Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
7-13 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EXODUS 23-24
“Ino shikula eemhunga dovanhu”
(Exodus 23:1) “Ino tandavelifa eendjovo domalundilo. Naau e neendjovo da penga ino mu yakulifa u ninge ondobwedi yaye ii.
Mbela ou na ngoo ouyelele u li mondjila?
7 Mbela ou hole okutumina ookaume koye ee-e-mail nosho yo omatumwalaka? Ngeenge owa mono ouyelele komakwatafano opaintaneta ile wa udu oshimoniwa shonhumba, otashi dulika u kale u udite ngaashi omutoolinghundana oo ha kala alushe a hala oye a tandavelife ouyelele tete. Ashike ofimbo ino tuma etumwalaka ile o-e-mail, lipula kutya, ‘Mbela ondi na ngoo oushili wehokololo olo ndi li pokutandaveleka? Mbela ondi na ngoo lelalela oushili?’ Ngeenge ku na oushili, ito ka kala wa hala okutandaveleka ouyelele wa puka mokati kovamwatate. Nopehe na omalimbililo oto ka dima mo ouyelele wa tya ngaho.
8 Osha nyika natango oshiponga okutuma divadiva ee-email nosho yo omatumwalaka oo wa tuminwa. Moilongo imwe, oilonga yetu kai holike ile ya shilikwa. Ovapataneki vetu moilongo ya tya ngaho, otashi dulika va tandavelife ouyelele wa puka nelalakano loku tu tilifa ile loku tu ningifa tuha kale twe lineekelafana. Diladila kwaasho sha li sha ningwa po moshitukulwa osho sha li nale Soviet Union. Opolifi yomonanguwi, hai ifanwa KGB, oya li ya tandavelifa ouyelele wa puka kutya ovamwatate ovo ve na oinakuwanifwa ova kengelela ovapiya vaJehova. Vahapu ova li va itavela ouyelele oo wa puka, noshidjemo, ova li ve litukula ko kehangano laJehova. Osho kashi nyikifa tuu oluhodi! Lao linene, vahapu ova alukila kehangano laJehova, ashike vamwe inava aluka nandenande. Eitavelo lavo ola li la teka po. (1 Tim. 1:19) Ongahelipi hatu dulu okuhenuka oidjemo ya tya ngaho inyikifa oluhodi? Henuka okutandavelifa ouyelele wa puka. Ino kala ho itavele keshe shimwe to udu. Shilipaleka kutya ou na oushili.
(Exodus 23:2) Ino shikula ouhapu weemhunga u longe owii. Paihokolola ino liameka kouhapu weemhunga u hokolole okupengifa ouyuki.
it-1-E 11 okat. 3
Aron
Oshididilikwedi kutya peemhito adishe odo dopatatu Aron a ninga omapuko, osha fa shi li ngaha kutya haye omweetifi womapuko oo, ndele ponhele yaasho, okwa efa omafininiko eenghalo ile enwefemo lavamwe li mu ningife a katuke eenghatu da puka da tya ngaho. Unene tuu menyono laye lotete, okwa li ta dulu okutula moilonga efinamhango olo li li mOmhango oyo tai ti: “Ino shikula ouhapu weemhunga u longe owii.” (Ex 23:2) Ndele nande ongaho, edina laye ola longifwa mOmishangwa monghedi yefimaneko, nOmona waKalunga eshi a li kombada yedu okwa li a dimina ongushu youpristeri womepata laAron. — Eps 115:10, 12; 118:3; 133:1, 2; 135:19; Mat 5:17-19; 8:4.
(Exodus 23:3) Ino kala nokatongotongo u liameke komufyoona ngeenge e neendjovo deemhata.
it-1-E 343 okat. 5
Okutwikifa
Okuhatokola pauyuki meemhangu okwa li kwa faafanifwa nokutwika, nomOmhango omu na omalondwelo mahapu e na sha nombubo, okuyandja eeshali, ile okatongo, molwaashi oinima ya tya ngaho otai dulu okutwikifa omutokoli, ndele tai mu imbi aha tokole pauyuki. “Ombubo otai twikifa omesho omunamesho.” (Ex 23:8) “Ombubo otai twikifa omesho ovanongo.” (Deut 16:19) Omutokoli, kashi na nee mbudi kutya omuyuki noha nongonona oinima shi fike peni, okupewa oshali otaku dulu okunwefa mo onghedi omo ta ungaunga nonghalo yonhumba tashi dulika e shi nongela ile ine shi nongela. Omhango yaKalunga inai popya ashike okutwika oko haku etifwa kokupewa oshali, ndele naako yo haku etifwa komaliudo, nomolwaasho oya ti: “Ino kala u nokatongotongo pokati kohepele nomufimanekwa.” (Lev 19:15) Omutokoli ke na okuliameka kouhapu weemhunga, ndele ta tokola pauyuki oshipuna molwoupuna washo. — Ex 23:2, 3.
Konakona moule omamona opamhepo
(Exodus 23:9) “Ino fininika omunailongo, osheshi nye mwa shiiva omwenyo waye nhumbi u li, shaashi nye vene mwa li ovanailongo medu laEgipiti.
“Okuyakula ovaenda inamu ku dimbwa”
4 Ponhele ashike Jehova a lombwele Ovaisrael va kale hava fimaneke ovanailongo, okwa li e va ladipika va kale ve na oukwao wananghali. (Lesha Exodus 23:9.) Ova li va ‘shiiva nhumbi okukalamwenyo komunailongo haku kala ku li.’ Nokuli nofimbo Ovaheberi va li inava ninga ovapika, otashi dulika Ovaegipti va li hava henuka okweendafana navo omolwoukwamuhoko nomolwokuyemba elongelokalunga lOvaheberi. (Gen. 43:32; 46:34; Ex. 1:11-14) Nonande Ovaisrael ova li va monifwa oixuna eshi va li ovanailongo, Jehova okwa li a teelela va ungaunge nomunailongo keshe ‘ngaashi omudalwa’ mokati kavo. — Lev. 19:33, 34.
(Exodus 23:20, 21) “Tala, Ame ohandi tumu omweengeli komesho yoye oku ku amena mondjila noku ku fikifa monhele inya nde i longekida. 21 Kala wa lungama koshipala shaye nokupwilikina ondaka yaye. Ino kala u nondubo naye, osheshi ye ita ka dima po etauluko leni shaashi edina lange li li muye.
it-2-E 393
Mikael
1. Kakele kuGabriel, Mikael naye oku li omweengeli omuyapuki oo a popiwa mOmbiibeli noye aeke ha ifanwa “omweengeli omukulunhu.” (Jud 9) Edina laye ola tumbulwa oshikando shotete metukulwa etimulongo laDaniel, omo Mikael a popi e li “umwe womovaengeli ovakulunhu”; okwa li e uya okukwafela omweengeli oo a li ta kondjifwa ‘komweengeli omukulunhu woshilongo shaPersia.’ Mikael okwa li a ifanwa “omweengeli omukulunhu weni,” “omweengeli omukulunhu munene, ou ha popile ovana voshiwana” shaDaniel. (Dan 10:13, 20, 21; 12:1) Osho otashi ulike kutya Mikael oye omweengeli oo a li ta kwatele komesho Ovaisrael mombuwa. (Ex 23:20, 21, 23; 32:34; 33:2) Osho sha ningifa ovanhu va fike pexulifodiladilo olo oushili oo kutya ‘Mikael, omweengeli omukulunhu, ova twa eemhata nOndiaboli shi na sha noshimhu shaMoses.’ — Jud 9.
Elesho lOmbiibeli
(Exodus 23:1-19) “Ino tandavelifa eendjovo domalundilo. Naau e neendjovo da penga ino mu yakulifa u ninge ondobwedi yaye ii. 2 “Ino shikula ouhapu weemhunga u longe owii. Paihokolola ino liameka kouhapu weemhunga u hokolole okupengifa ouyuki. 3 Ino kala nokatongotongo u liameke komufyoona ngeenge e neendjovo deemhata. 4 “Ove ngeenge to hange ko ongobe yomutondi woye ile ondongi yaye ya kana, ove u noku i twala shili kuye. 5 Ove ngeenge to mono ondongi yomutondi woye ya punda komutengi wayo, ino mu koyelela uhe mu kwafe, ndelenee mu kwafa oku i mangulula. 6 “Ino pengifa eendjovo domukwanaluhepo e li mokati keni, ngeenge e neendjovo deemhata. 7 Likalela kokule neendjovo da kwatafana noipupulu, ndele ino dipaifa ou ehe netimba naau e nouyuki, osheshi Ame itandi yukifile omunetimba a ninge omunongo. 8 Ino tambula ombubo, osheshi ombubo otai twikifa omesho omunamesho ndele tai pengifa ouyuki. 9 “Ino fininika omunailongo, osheshi nye mwa shiiva omwenyo waye nhumbi u li, shaashi nye vene mwa li ovanailongo medu laEgipiti.” 10 “Nomido hamano u nokukuna epya loye nokutuvikila oilya yalo. 11 Ndelenee momudo omutiheyali ino li teya; li efa, opo ovakwanaluhepo vomoshiwana va shiive okulya mo. Naashi sha fiwa po, nashi liwe po koifitukuti. Oshikokola shomiviinyu nepya leemono osho u nokuninga. 12 “Omafiku ahamano ove u nokulonga oilonga yoye, ndelenee mefiku etiheyali u nokutulumukwa, opo ongobe yoye nondongi yoye i shiive okufuda po nomona womupika woye omukainhu nomunailongo a shiive okutulumukwa po. 13 “Ashishe eshi nde shi mu lombwela, shi diinineni. Ndele omadina oikalunga oikwailongo inamu a tumbula, aha pite momilungu deni. 14 “Lutatu momudo ove u nokudiinina oivilo okufimaneka nge. 15 Oshivilo shomungome uhe nonhafi, shi dana: omafiku aheyali ove u nokulya omungome uhe nonhafi ngaashi nde ku lombwela momafiku a tongwa mohani yaAbib, osheshi muyo wa dja mo muEgipiti; ndelenee inamu holoka hamakasha koshipala shange. 16 “Natango oshivilo sheteyo loilya, oshipe shoshilonga shoye musho we shi kuna mepya; nosho yo oshivilo shetuvikilo pexulilo lomudo ove ngeenge to tuvikile oiimati yoshilonga shoye mepya. 17 Lutatu momudo ovalumenhu vomoshiwana ve nokuholoka koshipala shOmwene Kalunga. 18 “Ino yamba ohonde yeyambo lange pamwe nomungome u nonhafi. Nomaadi eyambo loshivilo shange inaa tuvikililwa efiku lomongula. 19 “Eshi shiwelela shomoshipe shepya loye u noku shi eta mongulu yOmwene Kalunga koye. “Okakombwena ino ka telekela momashini aina yako.
14-20 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EXODUS 25-26
“Oshinima osho sha li sha fimanenena metwali”
(Exodus 25:9) Etwali noinima aishe yalo i ningeni naanaa pashiyelekela Ame handi ku ulikile.
it-1-E 165
Oshikefa shehangano
Omutungilo. Oshinima shotete osho Jehova a pa Moses, eshi a li te mu lombwele nghee e na okutunga etwalihangano, osha li omutungilo wOshikefa, osho sha li tashi ka kala sha fimanenena metwalihangano nomokamba aishe yOvaisrael. Oshikefa osha li shi na okukala shi na omutamo womaludimbo 2, 5, ounene woludimbo 1, 5 nosho yo oule woludimbo 1, 5 (c. 111 × 67 × 67 cm; 44 × 26 × 26 in.). Osha li sha ningwa momuti womwoonde, sha vaekwa noshingolielela meni nokombada. Osha tulwa “olukambo loshingoldo la dingilila, la shakena” li li ngaashi oshikoroni. Oshituviko shOshikefa osha li sha longwa moshingolielela, ndele hangaashi Oshikefa sho vene osho sha longwa moiti ya vaekwa oshingoli, nosha li sha wana ko kOshikefa filufilu. Kombada yoshituviko okwa li ku na ovakerubi vavali va longwa moshingoli va hambulwa, keshe umwe oku li koxulo yoshituviko va taalelafana, va nyongama nova yelula omavava avo pombada va uvika oshituviko shOshikefa. — Ex 25:10, 11, 17-22; 37:6-9.
(Exodus 25:21) Ndele oshituviko shekwatakanifo shi tula kombada yoshikefa. Ndelenee moshikefa u nokutula mo omhango ei handi ke i ku pa.
it-1-E 166 okat. 2
Oshikefa shehangano
Oshikefa osha li onhele iyapuki omo mwa li hamu pungulwa omadimbulukifo mayapuki ile oundombwedi, noinima ivali oyo ya li hai kala mo ya fimana, oipelende ivali youndombwedi, ile Oipango Omulongo. (Ex 25:16) MOshikefa omwa ka wedwa ‘oshimbudju shoshingoli mu na omanna, nodibo yaAron ya tutuma eengala,’ ndele lwanima osha ka kufwa mo ofimbo otembeli yaSalomo inai tungwa. (Heb 9:4; Ex 16:32-34; Num 17:10; 1Eeh 8:9; 2Omaf 5:10) Ofimbo Moses ina fya, okwa yandja ‘embo lomhango’ kovapristeri Ovalevi nokwe va lombwela kutya inave li tula meni, ndele nave “li tulike pomunghulo woshikefa shehangano lOmwene Kalunga keni, opo li kale ko ondobwedi oku mu pa oushima.” — Deut 31:24-26.
(Exodus 25:22) Ndele opo tuu opo Ame ohandi ke ku shakeneka nokoshituviko shekwatakanifo pokati kovakerubi vavali ava ve li koshikefa omo omhango i li, Ame ohandi ke ku lombwela adishe odo u noku di lombwela Ovaisraeli.
it-1-E 166 okat. 3
Oshikefa shehangano
Osha li tashi ulike kutya Kalunga oku li pamwe navo. Mondjokonona aishe, Oshikefa osha li tashi ulike kutya Jehova oku li pamwe noshiwana shaye. Jehova okwa udaneka a ti: “Ndele opo tuu opo Ame ohandi ke ku shakeneka nokoshituviko shekwatakanifo pokati kovakerubi vavali ava ve li koshikefa omo omhango i li.” “Ohandi holoka moshilemo koshituviko shekwatakanifo.” (Ex 25:22; Lev 16:2) Samuel okwa shanga kutya Jehova ‘ota kala kombada yovakerubi’ (1Sam 4:4); onghee ovakerubi ove li ‘omafano oweendifotemba’ laJehova. (1Omaf 28:18) “Ndele Moses eshi a ya metwali leongalo a popye nOmwene, ye a uda ondaka ei ya popya naye koshituviko shekwatakanifo eshi shi li kombada yoshikefa shehangano, pokati kovakerubi vavali. Osho ngaha hano Ye a popya naye.” (Num 7:89) Lwanima, Josua nosho yo omupristeri omukulunhu Pinehas navo ova pula yo Jehova kOshikefa. (Jos 7:6-10; Ovatok 20:27, 28) Ndele nande ongaho, omupristeri omukulunhu oye ashike a li ha i mOuyapukielela nokumona Oshikefa efiku limwe momudo, iha ka popya naJehova, ndele oha i mo mEfiku loshivilo shEkwatakanifo. — Lev 16:2, 3, 13, 15, 17; Heb 9:7.
Konakona moule omamona opamhepo
(Exodus 25:20) Ovakerubi ve nokuyelula pombada omavava avo nosho ngaha tava uvike oshituviko shekwatakanifo nomavava avo. Noipala yavo ye litaalela. Oipala yovakerubi nai taalele oshituviko shekwatakanifo.
it-1-E 432 okat. 1
Ovakerubi
Omafano ovakerubi okwa li a kwatelwa moinima oyo ya li ya tulwa metwalihangano olo la li la totwa po mombuwa. Koshituviko shOshikefa okwa li ovakerubi vavali va hambulwa moshingoli. Ova li va taalelafana nova li va nyongama koshituviko va fa tava ilikana Kalunga. Aveshe ova li ve na omavava avali a yeluka pombada, nova li va uvika oshituviko onga tave shi amene. (Ex 25:10-21; 37:7-9) Natango, kelapi lomeni olo la li la tuvika etwalihangano nosho yo ketukulifolapi olo la tukula ko Ouyapuki kOuyapukielela okwa li ku na omafano ovakerubi. — Ex 26:1, 31; 36:8, 35.
(Exodus 25:30) Nomingome detaliko u noku di kaleka alushe koshitaafula koshipala shange.
it-2-E 936
Omingome detaliko
Oda li omingome 12 odo da li hadi tulwa poshitaafula mouyapuki wetwalihangano ile wotembeli, noda li hadi pingenwa po nadimwe dipe meshabata keshe. (Ex 35:13; 39:36; 1Eeh 7:48; 2Omaf 13:11; Neh 10:32, 33) Etoloko loshitya noshitya shOshiheberi osho sha tolokwa omingome detaliko otashi ti “omingome doshipala.” Oshitya oshipala omafimbo amwe otashi ti “okukala po” (2Eeh 13:23), onghee omingome detaliko oda li hadi kala koshipala shaJehova di li onga eyambo olo ha yambelwa efimbo keshe. — Ex 25:30.
Elesho lOmbiibeli
(Exodus 25:23-40) “Ove u nokupangela oshitaafula shomuti womwoonde, oule washo omaludimbo avali, nolumbubu lasho oludimbo limwe noule washo wopombada oludimbo limwe netata, 24 Shi vaeka noshingoldo shovenevene, ndele shi kwatifa nolukambo loshingoldo tali shi dingilile. 25 Ove u noku shi hongela olukambo likwao li fike peke, tali shi dingilile a shakena po; ndele ninga vali olukambo loulenga loshingoldo tali kala kombada yalo tali li dingilile. 26 Shi hambulila eengodo nhee doshingoldo. Neengodo odo u noku di kwatifila keembinga dasho nhee, opomaulu asho ane. 27 Eengodo nadi kale popepi nolukambo dokuxwekela mo omitengi, oshitaafula shi shiive okuhumbatwa. 28 Omitengi u noku di honga domuti womwoonde, da vaekwa oshingoldo, oshitaafula shi shiive okuhumbatwa. 29 U noku shi ningila yo omalonga asho nomatiti asho noikana yasho nomaholo asho okuyamba oikunwayambo; aishe ei u noku i ninga oshingoldoelela. 30 Nomingome detaliko u noku di kaleka alushe koshitaafula koshipala shange. 31 “Ove u nokuninga yo oshikwatelwalamba shoshingoldoelela. Olupwelele lasho nomhadi yasho i nokuhambulwa; outai vasho neembulukutu dasho neenhemo dasho, aishe kumwe i nokukala oshinhimbu shimwe. 32 Musho mu nokukala eemhanga hamano. Eemhanga nhatu doshikwatelwalamba tadi kala kombinga imwe, neemhanga nhatu kombinga ikwao yoshikwatelwalamba. 33 Momhanga imwe mu nokukala eenhemo nhatu ngaashi eenhemo damandel, nombulukutu imwe nonhemo imwe, nomomhanga ikwao eenhemo nhatu ngaashi onhemo yaamandel nombulukutu imwe nonhemo imwe, osho shi nokukala meemhanga adishe hamano, di li moshikwatelwalamba. 34 Ndelenee moshikwatelwalamba shoovene mu nokukala outai vane ngaashi eenhemo damandel neembulukutu neenhemo. 35 Koshi yomhanga keshe ku nokukala ombulukutu. Osho ngaha meemhanga adishe di li hamano doshikwatelwalamba. 36 Eembulukutu dasho neemhanga dasho odi nokuhambulwa oshinhimbu shimwe shoshingoldo shovenevene. 37 Ove u noku shi ningila eelamba heyali, eelamba dasho di nokutulwa mo ngaha, opo di minikile onhele yoshipala shasho. 38 Oidimifo yado nomalilo ado oku nokuningwa oshingoldoelela. 39 Sho noinima yasho aishe i nokuningwa oshingoldo shovenevene shi fike peekilograma omilongo nhatu nanhano. 40 Ndele tala nawa u shi ninge pashiyelekela we shi ulikilwa komhunda.
21-27 SEPTEMBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EXODUS 27-28
“Oshike hatu lihongo koikutu yovapristeri?”
(Exodus 28:30) Ove u nokutula yo mokapapa koponhulo Urim naTummim, opo yo i kale kombada yomutima waAron, ye ngeenge ta i mo koshipala shOmwene. Osho ngaha hano Aron e nokuhumbata alushe kombada yomutima waye omanyamukulo kovana vaIsrael koshipala shOmwene.
it-2-E 1143
Urim naTummim
Ovayandjimulombo vahapu vOmbiibeli ova itavela kutya Urim naTummim ova li oihoololifo. Metoloko laJames Moffatt li na sha naExodus 28:30 ova popiwa kutya ove li “oihoololifo iyapuki.” Vamwe ova li tava diladila kutya ova fikama po moutukulwa vatatu, okatukulwa kamwe oka shangwa “heeno,” kamwe oka shangwa “ahowe” nakamwe inaka shangwa sha. Okwa li to dulu okupweya mo kamwe ngeenge owa hala okumona enyamukulo kepulo lonhumba, ngeenge owa pweya mo oko inaka shangwa sha, osha yela kutya kape na enyamukulo. Vamwe otashi dulika va li tava diladila kutya oumanya vavali katoka kombinga imwe nombinga ikwao okalaula. Ngeenge ova umbilwa pedu, ndele tava ulike eembinga mbali ditoka otashi ti “heeno,” eembinga mbali dilaula otashi ti “ahowe” nombinga ilaula naitoka otai ti kape na enyamukulo. Pomhito imwe eshi Saul a li a pula okupitila momupristeri ngeenge nava twikile okuponokela Ovafilisti ile hasho, ka li a pewa enyamukulo. Molwaashi okwa li ta diladila kutya umwe womovalumenhu vaye okwa nyona, okwa pula a ti: ‘Kalunga kaIsrael, nyamukula muTummim!’ Saul naJonatan ova li va kufwa mo mokati kovanhu ovo va li po, nokonima yaasho, oshihoololifo osha li sha umbwa opo shi tokole pokati kavo vavali. Mehokololo eli, eshi Saul a ti “nyamukula muTummim,” osha fa shihe na ekwatafano noshihoololifo osho sha umbwa, nonande osha fa tashi ulike kutya ope na ekwatafano pokati koinima oyo ivali. — 1Sa 14:36-42.
(Exodus 28:36) “Natango u nokuninga okapeleki koshingoldoelela nokupandela muko ‘Onakuyapulilwa Omwene.’
it-1-E 849 okat. 3
Ombaba yoshipala
Omupristeri omukulunhu Omuisrael. MuIsrael, kembale lomupristeri omukulunhu okwa li haku kala okapeleki koshingoldoelela ke li komesho mombaba yoshipala shomupristeri, “onhemo iyapuki yokombada yoshipala,” oko kwa li kwa shangwa ‘nemanya loshihakolinga’ eendjovo tadi ti: “Onakuyapulilwa Omwene.” (Ex 28:36-38; 39:30) Osha li sha yeleka eshi omupristeri omukulunhu a li e na okukala omuyapuki molwaashi oye a li omukulunhu oo a li e lile po Ovaisrael eshi va li tava longele Jehova, neshangelo olo la li kokapeleki ola li yo tali dimbulukifa Ovaisrael aveshe va kale alushe ovayapuki eshi tava longele Jehova. Oke li yo efano tali wapalele, olo tali faneke Omupristeri Munene, Jesus Kristus, nanghee a yapulwa kuJehova a longe oshilonga shoupristeri osho tashi yambidida ouyapuki waYe. — Heb 7:26.
(Exodus 28:42, 43) Va ningila yo oudolombuluku okuuvikila ohoni youlumenhu. Ve nokudja moshiya fiyo okomatundji. 43 NaAron novana vaye ovamati ve noku va djala mokuya kwavo metwali liyapuki ile ngeenge tava ehene koaltari, va longe eyakulolonga metwali, opo vehe litwike etimba nokufya. Eshi onghedimhango yaalushe kuye nokoludalo laye tali shikula.
Tumbalekifa Jehova mokukala u na efimaneko
17 Otu na okukala hatu ulike efimaneko, unene tuu ngeenge hatu longele Jehova. Omuudifi 5:1 ota ti: “Amena omhadi yoye ngenge to i kongulu yaKalunga.” Moses naJosua ova li va lombwelwa va dule ko eenghaku davo eshi va li ponhele iyapuki. (Ex. 3:5; Jos. 5:15) Kungaho, ova li tava ulike efimaneko netilokalunga. Ovapristeri Ovaisrael ova li ve na okudjala oumbulukweva vokoshi opo va ‘uvike ohoni youlumenhu wavo.’ (Ex. 28:42, 43) Osho osha li she va kwafela vaha ulike ohoni yavo ngeenge va li tava longo koaltari. Oshilyo keshe shomoukwaneumbo womupristeri osha li shi na okudulika komufikamhango wopakalunga u na sha nefimaneko.
Konakona moule omamona opamhepo
(Exodus 28:15-21) “Ove u nokuninga yo okapapa koponhulo komanyamukulo ngaashi oshilonga shounongo. Ngaashi oshikutu shokomapepe u noku ka ninga: neengodi doshingoldo nodomavala nodopurpuri noditilyana da fa ohonde noliina iwa ya tungwa neengodi da poshelwa kumwe; osho u noku ka ninga. 16 Naka kale ke neembinga nhee ka hondjwa ngaashi ondjato. Oule wako nolumbubu lako oli fike peke. 17 Nomuko tula mo u ka yadife nomikweyo nhee doumanya: omukweyo umwe lakarneol natopas namalakati, oo omukweyo wotete. 18 Nomukweyo omutivali: smaragidi nasafir nodiamande. 19 Nomukweyo omutitatu: ohiasint, agaat naametis. 20 Nomukweyo omutine: okrisolit, oniks nayaspis. Vo ve nokutulwa moukwatelwa voshingoldo sha pama. 21 Nomuvalu woumanya u nokukala omulongo navavali pamadina ovana vaIsrael omulongo navavali pamadina avo. Ngaashi haku pandelwa memanya lokalinga koshihako, osho aa omapata omulongo naavali e nokupandelwa, mokamanya keshe edina limwe.
w12-E 8/1 26 okat. 1-3
Owe shi shiiva tuu?
Omamanya ondilo oo a li mokapapa koponhulo komupristeri omukulunhu Omuisrael otashi dulika a li a dja peni?
Konima eshi Ovaisrael va dja muEgipiti nokuya mombuwa, Kalunga okwa li e va lombwela va ninge okapapa oko koponhulo. (Exodus 28:15-21) Okapapa koponhulo oke na omamanya ngaashi karneol, topas, smaragidi, safir, odiamande, ohiasint, agaat, ametis, okrisolit, oniks nayaspis. Mbela Ovaisrael ova li ngoo shili ve na omaludi omamanya aeshe oo?
Pefimbo lOmbiibeli, ovanhu ova li hava landifa omamanya ondilo. Pashihopaenenwa, Ovaegipiti vonale ova li hava kufa omamanya koilando oyo ya li kokule, oyo kunena ya shiivika i li Iran, Afghanistan notashi dulika kuIndia. Eemina domuEgipiti oda li hadi nduluka omamanya mahapu ondilo e lili noku lili. Eehamba domuEgipiti oda li hadi pashukile oinima ya dja medu oyo i li moitukulwa oyo i li koshi yepangelo lado. Tatekulululwa Job okwa hokolola nghee ovanhu vopefimbo laye va li hava hoko eemina opo va konge emona koshi yedu. Imwe yomoinima oyo hai fulwa koshi yedu, oyo Job a popya kondadalunde ongaashi safir natopas. — Job 28:1-11, 19.
Ehokololo olo li li muExodus ola popya kutya Ovaisrael ova “kufa oinima kOvaegipiti” yondilo eshi va dja muEgipiti. (Exodus 12:35, 36) Onghee hano, osha yela kutya Ovaisrael ova kufa kuEgipiti omamanya oo a longifwa mokapapa koponhulo komupristeri omukulunhu.
(Exodus 28:38) Osho ngaha hano ke nokukala mombaba yoshipala shaAron, opo Aron a shiive okuhumbata omatauluko Ovaisraeli mokuyamba kwavo omayambo mayapuki nomokuyandja kwavo eeshali diyapuki. Naka kale alushe mombaba yoshipala shaye, opo ohokwe yOmwene i kale kombada yavo.
it-1-E 1130 okat. 2
Ouyapuki
Oinamwenyo nosho yo oilikolomwa. Oiveli yoindume yeengobe, yeedi noyoikombo oya li ya talika ko iyapuki kuJehova nokaya li ina okukumaanwa. Oya li ina okuyambwa po, noshitukulwa shimwe osha li hashi pewa ovapristeri ovayapuki. (Num 18:17-19) Oilikolomwa yotete noitimulongo, omayambo aeshe nosho yo eeshali adishe odo da li da yapulilwa oilonga yometwali, oya li iyapuki. (Ex 28:38) Oinima aishe oyo ya li iyapuki kuJehova kaya li ina okukwatwa okahetengi ile i longifwe moinima yakwalukeshe ile monghedi inai koshoka. Pashihopaenenwa natu ka taleni komhango i na sha noitimulongo. Ngeenge omunhu okwa tuvikila sha shi li onga oshitimulongo, pashihopaenenwa nande oilya, ndele ye mwene ile umwe moukwaneumbo ta kufa mo owina a longife meumbo, tashi dulika nande okuteleka, omunhu a tya ngaho okwa nyona Omhango yaKalunga i na sha noinima iyapuki. Kakele kokuyandja eyambo lodi inyasha, Omhango oya li ya popya kutya oku na okufutila po osho a kufa po, ndele ta weda ko eepelesenda 20. Kungaho, osha li sha ningifa ovanhu va kale va fimaneka oinima yaJehova iyapuki. — Lev 5:14-16.
Elesho lOmbiibeli
(Exodus 27:1-21) “Ove u nokuninga yo oaltari yomuti womwoonde. Oule ou fike pomaludimbo atano, nolumbubu omaludimbo atano, noule wopombada omaludimbo atatu. Oaltari i nokukala i neembinga nhee. 2 Neembinga dayo u noku di ningila meekolonela dayo. Eembinga dayo da hongwa da dja muyo, oshinima shimwe ashike. Ndele u noku i vaeka oshikushu. 3 Ndele oikwatelwa yayo yokuyuka omute nosho yo oiyukifo yayo nomalwiyo ayo nomafoloko oikwatelwa yomakala. Oilongifo aishe u noku i ninga noshikushu. 4 Ove u noku i ningila oshiinda shodalate nokutya, eendjadja doshikushu nokeendjadja u nokuningila ko eengodo nhee doshikushu keekolonela adishe nhee. 5 Ndele ove u noku di endjelelifa koshi yolukambo loaltari okudja poshi fiyo opokatielela koaltari. 6 Ove u nokuhongela oaltari omitengi dokuhumbatifa, omitengi domuti womwoonde. Di vaeka noshikushu. 7 Nomitengi di nokuxwekelwa meengodo opo omitengi di kale keembinga adishe mbali doaltari vo eshi tave i humbata. 8 Ove u noku i pangela noipilangi i kale i nomututu. Ngaashi ove we i ulikilwa komhunda, osho u noku i ninga. 9 Ove u nokuningila etwali liyapuki ehale okomesho. Kombinga yehale, langhele koumbuwanhu, pu nokuningilwa oshiyata sha kambakanifwa, oliina iwa ya tungwa neengodi da poshelwa kumwe. Oule wombinga imwe ou fike pomaludimbo efele limwe. 10 Eengudi dasho omilongo mbali noikwatelwamhadi yado yoshikushu. Eehake nomaludimbo eengudi naa ningwe noshisiliveli. 11 Nosho yo kombinga yokoumbangalanhu moule wehale pu nokukala oshiyata, oule walo omaludimbo efele limwe. Eengudi dalo omilongo mbali doshikushu noikwatelwamhadi yado omilongo mbali. Eehake nomalukambo eengudi naa ningwe noshisiliveli, 12 nomolumbubu lehale lokomesho, kombinga yokouninginino napa kale oshiyata shi fike pomaludimbo omilongo itano, neengudi dalo omulongo noikwatelwa yado omulongo. 13 Nolumbubu lehale lokomesho kombinga yokoushilo oku haku piti etango, omaludimbo omilongo nhano, 14 opo pa kale kombinga imwe yoshivelo oshiyata shi fike pomaludimbo omulongo naatano, neengudi dalo nhatu noikwatelwamhadi yado itatu, 15 nokombinga ikwao yoshivelo oshiyata shi fike pomaludimbo omulongo naatano, neengudi dasho nhatu noikwatelwamhadi yado itatu, 16 nokoshivelo shehale lokomesho oshiidilifoyata shi fike pomaludimbo omilongo mbali, sha tungwa neengodi domavala nodopurpuri noditilyana da fa ohonde noliina iwa ya tungwa neengodi da poshelwa kumwe, sha tungwa neengodi domavala mahapu; neengudi dasho nhee noikwatelwamhadi yasho ine. 17 Meengudi adishe dehale omu nokukala eengodo doshisiliveli. Eehake dado di nokukala oshisiliveli, noikwatelwamhadi yado oshikushu. 18 Oule wehale lokomesho li nokukala li fike pomaludimbo efele limwe, nolumbubu omaludimbo omilongo itano monhele keshe, noule wopombada omaludimbo atano. Oshiyata sha dingilila shi nokukala oliina iwa ya tungwa neengodi da poshelwa kumwe. Noikwatelwamhadi yado oyoshikushu. 19 Oinima aishe yetwali liyapuki noilongifo tai longifwa moilonga yomulo, noikwatakanifo aishe yalo noyehale lokomesho i nokukala oshikushu. 20 “Ndele ove u nokulombwela Ovaisraeli ve ku etele omaadi mawa a yela a yengwa okulongifwa moshikwatelwalamba, opo efimbo keshe shi kale sha tema. 21 Metwali lokwoongalela mo kombinga yopondje yoshiyatatukulifo eshi shi li komesho yoshikefa shoundobwedi, Aron novana vaye ovamati nave i kalele noshisho i kale ya tema okudja onguloshi fiyo ongula moipafi yOmwene. Eshi nashi kale onghedimhango yaalushe komaludalo nomaludalo kombinga yOvaisraeli.
28 SEPTEMBA–4 OKTOBA
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EXODUS 29-30
“Oiyandjiwayambo kOmwene”
(Exodus 30:11, 12) Omwene okwa popya vali naMoses, ndele ta ti: 12 “Ove eshi ho vale omuvalu wOvaisraeli pakuvalwa kwavo, vo keshe umwe, molwomwenyo waye e nokuyandja kOmwene efuto lekwatakanifo mokuvalwa kwavo, opo paha holoke okuhandukilwa mokati kavo ngeenge tava valwa.
it-2-E 764-765
Omalishangifo
muSinai. Palombwelo laJehova, omalishangifo otete okwa li a ningwa ofimbo va li va onga onhanda puSinai momwedi omutivali momudo omutivali okudja eshi va dja muEgipiti. Moses okwa li a hoolola mepata keshe omukulunhu wepata opo e mu kwafele mokupashukila oilonga yokushangifa epata laye. Havalumenhu aveshe ovo va valulwa ovo ve na omido 20 okuyuka pombada va li va wana okuya moita, ashike Omhango oya li yo ya popya kutya ovo va valulwa ove na okufuta oifendela etata losekel omolwoilonga yoketwalihangano. (Ex 30:11-16; Num 1:1-16, 18, 19) Omuvalu aushe kumwe waavo va li va valulwa 603 550, inamu kwatelwa Ovalevi, molwaashi vo kava li ve na ombinga mefyuululo loilando. Kava li hava futu oifendela yoketwalihangano, nokava li va teelelwa va ye moita. — Num 1:44-47; 2:32, 33; 18:20, 24.
(Exodus 30:13-15) Keshe umwe ou a valwa e noku li yandja nokutya etata losekeli pasekeli yetwali liyapuki (mosekeli omu neegera omilongo mbali) hano etata losekeli oiyandjiwayambo kOmwene. 14 Omuvalwa keshe ou a wanifa omido omilongo mbali naau e di dule, e nokuyandja kOmwene oshiyandjiwayambo. 15 Oshipuna shiha ete shihapu shi dule olo nohepele iha ete shinini shi dulike ketata losekeli, vo ngeenge hava yandje kOmwene oiyandjiwayambo opo va kwatakanife eemwenyo davo.
it-1-E 502
Omayambidido
Omayambidido amwe okwa li oshiteelelwa shOmhango. Eshi Moses a li a valula Ovaisrael, omulumenhu keshe okudja pomido 20 okuyuka pombada okwa li e na okuyandjela omwenyo waye eyambo, “etata losekeli [tashi dulika N$19, 58] pasekeli yetwali liyapuki.” Oya li “oiyandjiwayambo kOmwene” opo va kwatakanife eemwenyo davo ‘noilongifwe meyakulo lometwali leongalo.’ (Ex 30:11-16) Metwokumwe nomunandjokonona Omujuda Josephus, oundombwedi woimaliwa oo owa li hau futwa omudo keshe. — 2Omaf 24:6-10; Mat 17:24; tala mo-Insight TAXATION.
(Exodus 30:16) Kufa hano efuto lekwatakanifo kovana vaIsrael u li longife meyakulo lometwali leongalo, opo lo li dimbulukifife ovana vaIsrael koshipala shOmwene okukwatakanifa eemwenyo davo.”
w11-E 11/1 12 okat. 1-2
Owe shi shiiva tuu?
Oilonga yaJehova oyo ya li hai longwa motembeli muJerusalem oya li hai yambididwa ngahelipi?
Oilonga ya yoolokafana motembeli oya li hai kalekwa po okupitila moifendela, unene tuu oshitimulongo osho sha li oshiteelelwa. Ashike opa li yo pe na eenghedi dimwe vali dokuyandja oifendela. Pashihopaenenwa, eshi etwali la li tali tungwa, Jehova okwa li a lombwela Moses a ongele etata losekeli, kOmuisrael keshe oo e li shangifa, i li “oiyandjiwayambo kOmwene.” — Exodus 30:12-16.
Osha fa shi li ngaha kutya osha ka kala onghedindjikilile yOmujuda keshe okuyandja omayambidido okondadalunde, e li oifendela yotembeli yokomudo. Oifendela oyo oyo Jesus a li a lombwela Petrus a fute noshimaliwa osho a li a kufa mokanya koshi. — Mateus 17:24-27.
Konakona moule omamona opamhepo
(Exodus 29:10) “Nongobe yomhedi u noku i eta komesho yetwali leongalo. NaAron novana vaye ovamati ve nokutula omake avo komutwe wongobe yomhedi.
it-1-E 1029 okat. 4
Eke
Okutenheka omake. Kakele ashike kokukwata, ovanhu ile oinima oya li hai tenhekwa omake omolwomalalakano a yoolokafana. Eityo longhatu oyo olo okuulika kutya omunhu wonhumba ota nangekwa po ile okudimina kutya oshinima otashi ka longifa monghedi yonhumba. Pefimbo loshivilo shokuyapula ovapristeri, Aron novanamati vaye ova li hava tenheke omake avo komutwe womhedi nosho yo weedi mbali odo tadi ka yambwa, kungaho otava dimine kutya oinamwenyo oyo otai yambwa omolwavo eshi va ninga ovapristeri vaJehova Kalunga. (Ex 29:10, 15, 19; Lev 8:14, 18, 22) Eshi Moses a li ta nangeke po Josua oo a li te ke mu pingena po, ngaashi Kalunga a li e mu lombwela, okwa li e mu tenheka omake. Josua “okwa li a yada omhepo younongo” opo a dule okuwilika Ovaisrael nawa. (Deut 34:9) Omake okwa li yo haa tenhekwa ovanhu ovo tava nangekwa noupuna. (Gen 48:14; Mar 10:1) Jesus Kristus okwa li a kwata ile a tenheka omake aye ovanhu vamwe ovo a li a velula. (Mat 8:3; Mar 6:5; Luk 13:13) Peemhito dimwe, ovanhu ova li va pewa oshali yomhepo iyapuki eshi va li va tenhekwa omake kovayapostoli. — Oil 8:14-20; 19:6.
(Exodus 30:31-33) “Ndele ove u nokulombwela ovana vaIsrael nokutya, oo omaadi ange mayapuki okuvaeka komaludalo eni. 32 Oo itaa tilwa kolutu lomunhu nande umwe. Nye inamu a ninga paulikilopukululo eli, osheshi oo omayapuki, nokunye yo oo e nokukala mayapuki 33 Keshe umwe ou te liningile sha sha fa omaadi aa ile ta vaeke omunhu, e nokudimwa mo muvakwao.”
it-1-E 114 okat. 1
Omuvaekwa ile okuvaeka
MOmhango oyo Jehova a li a pa Moses, okwa popya kutya omaadi okuvaeka oku na okulongifwa ngahelipi. Omaadi oo okwa li a kwatela mo oinima ye likalekelwa ya hoololekeka ngaashi, omirha, okaneli i nedimba liwa, okalmus i nedimba liwa, okassia nosho yo omaadi eemono. (Ex 30:22-25) Omunhu okwa li ta ka tokolelwa efyo ngeenge okwe liningile omaadi oo noku a longifa moinima imwe ile e a vaeke omunhu oo ina pitikwa. (Ex 30:31-33) Osho osha li tashi ulike pafaneko nghee okunangekwa po kwa fimana noku li oshinima shiyapuki osho hashi kolekwa mokuvaekwa nomaadi mayapuki.
Elesho lOmbiibeli
(Exodus 29:31-46) “Ndele ye e nokukufa odi yeyapulo nokuteleka ombelela yayo monhele iyapuki. 32 Opo nee Aron novana vaye ovamati ve nokulya ombelela yodi nomungome ou u li mokambale poshivelo shetwali leongalo. 33 Vo ve nokulya shomwaayo vo va kwatakanifwe nayo vo eshi va nangekwa moshilonga shoupristeli nova yapulwa, ndelenee omuyeni aha lye ko kuyo, shaashi yo oiyapuki. 34 Nongeenge tapa xupu sha kefiku lomongula shomeyambo leyapulo ile shomomungome, nye mu nokuxwika po eshi sha xupa po. Sho itashi liwa, shaashi sho oshiyapuki. 35 “Osho ngaha hano ove u nokuninga naAron novana vaye ovamati ngaashi nde mu lombwela. Okuyapulwa kweni taku kala oule womafiku aheyali. 36 “Efiku keshe mu nokulongekida ongobe yomhedi omolwekwatakanifo nokuyeleka oaltari moku i kwatakanifa. Nou noku i vaeka opo u i yapule. 37 Momafiku aheyali u nokukwatakanifa oaltari noku i yapula. Osho ngaha hano oaltari tai ka ninga iyapukielela. Keshe eshi tashi kumu koaltari, tashi kala sha yapulwa. 38 “Eshi u noku shi longekida koaltari eshi: oudjona vavali vomudo umwe keshe efiku. 39 Odjona imwe u noku i yamba ongula nodjona ikwao u noku i yamba onguloshi 40 pamwe noufila wa nakwa u fike pokilograma imwe wa pilulilwa omaadi a yengwa e fike polita imwe, ndele ngaashi oshikunwayambo omaviinyu e fike polita imwe. 41 Nodjona ikwao u noku i yamba onguloshi. Ove u noku i longekida panghedi yeendjayambo dongula, noikunwayambo yado ngaashi edimba liwa. Olo eyambo lomundilo kOmwene. 42 Olo li nokukala exwikiloyambo laalushe komapupi nomapupi poshivelo shetwali leongalo, koshipala shOmwene, omo Ame handi ka shakena nanye ndi popye nanye omo. 43 Ndele omo ohandi ka shakena novana vaIsrael, netwali tali ka yapulwa molwoshingefimano shange. 44 Osho ngaha hano Ame ohandi ka yapula etwali leongalo noaltari. NaAron novana vaye ovamati Ame ohandi ke va yapula yo, opo va yakule nge moshilonga shoupristeli. 45 Ndele Ame ohandi ka kala mokati kOvaisraeli; nokukala Kalunga kavo, 46 ndele vo otava ka shiiva nokutya, Aame Omwene Kalunga kavo, ou nde va pitifa mo medu laEgipiti, opo ndi kale mokati kavo, Aame Omwene Kalunga kavo.