ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • mwbr20 Auguste ep. 1-14
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2020
  • Oupalanyole
  • 3-9 AUGUSTE
  • 10-16 AUGUSTE
  • 17-23 AUGUSTE
  • 24-30 AUGUSTE
  • 31 AUGUSTE–6 SEPTEMBA
Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2020
mwbr20 Auguste ep. 1-14

Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa

3-9 AUGUSTE

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EXODUS 13-14

“Kaleni mu neyombamo mu tale exupifo lOmwene”

(Exodus 14:13, 14) Ndelenee Moses okwa nyamukula ovanhu, ndele ta ti: “Inamu tila nande! Kaleni mu neyombamo mu tale exupifo li fike peni Omwene te li mu ningile nena eli. Osheshi ngaashi tamu mono ko Ovaegipiti nena eli, itamu ke va mona ko vali fiyo alushe. 14 Omwene te ke mu kondjela, nye mu nokukala nokumwena filu.”

w13 3/1 4

Moses okwa li omulumenhu e na eitavelo la pama

Moses otashi dulika ka li e shii kutya Kalunga okwa li e li pokutukula pokati omeva Efuta Litilyana, osho sha li tashi shi ningi tashi shiiva opo Ovaisrael vaye onhapo ovatondi vavo. Ashike okwa li e na elineekelo kutya Kalunga ota ka ninga po sha opo a amene oshiwana shaYe. Moses okwa li a hala Ovaisrael vakwao navo va kale ve na elineekelo la faafana. Ombibeli oya ti: “Moses okwa nyamukula ovanhu, ndee ta ti: Inamu tila nande! Kaleni mu neyombamo mu tale exupifo li fike peni Omwene te li mu ningile nena.” (Exodus 14:13) Mbela Moses okwa li ngoo a pondola mokupameka eitavelo lOvaisrael vakwao? Heeno, molwaashi Ombibeli oya popya shi na sha nOvaisrael aveshe ya ti: ‘Meitavelo va tokola efuta litiliyana va fa va enda poukukutu.’ (Ovaheberi 11:29) Moses haye ashike a mona ouwa meitavelo laye, ndele naaveshe ovo tave lihongo okukala ve lineekela muJehova otava mono mo yo ouwa.

(Exodus 14:21, 22) Opo nee Moses okwa yelula eke laye kombada yefuta, nOmwene okwa pepifa omhepo idjuu yokoushilo oufiku aushe nokwa pwiininika efuta. Efuta la ninga edu likukutu nomeva e litukuka. 22 NOvaisraeli ova enda pokati kefuta medu likukutu. Nomeva a li ekuma kombinga yokolulyo lavo noyokolumosho lavo.

w18.09 26 okat. 13

Jehova Omunaenghono adishe ashike oha yavelele ovapiya vaye

13 Lesha Exodus 14:19-22. Kala nee ngeno wa fa u liwete wa patekena pokati ketangakwaita laFarao nEfuta Litilyana. Opo nee Kalunga okwa katuka onghatu. Oluudi loshilemo ola li la ya konima yOvaisrael, nola li tali kelele Ovaegipti noku va kaleka momilaulu. Ashike ongudu yeni inene oya minikilwa kouyelele pashikumwifilonga. Opo nee owa mona Moses a nana eke laye kombada yefuta, nomhepo idjuu yokoushilo oya ninga po elila la kula fiyo okombinga ikwao. Ove, oukwaneumbo weni nosho yo oinamwenyo yopeumbo otamu ende mefuta poukukutu pamwe novanhu vakweni monghedi ya unganekwa nawa. Owa didilika diva oshinima osho ino mona nale. Koshi yefuta ka ku na onhata ile omeva a ninga ekuma; okwa kukuta nokwa lalakana nawa, naasho oshe shi ningifa shipu okweenda. Oshidjemo, nokuli naao ha ende kanini okwa tauluka nawa a yuka kombinga ikwao.

(Exodus 14:26-28) Opo nee Omwene okwa lombwela Moses ndele ta ti: “Nana eke loye kombada yefuta, omeva opo a shiive okwaalukila kombada yOvaegipiti, kombada yomatemba avo oita nokombada yovalondi vavo veenghambe.” 27 Ndele Moses okwa nana eke laye kombada yefuta, neluwa eshi la tenda, efuta ola tondokela monhele yalo fimbo Ovaegipiti va ya onhapo ve li shakeneka. Osho ngaha hano Omwene okwe va nguda mokati kefuta. 28 Nomeva eshi a alukila mo, oo a tuvika omatemba oita novalondi neenghono adishe doita yaFarao, ava ve va shikula mefuta konima yavo. Nande umwe muvo a xupa po.

w09-E 3/15 7 okat. 2-3

Inamu dimbwa Jehova

Ofimbo Ovaegipiti va li tava kondjo nomatemba avo oita, Ovaisrael aveshe ova li va fika komunghulofuta wokoushilo. Moses okwa li a ulika neke laye kombada yEfuta Litilyana. Kungaho, Jehova okwa hengumukifa omeva a ye kumwe. Omeva mahapu okwa li a tuvikila Farao netangakwaita laye, ndele tava file mo. Kape na nande oumwe womovatondi ovo a xupa. Ovaisrael ova li va manguluka. — Ex. 14:26-28; Eps 136:13-15.

Oshiningwanima sha tya ngaho, osha ningifa oiwana yopopepi i kale ya tila. (Ex. 15:14-16) Konima yomido omilongo nhee, Rahab wokuJeriko okwa lombwela ovalumenhu vavali Ovaisrael a ti: “Ndele tu kwetiwe komahaluhalu omolweni, . . . osheshi fye twa uda nhumbi Omwene e mu pwiininifila omeva omEfuta Litilyana komesho yeni fimbo mwa dja mo muEgipiti.” (Jos. 2:9, 10) Nokuli noiwana oyo yovapaani kaya li ya dimbwa nghee Jehova a xupifa oshiwana shaye. Osha yela kutya Ovaisrael ova li ve na omatomheno mahapu okudimbuluka osho Jehova e va ningila.

Konakona moule omamona opamhepo

(Exodus 13:17) Farao eshi a efa ovanhu va dje mo, Kalunga ine va endifa nondjila yoshilongo shOvafilisti, nande oyo ya li ya yukilila. Shaashi Kalunga okwa tile: “Ovanhu kashiimba tave lialuluka; ngeenge tava mono oita, ndele tava shuna kuEgipiti.”

it-1-E 1117

Ondjila ya kula neendjila dikwao

Mefimbo lonale, eendjila da kula nosho yo eendjila dikwao, mwa kwatelwa eendjila donhumba odo da li hadi longifwa unene kovalandifi, oda li da kwatakanifa oilando nomauhamba moshitukulwa shaPalestine. (Num 20:17-19; 21:21, 22; 22:5, 21-23; Jos 2:22; Ovatok 21:19; 1Sam 6:9, 12; 13:17, 18; tala mo-Insight KING’S ROAD.) Opa li ondjila oyo ya li ya talika ko ya fimana, ya dja kuEgipiti, tai piti moilando yOvafilisti Gasa naAskelon noya li ya ngolyokela koushilolundume ya finda kuMegido. Oya twikila ya finda kuHasor, kolundume lefuta laGalilea, ndele ta i findi kuDamaskus. Ondjila oyo ya enda muFilistia oyo ya li ixupi okudja kuEgipiti wa finda kEdu lEudaneko. Ashike Jehova okwa li a endifa oshiwana shOvaisrael nondjila imwe i lili molwaashi okwa li a tila shi teke omukumo ngeenge osha ponokelwa kOvafilisti. — Ex 13:17.

(Exodus 14:2) “Lombwela Ovaisraeli nava aluke ko, va ka onge onhanda puPi-hahirot, pokati kaMigdol nefuta opuBaal-Sefon; opopepi navo mu nokwoonga onhanda opefuta.

it-1-E 782 okat. 2-3

Etembu

Openi Efuta Litilyana la li la tukaulwa opo Ovaisrael va dule okupita po?

Didilika kutya, konima yefikilo lolweendo lavo etivali muEtam, “pomunghulo wombuwa,” Kalunga okwa lombwela Moses a ti: ‘Alukei ko, mu ka onge onhanda puPi-hahirot pefuta.’ Okupilauka kwa tya ngaho okwa li kwa ningifa Farao a itavele kutya Ovaisrael “ova pukila moshilongo.” (Ex 13:20; 14:1-3) Ovashiivinawa ovo va li va lenga ondjila el Haj ova li va popya kutya oshityalonga shOshiheberi ‘aluka’ otashi divilike, ndele inashi hala ashike okutya okutanaukila “momunghulo,” ashike oshi na eityo olo kutya okushuna oku to di. Ova popya kutya eshi Ovaisrael va fika koxulo yekolo laSuez kOlundume, ova shuna konima va enda kOushilo wondudu Jebel Ataqah oyo ya ama ekololo kOuninginino. Osha li shidjuu kongudu inene, ngaashi oyo yOvaisrael, okumona oupitilo ngeenge ova ponhokelwa okudja kOlundume molwaashi otava ka kala va kondekelwa pefuta.

Omahokololo Ovajuda vomefelemudo lotete O.P. otaa yandje efano la yela li na sha naasho. (Tala mo-Insight PIHAHIROTH.) Ndele osho sha fimanenena osho kutya, onghalo oyo oya hokololwa nawa mOmbiibeli shi dulife eshi ovashiivinawa va hokolola. (Ex 14:9-16) Osha fa shi li ngaha kutya, opo va taulukila opa li kokule noxulo yekololo (ile kouninginino wEfuta Litilyana) opo omatangakwaita aFarao aha dule okukadingonoka koxulo yekololo nokuhange noupu Ovaisrael kombinga ikwao yefuta. — Ex 14:22, 23.

Elesho lOmbiibeli

(Exodus 13:1-20) Opo nee Omwene okwa lombwela Moses ndele ta ti: 2 “Yapulile nge oiveli aishe. Keshe umwe womOvaisraeli ta yeulula oshidalelo shaina, ngeenge omunhu ile oshimuna, sho oshange.” 3 Moses okwa lombwela vali ovanhu ta ti: “Dimbulukweni efiku eli mulo mwa dja mo muEgipiti, meumbo loupika. Osheshi Omwene okwe mu pitifa mo neke li neenghono. Onghee hano inamu lya omungome u nonhafi. 4 Onena eli mohani yaAbib tamu di mo. 5 NOmwene ngeenge te mu twala medu lOvakaanan nolOvaheti nolOvaamori nolOvahevi nolOvajebusi, edu Ye e li udanekela neano ooxo, e li mu pe, edu li yadi omashini nomaadi eenyiki, opo nee nye mu nokudiinina onghedi ei yokulongela mohani tuu ei. 6 Omafiku aheyali mu nokulya omingome dihe nonhafi, nomefiku etiheyali ope noshivilo okufimaneka Omwene. 7 Omingome dihe nonhafi di nokuliwa momafiku aheyali. Inapa monika pwoove omungome u nonhafi, nolumbololo lomungome li nonhafi; nolumbololo lomungome liha monike moshilongo ashishe sheni. 8 Nomefiku tuu olo u nokuhepaululila omumwoye omumati, u tye: ‘Osho tashi ningwa omolwaashi Omwene e shi ningila nge, eshi a pitifa nge muEgipiti.’ 9 Naashi nashi kale edidiliko lomeke loye nedimbulukifodidiliko kombada yoshipala shoye, opo omhango yOmwene i kale mokanya koye. Osheshi neke li neenghono Omwene e ku pitifa muEgipiti. 10 Onghee hano mu nokudiinina onghedimhango ei mefimbo tuu olo la tongwa komudo nomudo. 11 “NOmwene ngeenge te mu eta medu lOvakaanan ngaashi e ku udanekela nokwa udanekela ooxo nokwaana oku li ku pa, 12 opo nee ove u nokuyandja kOmwene, keshe eshi tashi yeulula oshidalelo shaina. Noshiveli keshe yo shoshindume shomoimuna yoye, oshOmwene. 13 Ndelenee oshiveli keshe shondongi u noku shi kulilifa shodjona. Ndele ngeenge ito shi kulilifa, nokuteya ofingo yasho. 14 Nomumwoye omumati ngeenge te ku pula ndele ta ti: ‘Eshi otashi ti ngahelipi?’ Opo nee u noku mu nyamukula: ‘Omwene okwe tu pitifa mu Egipiti, meumbo loupika, neke li neenghono. 15 Osheshi Farao eshi e likukutika nokwa anya oku tu lekela tu dje mo, Omwene okwa dipaa oiveli aishe yomoshilongo shaEgipiti, oiveli yovanhu noiveli yoimuna. Onghee hano ame ohandi yambele Omwene keshe eshi tashi yeulula oshidalelo shaina, aishe ei yoindume. Ndelenee oiveli aishe youmati vange ohandi i kulile.’ 16 Naashi shi nokukala ngaashi edidiliko keke loye nokombada yoshipala shoye. Osheshi Omwene okwe tu pitifa muEgipiti neke li neenghono.” 17 Farao eshi a efa ovanhu va dje mo, Kalunga ine va endifa nondjila yoshilongo shOvafilisti, nande oyo ya li ya yukilila. Shaashi Kalunga okwa tile: “Ovanhu kashiimba tave lialuluka; ngeenge tava mono oita, ndele tava shuna kuEgipiti.” 18 Onghee hano Kalunga okwe va kundukifa, e va twala nondjila yombuwa lwokEfuta Litilyana. Mokudja muEgipiti Ovaisraeli ova li ve kwete oilwifo. 19 NaMoses okwa kufa oipongolo yaJosef, osheshi ye a anifile Ovaisraeli eano ndele ta ti: “Omafiku okomesho Kalunga ngeenge te mu tale nonghenda nye omu nokukufa mo oipongolo yange, nye mu ye ko nayo.” 20 Osho hano va fikama muSukkot ndele va onga onhanda muEtam, pomunghulo wombuwa.

10-16 AUGUSTE

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EXODUS 15-16

“Natu tangeni Jehova nomaimbilo”

(Exodus 15:1, 2) Opo nee Moses nOvaisraeli ova imba nokufimaneka Omwene eimbilo eli; ndele vo ova tya ngaha: “Ame nda hala okwiimbila efimano lOmwene, osheshi Ye omufimanekwa pombada. Onghambe nomulondi wayo Ye okwe mu undwila mefuta. 2 “Omwene Ye eenghono dange neimbilo lepandulo lange, Muye mwa dja exupifo lange! Oye Kalunga kange, onghee nda hala oku mu hambelela. Oye Kalunga katate, onghee handi mu fimaneke.

w95-E 10/15 11 okat. 11

Omolwashike tu na okutila Kalunga kashili paife?

11 Eshi Jehova a hanauna po etangamwaita laEgipiti, okwe litumbalekifa mokati koshiwana shaye, nedina laye ola shiivika apeshe. (Joshua 2:9, 10; 4:23, 24) Edina laJehova ola li la tumbala pombada li dule oikalunga ihe na eenghono noinaipupulu yomuEgipiti, oyo ya ulika kutya itai dulu okuxupifa ovalongeli vayo. Molwaashi ova li ve lineekela moikalunga yavo, movanhu nosho yo meenghono detangakwaita lavo, osha li she va nyemateka neenghono. (Epsalme 146:3) Nomolwasho Ovaisrael va li va imba omaimbilo ehambelelo, oo taa ulike kutya ohava tila Kulanga omunamwenyo oo a li a xupifa neenghono oshiwana shaye.

(Exodus 15:11) Akutu Omwene, olyelye e li ngaashi Ove mokati koikalunga? Olyelye e li ngaashi Ove omufimanekwa mouyapuki, onakutilika moilonga ya fimana, Ove ho longo oikumwifa.

(Exodus 15:18) Omwene ta ka kala nokupangela fiyo alushe fiyo ndongolondongo.

w95-E 10/15 11-12 okat. 15-16

Omolwashike tu na okutila Kalunga kashili paife?

15 Ngeenge otwa kala ngaashi Moses, ohatu ke linyengifwa tu imbe hatu ti: “Akutu Omwene, olyelye e li ngaashi Ove mokati koikalunga? Olyelye e li ngaashi Ove omufimanekwa mouyapuki, onakutilika moilonga ya fimana, Ove ho longo oikumwifa.” (Exodus 15:11) Omadiladilo a tya ngaho okwa enda taa tandavele okudja pefimbo opo kepupi nepupi. Membo laxuuninwa lOmbiibeli, omuyapostoli Johannes okwa popya shi na sha novapiya vaKalunga ovavaekwa ovadiinini a ti: “Ova li tava imbi eimbilo laMoses omupiya waKalunga nolOdjona.” Eimbilo olo olilipi? “Jehova Kalunga, Omunaenghono adishe, oilonga yoye oinene noikumwifi. Ohamba yaalushe, eendjila doye oda yuka nodoshili. Jehova, olyelye ite ku tila nokufimaneka edina loye, molwaashi oove auke omudiinini?” — Ehololo 15:2-4.

16 Nokunena, oku na ovalongelikalunga ovo va mangululwa, ovo ihava pandula ashike oilonga yaKalunga youdiinini, ndele ohava pandula yo eemhango daye. Ovanhu vomoiwana aishe ova mangululwa pamhepo, va amukako kounyuni ou wa nyonauka molwaashi ova mona nova tula moilonga eemhango daKalunga douyuuki. Omudo keshe, ovanhu omayovi omafele ohava fiye po ounyuni ou wa nyonauka nokuwaimina ovalongeli vaJehova mehangano laye la koshoka noli li pauyuki. Diva konima ngeenge Kalunga okwa tokola nehandu omalongelokalunga oipupulu nokuxulifa po onghalelo aishe yoinima, otava ka kala nomwenyo fiyo alushe mounyuni mupe wouyuki.

(Exodus 15:20, 21) NaMirjam omuxunganeki omumwaina waAron, okwa kufa ko okangoma meke laye. Novakainhu aveshe va enda naye ve noungoma. 21 NaMirjam okwa ya mo, te va tumbulile, ndele ta ti: “Imbileni nokufimaneka Omwene, osheshi Ye omufimanekwa pombada Eenghambe novalondi vado Ye e va undaula mefuta.”

it-2-E 454 okat. 1

Omusika

Eengudu dihapu dolwiimbo muIsrael oda li hadi kala di na eengudu mbali dolwiimbo, tashi dulika hadi imbi tadi nyamukulafana ile omwiimbi umwe ta imbi ta pula, vo ovaimbi vamwe tava nyamukula. PaMishangwa, onghedi oyo ohai ifanwa ‘okutumbulila’ ile tu tye okunyamukulafana. (Ex 15:21; 1Sam 18:6, 7) Onghedi omo omapsalme amwe a shangwa, ngaashi Epsalme 136, otai ulike kutya okwa li haa imbwa monghedi ya tya ngaho. Eengudu dolwiimbo da kula dopavali odo da li da tanga nokupandula Kalunga pefimbo laNehemia nosho yo peyapulo lotembeli yaJerusalem, osha yela kutya oda li da imba monghedi oyo. — Neh 12:31, 38, 40-42; tala mo-Insight SONG.

it-2-E 698

Omuprofeti omukainhu

Miriam oye omukainhu wotete a popiwa mOmbiibeli a nangekwa po e li omuprofeti. Osha yela kutya Kalunga okwa li a yandja etumwalaka ile omatumwalaka okupitila muye, tashi dulika meimbilo la nwefwa mo. (Ex 15:20, 21) Nomolwaasho ye naAron va popiwa mOmbiibeli tava pula Moses tava ti: “Omwene okwa popya ngeno naMoses aeke?” (Num 12:2) Jehova, okupitila momuprofeti Mika, okwa popya kutya okwa tuma “Moses, Aron naMiriam” kOvaisrael eshi a li te va pitifa mo muEgipiti. (Mika 6:4) Nonande Miriam okwa li e na oufembanghenda wokulongifwa kuKalunga, ekwatafano laye naKalunga kala li li dule la mumwaina Moses. Molwaashi ka li a wanenwa kondodo oyo a li e na, okwa li a handukilwa neenghono kuKalunga. — Num 12:1-15.

Konakona moule omamona opamhepo

(Exodus 16:13) Nonguloshi oimote ye uya ya tuvika onhanda. Nongula pa li pe nomume ihapu keembinga adishe donhanda.

w11-E 9/1 14

Owe shi shiiva tuu?

Omolwashike Jehova a li a hoolola okupalula Ovaisrael noimote eshi va li mombuwa?

Eshi Ovaisrael va pitifwa mo muEgipiti, Kalunga okwe va tumina ombelela ihapu lwoikando ivali eshi e va tumina oimote. — Exodus 16:13; Numeri 11:31.

Oimote oudila vanini ovo ve na oule weesendimeta 18 nondjudo yeegrama 100 lwaapo. Ohava kala koitukulwa ihapu yokouninginino waAsia naEurope. Molwaashi ohava tembauka, pefimbo lokufu ohava i kolundume laAfrika naArabia. Pefimbo lokutembuka, ohava tuka ve li mongudu ya kula, va yuka koushilo womunghulo wEfuta Lopokati va finda kombuwa yaSinai Peninsula.

She likolelela ko-The New Westminster Dictionary of the Bible, oimote “ohai tuka tai endelele noi li melandulafano tai tete omhepo; ashike ngeenge omhepo oya lunduluka, ile oudila va loloka eshi va tuka oshinano shile, ongudu aishe ohai wile pedu, ndele tava kala itava dulu vali okulinyenga.” Fimbo inava twikila netembu lavo, ohava fuda po pedu oule wefiku ile womafiku avali, naasho ohashi va ningifa va kale oihakanwa kovakwati voudila. Pehovelo lefelemudo 20, Ovaegipiti ova li hava tumu oimote omamiliyona atatu omudo keshe i li onga oikulya.

Efimbo keshe Ovaisrael ova li hava li oimote pefimbo lokwenye. Nonande oimote oya li hai tuka pandjiikilile pefimbo olo ya yuka koshitukulwa shaSinai, Jehova oye a li a tuma omhepo oyo i undulile oudila ovo konhanda yOvaisrael. — Numeri 11:31.

(Exodus 16:32-34) Ndele Moses a tya vali: “Omwene okwa lombwela nge ta ti: ‘Kufa ogomer imwe i yadi, u i tuvikile, i diininwe kepupi nepupi, opo va mone omungome nao Ame nde mu palulifa mombuwa moku mu endifa eshi nde mu pitifa muEgipiti.’ “ 33 Ndele Moses okwa lombwela Aron: “Kufa oshiyuma u tule mo omanna eelita mbali, u a tule koshipala shOmwene, a diininwe fiyo okoludalo noludalo.” 34 Ngaashi Omwene a lombwela Moses, osho Aron e i tula koshipala shondobwedi, i tuvikilwe mo.

w06-E 1/15 31

Omapulo a dja kovaleshi

Diva konima eshi Ovaisrael va mangululwa muEgipiti, ova li va hovela okungongota kombinga yoikulya. Onghee Jehova okwa li e va pa omanna. (Exodus 12:17, 18; 16:1-5) Pefimbo opo, Moses okwa li a lombwela Aron a ti: “Kufa oshiyuma u tule mo omanna eelita mbali, u a tule koshipala shOmwene, a diininwe fiyo okoludalo noludalo.” Ehokololo ola ti: “Ngaashi Omwene a lombwela Moses, osho Aron e i tula koshipala shondobwedi [meemhungulilo omo hamu pungulwa oinima ya fimana] i tuvikilwe mo.” (Exodus 16:33, 34) Nonande Aron okwa li a tula omanna moshiyuma, ka li e a tula koshipala shondombwedi fiyo osheshi Moses a ninga oshikefa nokutula mo oipelende.

Elesho lOmbiibeli

(Exodus 16:1-18) Vo eshi va dja muElim, eongalo alishe lOvaisraeli ole uya kombuwa yaSin, ei i li pokati kaElim naSinai, mefiku etimulongo netitano mohani onhivali, vo eshi va dile muEgipiti. 2 Ndele eongalo alishe lOvaisraeli la tangunina Moses naAron mombuwa yaSin. 3 NOvaisraeli ve va lombwela tava ti: “Ngeno twa file muEgipiti keke lOmwene, fimbo twa kala omutumba peembiya dombelela ndele twa lile omingome da wana! Ndelenee onye mwe tu eta kombuwa tuu ei, opo eongalo alishe eli linene li fye kondjala.” 4 Opo nee Omwene okwa lombwela Moses ndele ta ti: “Tala, Ame ohandi ke mu lokifila omungome tau di keulu. Opo ovanhu tava dulu okupita mo nokuliongela eendja defiku keshe, Ame ndi shiive oku va yeleka ngeenge tava ende tuu momhango yange ile ahowe. 5 Nomefiku etihamano ngeenge tava longekida osho ve shi ongela, tashi ka hapupala luvali, shi dule eshi ngaashi hava toola efiku keshe.” 6 Opo nee Moses naAron va lombwela Ovaisraeli aveshe tava ti: “Onguloshi yonena otamu ka shiiva nokutya, Omwene e mu pitifa muEgipiti. 7 Nongula inene tamu ka mona oshinge shOmwene, shaashi Ye okwa uda okutangunina kweni Omwene, osheshi fye ovashike mbela mu tu tangunine?” 8 Opo nee Moses okwa tya: “Hano opo tuu opo Omwene ngeenge te mu pe onguloshi ombelela yokulya nongula omingome da wana, osheshi Omwene a uda ko eenhangu deni, mwe mu tangunina. Osheshi fye ovashike mbela? Hafye mwa tangunina, ndelenee mwa tangunina Omwene.” 9 Ndele Moses okwa lombwela Aron: “Eongalo alishe lOvaisraeli li lombwela: Eheneni oku koshipala shOmwene, shaashi Ye okwa uda eenhangu deni.” 10 Ndele Aron eshi a mana oku di popya keongalo alishe lOvaisraeli, vo ova taalela langhele kombuwa, opo tuu opo oshinge shOmwene sha monika moshilemo. 11 NOmwene okwa popya yo naMoses ndele ta ti: 12 “Ame nda uda ko eenhangu dOvaisraeli. Va lombwela u tye: Onguloshi yonena otamu ka mona ko ombelela yokulya, nongula inene otamu ka kutifwa komungome, ndele tamu ka shiiva nokutya, Aame Omwene Kalunga keni.” 13 Nonguloshi oimote ye uya ya tuvika onhanda. Nongula pa li pe nomume ihapu keembinga adishe donhanda. 14 Nomume eshi ya dja ko, mombuwa pedu pa li pe nounima vanini ngaashi oupatupatu ngaashi eandu. 15 Ovaisraeli eshi ve i mona, ova tongafana tava ti: “Eshi oshike hano?” Osheshi inava shiiva eshi oshike. Opo nee Moses e va lombwela: “Eshi omungome, Omwene te mu pe okulya. 16 Nosho Omwene okwa tile: ‘I tooleni, keshe omunhu paemhumbwe daye: eelita mbali komunhu keshe e li metwali loye.’” 17 NOvaisraeli osho va ninga, ve i toola po, umwe ihapu namukwao inini. 18 Ndele vo eshi ve i yeleka noshiyelekifo shagomer, hano ou a toola po ihapu, ina xupifa po, naau a toola po inini, ina tateka. Vo va ongela, keshe umwe paemhumbwe daye.

17-23 AUGUSTE

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EXODUS 17-18

“Ovalumenhu ovalininipiki ohava deula vamwe noku va pa oinakuwanifwa”

(Exodus 18:17, 18) Ndelenee xemweno yaMoses okwe mu lombwela ta ti: “Onghedi ei ove ho longifa, inai wapala. 18 Ngaha ove ho lilolola ashike, ove mwene novanhu tava kala pwoove. Osheshi oshilonga eshi oshidjuu unene kwoove. Iho shi dulu oku shi longa oove auke.

w13 3/1 6

Moses okwa li omulumenhu omunahole

Moses okwa li a ulika kutya oku hole Ovaisrael vakwao. Navo ova li ve shii kutya Jehova okwa li ta longifa Moses opo a wilike oshiwana shaye, naasho osha li she va ningifa va lombwele Moses omaupyakadi avo e lili noku lili. Ombibeli oya ti: “Novanhu va kala ofika koshipala shaMoses okudja ongula fiyo onguloshi.” (Exodus 18:13-16) Diladila kutya Moses okwa li ha kala a loloka shi fike peni konima yokupwilikina efiku alishe eshi Ovaisrael tave mu lombwele omaupyakadi avo! Ndele molwaashi Moses okwa li e hole Ovaisrael vakwao, okwa li a hafa oku va kwafela.

(Exodus 18:21, 22) Ndelenee hoolola movanhu aveshe ovalumenhu ovanaendunge hava tila Kalunga, ovalumenhu ve shii kulineekelwa hava tondo eliko loulunde. Ndele vo oto va ningi ovakulunhu vavo: ovakulunhu veyovi, ovakulunhu vefele novakulunhu vomilongo nhano novakulunhu vomulongo umwe. 22 Ava nava tokole eendjovo dovanhu efimbo keshe. Eendjovo adishe dinene ve noku di eta kwoove, ndelenee meendjovo adishe dinini voovene ve noku di tokola, osho ove to lipupaleke, naavenya nave ku kwafe.

w03-E 11/1 6 okat. 1

Osha fimana okulineekela vamwe opo u kale wa hafa

Ovalumenhu ovo ova li va ulika omaukwatya onhumba opakalunga ofimbo inave lineekelelwa oinakuwanifwa yonhumba. Ova li va ulika kutya ohava tila Kalunga; ova li ve mu fimaneka, nova li va tila oku mu nyemateka. Osha li shi liwetikile kovanhu aveshe kutya ovalumenhu ovo ohava ningi ngaashi tava dulu opo va kale metwokumwe nomifikamhango daKalunga. Ova li ve tonde okatikokeenyala ile ombubo, osho tashi ulike kutya ngeenge ova pewa eenghonopangelo itava ka nyonauka. Itava ka longifa nai oufembanghenda oo ve lineekelelwa opo va xumife komesho ouwa wavo vene, wovapambele ile wookaume kavo.

(Exodus 18:24, 25) Ndele Moses okwa pwilikina xemweno nokwa ninga ashishe ye e shi tonga. 25 Moses okwa hoolola mo muIsrael ashishe ovalumenhu ovanaendunge ndele e va ninga ovakulunhu veyovi, ovakulunhu vefele, ovakulunhu vomilongo nhano novakulunhu vomulongo umwe.

w02-E 5/15 25 okat. 5

Okuhenoshipo ohaku wilike ovayuki

Moses okwa li omulininipiki. Eshi a li te lidipaele po nokuungaunga nomaupyakadi avamwe, xemweno Jetro okwa li e mu pa eetepo tali longo, a ti: Yandja po oinakuwanifwa imwe kovalumenhu ovo va wana. Molwaashi Moses okwa li e shii omangambeko aye, okwa li a tambula ko eetepo olo. (Exodus 18:17-26; Numeri 12:3) Omulumenhu omulininipiki iha ongaonga okuyandja po eenghonopangelo dimwe kuvamwe, noiha kala a tila kutya pamwe oinima itai ka enda nawa ngeenge okwa yandje po oinakuwanifwa imwe kovalumenhu ovo va wana. (Numeri 11:16, 17, 26-29) Ponhele yaasho, oha kala a halelela oku va kwafela va ninge exumokemesho pamhepo. (1 Timoteus 4:15) Mbela nafye hasho tu na okuninga ngaho?

Konakona moule omamona opamhepo

(Exodus 17:11-13) Moses eshi a yelula eke laye, Ovaisraeli va li ve na efindano, ndelenee ngeenge a shunifa poshi eke laye, Ovaamaleki va tameka okumona efindano. 12 Ndelenee omake aMoses a loloka, onghee hano va kufa emanya, ndele ve li tula koshi yaye a shiive okukala omutumba kulo. NaAron naHur ova yambidida omaoko aye, umwe okombinga ei, nomukwao okombinga ikwao. Osho ngaha omake aye a kala a pama fiyo etango la ningina mo. 13 Ndele Josua okwa denga nokutaataa Amalek novanhu vaye keememo deongamukonda.

w16.09 6 okat. 14

“Omaoko oye inaa wa poshi”

14 Aron naHur ova li ve na okuyambidida omaoko aMoses oo venevene pefimbo lolwoodi olo la tumbulwa metetekelo. Kunena, otu na okutala kutya omeenghedi dilipi hatu dulu okuyambidida nokukwafela vamwe. Oolyelye ovo va pumbwa ekwafo letu? Ohatu dulu okukwafela ovo ve nomaunghundi omolwoukulupe, ovo tava ehama, ovo hava patanekwa kovapambele, ovo ve na owike, ile ovo va filwa. Ohatu dulu yo okutwa omukumo ovanyasha ovo tava fininikwa va ninge oinima oyo ya puka, ile tava yelekwa va lalakanene onghalamwenyo youdjeko monghalelo ei mokuya kehongo lopombada, mokulonga va kale noimaliwa ihapu ile va kale ve neendodo dopombada. (1 Tes. 3:1-3; 5:11, 14) Kala ho ulike kutya ou na ko nasha shili navamwe pOlupale lOuhamba, moukalele, ngeenge tamu li pamwe, ile tamu popi mongodi.

(Exodus 17:14) Opo nee Omwene okwa lombwela Moses: “Eshi shi shangela membo shi ninge edimbulukifo ndele shi dimbulukifa shili Josua nokutya, Ame ohandi ka komba po sheke edimbuluko laAmalek kombada yedu.”

it-1-E 406

Omambo Ombiibeli

Ouyelele oo u li momambo oo a shangwa kuMoses otau ulike filufilu kuo vene kutya omambo oo okwa nwefwa mo kuKalunga, oku li oshitukulwa shOmishangwa, notaa yandje ewiliko liwa li na sha nelongelokalunga la koshoka. Moses ina ninga omuwiliki wOvaisrael keenghedaba daye mwene; potete okwa li te shi anye. (Ex 3:10, 11; 4:10-14) Kalunga okwa li a pa Moses eenghono opo a longe oikumwifilonga oyo nokuli neemhule daFarao da li da fininikwa di dimine kutya osho Moses a longa osha dja kuKalunga. (Ex 4:1-9; 8:16-19) Onghee hano, Moses haye mwene a li a hoolola a kale omupopi nosho yo omushangi. Ndele molwaashi okwa li a dulika kelombwelo laKalunga nokuwilikwa komhepo iyapuki, tete okwa li e linyengifwa a popye opo nee ta shange oinima oyo i li oshitukulwa shomambo Ombiibeli. — Ex 17:14.

Elesho lOmbiibeli

(Exodus 17:1-16) Eongalo alishe lOvaisraeli ola fikama la dja mombuwa yaSin, la endaenda nokulishilila konhele nonhele palombwelo lOmwene, ndele la onga onhanda muRefidim. Ndele oko inaku monika omeva ovanhu va nwe. 2 Opo nee ovanhu va twa naMoses eemhata ndele tava ti: “Tu pa omeva okunwa.” Ndelenee Moses okwe va nyamukula ta ti: “Oshike tamu twifa nge eemhata? Omolwashike tamu shindi Omwene?” 3 Ndelenee ovanhu va li ve nenota nova tangunina Moses ndele tava ti: “Omolwashike ove we tu pitifa mo muEgipiti, fye noludalo letu noimuna yetu i fye kenota?” 4 Opo nee Moses okwa kuwa kOmwene ndele ta ti: “Oshiwana eshi ohandi shi ningile shike? Hinga tava dipaa nge nomamanya.” 5 Omwene okwa nyamukula Moses ndele ta ti: “Inda ko, u ka ye komesho yovanhu u ka kufe ko ovakulunhu vamwe po vOvaisraeli. Ndele meke loye kufa onhaili oyo wa denga nayo omulonga waNil. 6 Tala, Ame ohandi kala ofika kemanya moipafi yoye puHoreb. Denga emanya opo nee omeva taa kunguluka mo mulo, ovanhu opo va nwe.” Ndele osho Moses a ninga momesho ovakulunhu vOvaisraeli. 7 Onhele ei oya lukwa Massa naMeriba omolweemhata dOvaisraeli nomolwaashi va shinda Omwene mokutya: “Omwene oku li tuu pufye ile ke po?” 8 Ndele Ovaamaleki ve uya va ka lwife Israel muRefidim. 9 Ndele Moses okwa lombwela Josua ndele ta ti: “Tu hoololela ovalumenhu u fikame u ka lwife Ovaamaleki. Mongula ame ohandi ka kala ofika kelundudu ndi nonhaili yaKalunga meke lange.” 10 Ndele Josua osho a ninga ngaashi Moses e mu lombwela, a lwife Ovaamaleki. Ndelenee Moses, Aron naHur va londa kelundudu. 11 Moses eshi a yelula eke laye, Ovaisraeli va li ve na efindano, ndelenee ngeenge a shunifa poshi eke laye, Ovaamaleki va tameka okumona efindano. 12 Ndelenee omake aMoses a loloka, onghee hano va kufa emanya, ndele ve li tula koshi yaye a shiive okukala omutumba kulo. NaAron naHur ova yambidida omaoko aye, umwe okombinga ei, nomukwao okombinga ikwao. Osho ngaha omake aye a kala a pama fiyo etango la ningina mo. 13 Ndele Josua okwa denga nokutaataa Amalek novanhu vaye keememo deongamukonda. 14 Opo nee Omwene okwa lombwela Moses: “Eshi shi shangela membo shi ninge edimbulukifo ndele shi dimbulukifa shili Josua nokutya, Ame ohandi ka komba po sheke edimbuluko laAmalek kombada yedu.” 15 Ndele Moses okwa tunga oaltari ndele e i luka: “Omwene, Ye epandela lange!” 16 Ndele ye okwa tile: “Ohandi yelula eke lange lwokoshipundi shOmwene. Omwene ta ka lwifa Amalek koludalo fiyo okoludalo.”

24-30 AUGUSTE

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EXODUS 19-20

“Oipango Omulongo oye ku kuma ngahelipi?”

(Exodus 20:3-7) Ino kala u noikalunga imwe koshipala shange. 4 “Ino lihongela oshihongwafano ile efano laashi shi li pombada meulu ile laashi shi li poshi kombada yedu, ile laashi shi li momeva okoshi yedu. 5 “Ino linyongamena moipafi yayo ndele ino i longela. Osheshi Aame Omwene Kalunga koye, Aame Kalunga omuladi, ou ta kongolola omanyono ooxe kovana fiyo okepupi etitatu netine, kwaava hava tondo nge. 6 Ndele Ame ohandi file onghenda omayovi, aava ve hole nge ndele tava diinine oipango yange. 7 “Edina lOmwene Kalunga koye, ino li tumbulila ongaho, osheshi Omwene ita efa ina handukila ou ta tumbulile edina laye hamungaho.

w89-E 11/15 6 okat. 1

Oipango omulongo otai ti shike kwoove?

Oipango yotete ine otai divilike oinakuwanifwa oyo twa pewa kuJehova. (Shotete) Jehova oKalunga oo tu na okulongela oye aeke. (Mateus 4:10) (Oshitivali) Kape na umwe womovalongeli vaye e na okulongifa oihongwafano. (1 Johannes 5:21) (Oshititatu) Otu na okulongifa edina laKalunga monghedi ya yuka noyefimaneko. (Johannes 17:26; Ovaroma 10:13) (Oshitine) Otu na okukala twe lipyakidila noinima iyapuki onghalamwenyo yetu aishe. Osho otashi tu kwafele tu ye ‘meshabata’ oku shi popya pafaneko, ile tu tye tu tulumukwe koilonga oyo twa li twa tala ko nale ya yuka pataleko letu. — Ovaheberi 4:9, 10.

(Exodus 20:8-11) “Dimbulukwa efiku lEshabata, u li yapule. 9 Omafiku ahamano ou nokulonga nokulipyakidila oshilonga shoye keshe, 10 ndelenee efiku etiheyali olo Eshabata lOmwene Kalunga koye, opo nee inamu longa sha, oove mwene ile omona woye omumati ile omona woye okakadona ile omupiya woye omulumenhu ile omupiya woye omukainhu ile oshinamwenyo shoye ile omweenda e li peenhu doye. 11 Osheshi momafiku ahamano Omwene okwa shita eulu nedu, nefuta naaishe i li mo, ndele mefiku etiheyali Ye okwa tulumukwa. Onghee hano Omwene okwa nangeka noupuna efiku lEshabata nokwe li yapula.

(Exodus 20:12-17) “Fimaneka xo nanyoko, Omwene Kalunga koye ngaashi e ku lombwela, omafiku oye opo a ninge mahapu, ndele ove u kale nelao medu olo Omwene Kalunga koye te ke li ku pa. 13 “Ino dipaa. 14 “Ino nyona ohombo. 15 “Ino vaka. 16 “Omukweni ino mu hepaululila ehepaululo loipupulu. 17 “Ino haluka eumbo lamukweni. Ino haluka omwalikadi womukweni, ile omupiya waye omulumenhu ile omukainhu ile ongobe yaye ile ondongi yaye ile keshe eshi shamukweni.”

w89-E 11/15 6 okat. 2-3

Oipango omulongo otai ti shike kwoove?

(Oshititano) Okudulika kwoounona kovadali natango oku li oshinima sha fimanenena opo oukwaneumbo u kale u na elongelokumwe, na Jehova ote ke va nangeka noupuna. “Oshipango shotete shi na eudaneko” itashi yandje tuu eteelelo litunhula. Ito ka kala ashike “nonghalamwenyo iwa,” ndele oto ka kala yo “nomwenyo mule kombada yedu.” (Ovaefeso 6:1-3) Molwaashi paife otu li “momafiku axuuninwa” ounyuni ou, eduliko lopakalunga la tya ngaho, otali kwafele ovanyasha va kale ve na eteelelo loku ka kala nomwenyo fiyo alushe. — 2 Timoteus 3:1; Johannes 11:26.

Ngeenge otu hole ovanhu vakwetu itatu ke va longela oilonga ii ngaashi (Oshitihamano) okudipaa, (Oshitiheyali) okunyona ohombo, (Oshitihetatu) okuvaka nosho yo (Oshitimuwoi) okupopya oipupulu. (1 Johannes 3:10-12; Ovaheberi 13:4; Ovaefeso 4:28; Mateus 5:37; Omayeletumbulo 6:16-19) Ndele mbela otu na okukala tu na omalinyengotomheno elipi? Oshipango (Oshitimulongo), shi na sha nokahalu, otashi tu dimbulukifa kutya Jehova okwa teelela alushe omalinyengotomheno etu a kale a yuka koshipala shaye. — Omayeletumbulo 21:2.

Konakona moule omamona opamhepo

(Exodus 19:5, 6) Hano paife nye ngeenge tamu pwilikine ondaka yange ndele tamu diinine ehangano lange, nye mokati koiwana aishe, mu nokukala oshiwana shange mwene, osheshi edu alishe olange. 6 Ndele nye otamu ka kalela nge ouhamba wovapristeli noshiwana shiyapuki. Odo hano eendjovo u noku di lombwela Ovaisraeli.”

it-2-E 687 okat. 1-2

Omupristeri

Elongekido lopaKriste li na sha noupristeri. Jehova okwa udaneka kutya ngeenge Ovaisrael ova diinine ehangano olo a ninga navo, otava ka ninga “ouhamba wovapristeli noshiwana shiyapuki.” (Ex 19:6) Ndele ovapristeri vomepata laAron ova li ashike tava ka kala po fiyo osheshi omupristeri munenenene oo va li tava faneke e uya. (Heb 8:4, 5) Elongekido olo ola li tali ka kala po fiyo osheshi Omhango ya xulifwa po, nehangano lipe la totwa po. (Heb 7:11-14; 8:6, 7, 13) Elongekido li na sha novapristeri tava longele Kalunga mouhamba oo wa udanekwa, potete ola li ashike la yeulukila Ovaisrael, ndele mokweendela ko kwefimbo ola li yo la yeulukila ovanhu vomoiwana imwe. — Oil 10:34, 35; 15:14; Rom 10:21.

Oshixupe ashike shOvajuda sha li sha tambula ko Kristus, onghee oshiwana osha li sha dopa okuyandja oilyo i ninge ouhamba washili wovapristeri noshiwana shiyapuki. (Rom 11:7, 20) Molwaashi Ovaisrael kava li ovadiinini kuKalunga, okwe va londwela okupitila momuprofeti waye Hosea, omafelemudo a tetekela, a ti: “Ove eshi wa ekelashi okushiiva, ohandi ke ku ekelashi, opo uha kale vali nokuyakula nge moshilonga shoupristeli. Osheshi ove wa dimbwa omhango yaKalunga koye, naame yo ohandi ka dimbwa ovamwoye.” (Ho 4:6) Metwokumwe naasho, Jesus okwa lombwela ovawiliki Ovajuda a ti: “Ouhamba waKalunga otau mu kufwa ndele tau pewa oshiwana osho tashi imike oiimati yao.” (Mat 21:43) Ndele nande ongaho, Jesus Kristus eshi a li kombada yedu okwa li natango koshi yOmhango, nokwa li a dimina kutya elongekido loupristeri womepata laAron ola li natango moilonga pefimbo opo, onghee okwa li a lombwela omunashilundu umwe oo a li a velula kutya naye komupristeri nokuyandja eyambo olo a li a teelelwa a yambe. — Mat 8:4; Mar 1:44; Luk 17:14.

(Exodus 20:4, 5) “Ino lihongela oshihongwafano ile efano laashi shi li pombada meulu ile laashi shi li poshi kombada yedu, ile laashi shi li momeva okoshi yedu. 5 “Ino linyongamena moipafi yayo ndele ino i longela. Osheshi Aame Omwene Kalunga koye, Aame Kalunga omuladi, ou ta kongolola omanyono ooxe kovana fiyo okepupi etitatu netine, kwaava hava tondo nge.

w04 4/1 11 okat. 1

Omanenedhiladhilo okuza membo lyaEksodus

20:5 — Ongiini Jehova ha “geyelele omayonagulo goohe” omapipi gomonakuyiwa? Konima yokwaadha oomvula dhokukala noshinakugwanithwa, handimwe kehe oha pangulwa shi ikolelela keihumbato lye nosho wo kiikala ye. Ihe sho oshigwana shaIsrael sha tameke okulongela iikalunga, omapipi ogendji ga ka landula ko oga mono iihuna yiilanduliko yaashika. Nokuli nAaisrael aadhiginini oya li ya gumwa kiilanduliko yasho sho okuyona palongelokalunga kwoshigwana shoka kwa ningi okukala mondjila yokukakatela uudhiginini okudhigu kuyo.

Elesho lOmbiibeli

(Exodus 19:1-19) Mohani onhinhatu Ovaisraeli eshi va pita medu laEgipiti, mefiku tuu olo, vo ova fika mombuwa yaSinai. 2 Vo ova fikama muRefidim ndele ve uya mombuwa yaSinai ndele va onga onhanda mombuwa. Ndele Ovaisraeli ova onga onhanda ya taalelafana nomhunda. 3 Ndelenee Moses okwa londa kuKalunga, ndele Omwene okwe mu ifana komhunda ndele ta ti: “Eumbo laJakob u noku li lombwela ngaha, novana vaIsrael u noku va udifila ngaha: 4 Nye vene mwa mona osho Ame nde shi ningila Ovaegipiti nonhumbi nde mu humbata momavava onhwa ndele nde mu eta kwaame. 5 Hano paife nye ngeenge tamu pwilikine ondaka yange ndele tamu diinine ehangano lange, nye mokati koiwana aishe, mu nokukala oshiwana shange mwene, osheshi edu alishe olange. 6 Ndele nye otamu ka kalela nge ouhamba wovapristeli noshiwana shiyapuki. Odo hano eendjovo u noku di lombwela Ovaisraeli.” 7 Ndele Moses e uya nokwa ifana ovakulunhu ndele e va shiivifila eendjovo adishe edi Omwene e di mu lombwela. 8 Opo nee ovanhu aveshe va itavela ndele tava ti: “Ashishe osho Omwene e shi tonga fye ohatu shi ningi.” NaMoses okwa twala eendjovo dovanhu kOmwene. 9 Ndele Omwene okwa lombwela Moses ta ti: “Tala, Ame ohandi ke uya kwoove moshilemo shilaula, ovanhu opo va shiive okuuda Ame eshi handi popi naave, navo yo va shiive oku ku itavela alushe.” Ndele Moses okwa hepaululila Omwene eendjovo dovanhu. 10 Omwene okwa lombwela vali Moses ndele ta ti: “Inda kovanhu u va yapule nena nomongula, nava koshe oikutu yavo, 11 nava kale ve lilongekida mefiku etitatu. Osheshi mefiku etitatu Omwene ote ke uya komhunda yaSinai moipafi yoshiwana ashishe. 12 Ovanhu u noku va findila omufinda wa dingilila ko, noku va lombwela: ‘Likeleleni, muha londe komhunda ile mu i kume nomhadi. Osheshi keshe umwe ta kumu omhunda, ota ka fya shili. 13 Nande eke lomunhu le i kumu, na dipawe nomamanya ile a yashwe noshikuti, ngeenge oshinamwenyo ile omunhu, ye ita ka kala nomwenyo.’ Ondaka ile yenghuma ngeenge tai shikwa opo nee vo nava londe komhunda.” 14 Ndele Moses okwa londoloka komhunda nokwa ya kovanhu ndele te va yapula. Ndele vo ova kosha oikutu yavo. 15 Ndele ye okwa lombwela ovanhu ta ti: “Kaleni mwe lilongekida mefiku etitatu. Inamu kuma omukainhu.” 16 Ndele mefiku etitatu eshi kwa sha, opa li omapwalakato nomaluvadi, noshilemo shilaula sha li komhunda, nondaka yenghuma linene ya udika, opo ovanhu aveshe ava va li monhanda, ova kakama. 17 Opo nee Moses okwa pitifa mo ovanhu monhanda va ka shakeneke Kalunga, ndele vo ova kala ofika pefina lomhunda. 18 Nomhunda aishe yaSinai oya tuvikilwa komwifi, shaashi Omwene okwa londoloka momundilo. Nomwifi wa ya pombada ngaashi omwifi woluungu, nomhunda aishe oya kakama unene. 19 Ondaka yenghuma eshi ya ninga inene nokuyeluka, Moses okwa popya naKalunga okwe mu nyamukula nondaka yopombada.

31 AUGUSTE–6 SEPTEMBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EXODUS 21-22

“Kala wa tala ko omwenyo ngaashi Jehova e u tala ko”

(Exodus 21:20) “Ngeenge umwe ta denge omupika waye omulumenhu ile omukainhu nonhaili, ndele ta file momake aye, ye e nokuhandukilwa shili.

it-1-E 271

Okudenga

Omuheberi okwa li a pitikwa a denge omupika waye omulumenhu ile omupika waye omukainhu noshiti ngeenge ita dulika ile a tukula oshibofa. Ashike ngeenge okwe mu denge fiyo omefyo, mwene womupika okwa li e na okuhandukilwa. Ndele ngeenge okwa kala ko efiku ile avali okudja medengo, osho osha li oumbangi kutya mwene waye ine mu denga nelalakano loku mu dipaa. Oku na oufemba woku mu pa outekuduliko wa yeleka molwaashi oku li “eliko laye mwene.” Kape na omunhu ta dulu okuhanauna po eliko laye filufilu molwaashi kungaho ota kanifa shihapu. Shikwao vali, ngeenge omupika okwa fi konima yefiku ile yomafiku onhumba, kaku shiivike kutya okwa fya omolwedengo ile okoshinima shimwe shi lili. Onghee hano, omupika ngeenge okwa kala nomwenyo efiku ile omafiku avali, mwene waye ke na okuhandukilwa. — Ex 21:20, 21.

(Exodus 21:22, 23) “Novalumenhu ngeenge tava dengafana ndele tava ngwadjula omukainhu omufimba ndele ta wifa edimo, ndelenee kape noshiponga shimwe, onaku mu ngwadjula e nokufutifwa komulumenhu womukainhu, ngaashi a hala oye e nokufuta, novatokoli ngaashi tave mu tokolele. 23 Ndelenee ngeenge omukainhu okwa fi, hano omwenyo nau yandjelwe omwenyo mukwao,

lvs 95 okat. 16

Owa fimaneka ngoo omwenyo ngaashi Kalunga?

16 Omwenyo womunhu keshe owa fimana kuJehova. Nokuli nokaana oko inaka dalwa oke na ondilo kuye. Koshi yomhango yaMoses, ngeenge umwe a li a ngwadjula shihe fi oshiningilewina omukainhu e li meteelelo ndele ta fi ile okaana taka fi, Jehova okwa li he mu tale ko e li omudipai. Osho osha hala okutya, nonande kashi fi oshiningilewina, omunhu a tya ngaho okwa dipaa omunhu nokwa li e na okufutila po omwenyo oo. (Lesha Exodus 21:22, 23.) KuKalunga, nomwenyo wokaana oko inaka dalwa ou na ondilo. Okutala kwaasho, mbela oto diladila kutya Jehova oha tale ko ngahelipi okulikufa edimo? Mbela oto diladila kutya oha kala e udite ngahelipi ngeenge ta tale ounona omamiliyona inava dalwa tava dipawa omudo keshe?

(Exodus 21:28, 29) “Nongobe ngeenge tai tu omulumenhu ile omukainhu, ndele ta fi, ongobe nai dipawe nomamanya; nombelela yayo itai liwa, ndelenee mwene wongobe ke netimba. 29 Ndelenee ongobe ngeenge oya li nonale hai twana, namwene wayo okwe i lombwelwa, ndelenee ye ine i pashukila, hano ongobe ei ngeenge tai dipaa omulumenhu ile omukainhu, oyo i nokudipawa nomamanya, namwene wayo e nokuyandjwa a fye.

w10-E 4/15 29 okat. 4

Jehova okwa hala u kale wa amenwa

Efinamhango lOmhango oyo otali longo yo shi na sha noiponga oyo hai etifwa koinamwenyo yopeumbo. Ngeenge omhedi oya tu omunhu ndele ta fi, mwene wayo oku na oku i dipaa, opo ovanhu va kale va amenwa. Molwaashi ke na okulya ombelela oyo ile e i landife po kuvamwe, okwa li ta ka kanifa shihapu ngeenge okwa dipaa oshinamwenyo osho. Mbela oshike tashi ka ningwa po ngeenge omhedi oya yahameke omunhu molwaashi mwene wayo ine i pashukila? Lwanima ngeenge omhedi oyo oya dipaa omunhu, omhedi nosho yo mwene wayo ove na okudipawa. Omhango oyo oya li ya yandja omhito kukeshe oo e na eamo lokuhapashukila oinamwenyo yaye, a diladile kombinga yaasho. — Ex. 21:28, 29.

Konakona moule omamona opamhepo

(Exodus 21:5, 6) Ndelenee omupika ngeenge ta ti shili: ‘Ame ondi hole omwene wange, nomwalikadi wange novana vange, ndele inandi hala ndi efwe,’ 6 opo nee omwene waye ne mu twale kovatokoli veendjovo noku mu kaleka ofika ngeenge poshivelo ile polumhango loshivelo, nomwene waye na tyuule okutwi kwaye nonhisho, ndele ye na kale alushe omupika waye.

w10 1/1 10 okat. 4-5

Omolwashike u na okuliyapulila Jehova?

4 Okuliyapulila kwetu Kalunga tu li Ovakriste oku li oshinima sha kwata moiti. Okwa kwatela mo shihapu shihe fi ashike okuninga eudaneko ile eudafanotwokumwe. Ndele mbela ongahelipi okuliyapulila Kalunga taku tu etele ouwa? Oku shi faneka, natu tale kunghee okuninga eudafanotwokumwe momakwatafano ovanhu haku eta ouwa. Oshihopaenenwa shimwe shi na sha naasho osho oukaume. Opo u mone ouwa mokukala kaume kaumwe, ou na okutambula ko oshinakuwanifwa shokukala kaume. Osho osha kwatela mo okuninga eudafanotwokumwe, sha hala okutya, okukala u udite u na oshinakuwanifwa shokufiloshisho kaume koye. Oukaume oo wa li pokati kaDavid naJonatan ou li umwe womoihopaenenwa youkaume wa tongomana neenghono oo wa tumbulwa mOmbibeli. David naJonatan ova li nokuli va ninga ehangano ile eudafanotwokumwe li na sha noukaume wavo. (Lesha 1 Samuel 17:57; 18:1, 3.) Nonande oukaume wa tya ngaho owa pumba, luhapu ovanhu ohava kala ve na oukaume wa kola ngeenge ove udite ve na oshinakuwanifwa shonhumba kookaume kavo. — Omayel. 17:17; 18:24.

5 Omhango oyo Kalunga a li a pa Ovaisrael oya popya kombinga yekwatafano limwe vali omo ovanhu hava mono ouwa ngeenge va ningi eudafanotwokumwe. Ngeenge omupika a li a hala okukala a amenwa mokukalela omwene waye muwa fiyo alushe, okwa li ta dulu okuninga eudafano tali kalelele nomwene waye. Omhango oya ti: “Omupika ngenge ta ti shili: Ame ndi hole omwene wange, nomwalikadi wange novana vange, ndele inandi hala ndi efwe, opo nee omwene waye ne mu twale kovatokoli veendjovo noku mu kaleka ofika ngenge poshivelo ile polumhango loshivelo, nomwene waye na tyuule okutwi kwaye nonhisho, ndele ye na kale alushe omupika waye.” — Ex. 21:5, 6.

(Exodus 21:14) Ndelenee umwe ngeenge ta nyono kumukwao owina ndele te mu dipaa moku mu kengelela, ove u noku mu kufa koaltari yange a dipawe.

it-1-E 1143

Oluvinga

Elombwelo olo li li muExodus 21:14, otashi dulika tali ti kutya omupristeri ngeenge okwa dipaa, naye oku na okudipawa, ile kutya okukwata omaluvinga koaltari itashi ke mu amena ngeenge okwa dipaela owina. — Yelekanifa 1Eeh 2:28-34.

Elesho lOmbiibeli

(Exodus 21:1-21) “Eemhango edi ove u noku di tula moipafi yavo: 2 Ove ngeenge ho lilandele omupika Omuheberi, ye e noku ku longela omido hamano, ndelenee momudo omutiheyali e nokweefwa ita kulilwa. 3 Ngeenge oye aeke e uya, oye aeke na efwe, ndelenee ngeenge a hombola, omwalikadi waye e nokweefwa pamwe naye. 4 “Omwene waye ngeenge te mu pe omwalikadi, ndele te mu dalele ovana ovamati noukadona, omwalikadi novana vo ovomwene wavo, fimbo ye aeke ta efwa. 5 Ndelenee omupika ngeenge ta ti shili: ‘Ame ondi hole omwene wange, nomwalikadi wange novana vange, ndele inandi hala ndi efwe,’ 6 opo nee omwene waye ne mu twale kovatokoli veendjovo noku mu kaleka ofika ngeenge poshivelo ile polumhango loshivelo, nomwene waye na tyuule okutwi kwaye nonhisho, ndele ye na kale alushe omupika waye. 7 “Ndele ngeenge umwe ta landifa po omona waye okakadona a ninge omupika, oye ehe nokweefwa ngaashi ovapika ovalumenhu. 8 Ye ngeenge ina wapalela omwene waye, ou e mu valekela a ninge waye, oye ne mu efe a kulilwe mo. Ye aha landifwe po koshiwana shimwe shi lili, ngeenge te mu henge po. 9 Ndelenee ngeenge te mu pe omona waye, oye ne mu ningile ngaashi ovana oukadona. 10 Nongeenge te likongele omwalikadi umwe, oye aha ninipike eendja daau wotete noikutu nokunangala naye. 11 Ndele oinima ei itatu ngeenge ite i mu wanifile, winya na efwe ita kulilwa. 12 “Ou ta denge omunhu ndele ta fi, oye na yandjwe okufya. 13 Ndelenee ngeenge ine shi ningila owina, ndele Kalunga e shi itavela shi ningwe keke laye, opo nee Ame ohandi ku ulikile onhele omo ye ta dulu okuya onhapo. 14 Ndelenee umwe ngeenge ta nyono kumukwao owina ndele te mu dipaa moku mu kengelela, ove u noku mu kufa koaltari yange a dipawe. 15 “Ou ta denge xe ile ina, na yandjwe shili okufya. 16 “Naau ta vake omunhu, ngeenge te mu landifa po ile te mu kalekele puye mwene, na yandjwe shili okufya. 17 “Naau ta fingi xe naina, e nokuyandjwa shili okufya. 18 “Ngeenge ovalumenhu vavali tava tu eemhata, ndele umwe ta denge mukwao nemanya ile nongonyo, ye ita fi, ndelenee ta kala momutala ta vele, 19 nakudengwa ngeenge ta penduka mo, ndele te litwile konhaili, ta ende po, ou e mu denga, na efwe, ye e nokufutila ashike omafiku, kwa li ita dulu okulonga noku mu xunga fimbo ta veluka. 20 “Ngeenge umwe ta denge omupika waye omulumenhu ile omukainhu nonhaili, ndele ta file momake aye, ye e nokuhandukilwa shili. 21 Ndelenee ye ngeenge ta kala e nomwenyo efiku limwe ile omafiku avali, ke nokuhandukilwa, osheshi oye eliko laye mwene.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma