndele Abraham okwa nyamukula ta ti: “Ame nda diladila oshili kutya monhele ei kamu na etilokalunga. Vo otava dulu okudipaa nge molwomwalikadi wange. 12 Ye omumwameme shili. Ye omona okakadona katate, ndele ke fi omona wameme. Ndele ye a ninga omukainhu wange. 13 Ndele Kalunga eshi a kufa nge meumbo latate nokwa tula nge mokweendaenda, ame onde mu lombwela, handi ti: ‘File nge onghenda; keshe apa hatu i, ou na okutya, ove omumwameme.’ “ 14 Opo nee Abimelek okwa kufa eedi noikombo neengobe, nosho yo ovapika ovalumenhu novakainhu, ndele te va pe Abraham. Okwa shunifila yo Abraham omwalikadi waye Sara. 15 Ndele Abimelek ta ti: “Oshilongo shange oshosho. Ka tule keshe apa wa hala okukala.” 16 Ndele okwa lombwela Sara ta ti: “Onda pa omumwanyoko omulumenhu oimaliwa oisiliveli eyovi limwe. Tala, yo nai ninge oiwapalekifo momesho akeshe ou e li pamwe naave, opo ove u talwe omuyuki.” 17 Opo nee Abraham okwa ilikana Kalunga, ndele Kalunga okwa velula Abimelek, nosho yo omwalikadi waye novapika vaye ovakainhu, opo va shiive okudala. 18 Osheshi Omwene okwa fitikile oshidalelo keshe meumbo laAbimelek molwaSara, omwalikadi waAbraham.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma