Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
6-12 JULI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EXODUS 6-7
“Paife ove oto ka mona eshi handi ka ningila Farao”
(Exodus 6:1) Opo nee Omwene okwa nyamukula Moses ndele ta ti: “Paife ove oto ka mona eshi handi ka ningila Farao. Osheshi molweke li neenghono ote mu lekele mu dje mo, heeno, okefininiko leke li neenghono ye ote ke mu taataa mo moshilongo.”
(Exodus 6:6, 7) “Onghee hano lombwela Ovaisraeli u tye: ‘Aame Omwene, ndele Ame ohandi ke mu kufa mo moshilonga shidjuu shOvaegipiti noku mu xupifa moupika wavo mudjuu ndele handi mu xupifa neke la yeluka nomatokolo manene, 7 Ndele handi ke mu tambula oshiwana shange naame Kalunga keni. Ndele tamu ka shiiva nokutya, Aame Omwene Kalunga keni, ou e mu pitifa mo moshilonga shidjuu shOvaegipiti.
it-2-E 436 okat. 3
Moses
Opa li yo elunduluko lididilikwedi movalumenhu Ovaisrael. Potete ova li va tambula ko oumbangi waMoses, ndele konima eshi Farao a yandja elombwelo opo oilonga yavo i ningwe idjuu, ova li va tangunina Moses fiyo oposhitwa opo Moses a ka popya naJehova a teka omukumo. (Ex 4:29-31; 5:19-23) Omukombadambada okwe mu pameka pefimbo opo eshi e mu hololela kutya ota ka wanifa po oshinima osho a li a lombwela Abraham, Isak, naJakob, sha hala okutya, ota ka holola pauyadi eityo ledina laye Jehova eshi ta ka mangulula Ovaisrael noku va twala medu leudaneko omo tava ka kala ve li oshiwana shinene. (Ex 6:1-8) Ndele nande ongaho, ovalumenhu Ovaisrael kava li va pwilikina kuMoses. Ashike konima yehandukilo etimuwoi, ova li tave mu yambidida, tava longele kumwe naye, opo konima yehandukilo etimulongo a dule oku va unganeka noku va pitifa mo ve li palandulafano “ngaashi etangakwaita.” — Ex 13:18, NW.
(Exodus 7:4, 5) Ndelenee Farao ite ke mu pwilikina; ndele Ame ohandi ka tula eke lange kombada yaEgipiti oku shi lwifa nohandi ka pitifa mo medu laEgipiti omatanga ange, oshiwana shange Ovaisraeli momahandukilo nomomatokolo, 5 opo nee Ovaegipiti tava ka shiiva nokutya, Aame Omwene, ngeenge handi yelula eke lange kombada yaEgipiti nohandi pitifa mo Ovaisraeli mokati kavo.”
it-2-E 436 okat. 1-2
Moses
E li koshipala shaFarao omupangeli waEgipiti. Moses naAron ova li tava dana onghadangala ya fimana molwoodi olo la li pokati kaJehova noikalunga yaEgipiti. Farao okwa li a ifana eemhule domuEgipiti odo sha yela kutya oda li di kwetelwe komesho kuJannes naJambres, (2Tm 3:8) opo va kondjife Jehova. Oshikumwifilonga shotete osho Aron a longa koshipala shaFarao pawiliko laMoses, osha li sha ulika kutya Jehova oku na eenghono e dule oikalunga yOvaegipiti, nonande Farao okwa li a kukutika natango omutima waye. (Ex 7:8-13) Konima yehandukilo etitatu, eemhule oda li da fininikwa di popye kutya, “Eshi omunwe waKalunga!” Eemhule oda li da dengwa neenghono koidinda nokada li da dula okuholoka koshipala shaFarao opo di kondjife Moses pefimbo lehandukilo olo. — Ex 8:16-19; 9:10-12.
Omahandukilo okwa li a kukutika nokwa li a pupaleka omitima davamwe. Moses naAron ova li va shiivifa ehandukilo keshe lomomahandukilo omulongo. Omahandukilo okwa li a ningwa naanaa ngaashi a shiivifwa, naasho osha li sha ulika kutya Moses oku li omukaleli po waJehova. Edina laJehova ola li tali popiwa keshe pamwe muEgipiti, naasho osha li sha pupika omitima dOvaisrael nosho yo dOvaegipiti vamwe, ashike osha li sha kukutika omutima waFarao, wovayandjimayele vaye nosho yo ovayambididi vaye. (Ex 9:16; 11:10; 12:29-39) Ponhele yokwiitavela kutya Moses naAron ova udifa nai oikalunga yavo, Ovaegipiti ova li ve shii kutya Jehova oye a li ta tokola oikalunga yavo. Konima yehandukilo etimuwoi, “naMoses yo okwa li a fimanekwa unene moshilongo shaEgipiti momesho ovapiya vaFarao nomomesho oshiwana.” — Ex 11:3.
Konakona moule omamona opamhepo
(Exodus 6:3) Ndele kuAbraham, kuIsak nokuJakob Ame nde ve liholela Kalunga Omunaenghono adishe, ndelenee Ame nde ve lihololela edina lange Omwene.
it-1-E 78 okat. 3-4
Omunaenghono adishe
Jehova okwa li a longifa edinafimaneko “Kalunga Omunaenghono adishe” (ElShaddai) eshi a li a udanekela Abraham shi na sha nokudalwa kwaIsak, eudaneko olo la li tali pula Abraham a kale e na eitavelo la kola meenghono daKalunga doku li wanifa po. Ola li yo la longifwa eshi kwa popiwa kutya Kalunga ota ka nangeka noupuna Isak naJakob ve li ovafyuululi vehangano olo la ningwa naAbraham. — Gen 17:1; 28:3; 35:11; 48:3.
Metwokumwe naasho, Jehova okwa ka lombwela Moses lwanima a ti: “Ndele kuAbraham, kuIsak nokuJakob Ame nde ve liholela Kalunga Omunaenghono adishe [beElShaddai], ndelenee Ame [inandi, NW] ve lihololela edina lange Omwene.” (Ex 6:3) Osho inashi hala okutya ootatekulululwa ovo kava li ve shii edina laKalunga, Jehova, molwaashi ova li have li longifa lwoikando, nola li yo hali longifwa kwaavo ve va tetekela. (Gen 4:1, 26; 14:22; 27:27; 28:16) Kakele kaasho, membo laGenesis, omo mu na ondjokonona yonghalamwenyo yootatekulululwa ovo, outumbulilo “Omunaenghono adishe” owa holoka mo ashike lwoikando 6, ofimbo edina laKalunga lopaumwene, Jehova, la holoka mo lwoikando 172 momishangwa dOshiheberi. Nonande ootatekulululwa ovo ova mona okupitila moimoniwa yavo kutya Kalunga okwa wana filufilu okwiifanwa edinafimaneko “Omunaenghono adishe,” inava mona omhito yokuuda ko pauyadi eityo ledina laKalunga lopaumwene, Jehova. Shi na sha naasho, o-The Illustrated Bible Dictionary (Vol. 1, p. 572) oya ti: “Kalunga okwa li e lihololela ootatekulululwa shi na sha nomaudaneko omonakwiiwa, onghee outumbulilo omunaenghono adishe owa li tau ke va dimbulukifa kutya Ye, Yahweh, oKalunga oo (el) ta dulu filufilu (sadday otashi dulika sha kwatela mo ediladilo olo) oku a wanifa po. Ndele eshi Kalunga a li e lihololela Moses poshixwa sheno, pomhito oyo okwa li a ya moule woshinima, ta ulike kutya edina olo la li li shiivike Yahweh, otali holola eenghono daye, noku va shilipaleka kutya oku li pamwe navo nota ka kala pamwe navo.” — La shangwa kuJ. D. Douglas, 1980.
(Exodus 7:1) Ndele Omwene okwa lombwela Moses ta ti: “Tala, Ame ohandi ku tula po ngaashi kalunga kuFarao, nomumwanyoko Aron ota ka kala omuxunganeki woye.
it-2-E 435 okat. 5
Moses
Oumbada waMoses inau mu ningifa a kale ina wana okulongifwa kuJehova. Moses okwa li a ulika oumbada eshi a li a popya kutya ke fi omupopi muwa. Moses ka li vali ngaashi a li oule womido 40 da pita eshi a li e likufila onghatu a mangulule Ovaisrael. Okwa kala ta ningi omalipopilo, nolwaxuuninwa okwa ka pula Jehova e mu kufe oshilonga osho. Nonande osho osha li sha handukifa Kalunga, ka li a ekelashi Moses, ndele okwa li a lombwela mumwaina Aron a kale omupopikalelipo waye. Moses okwa li omukalelipo waKalunga, onghee okwa li ngaashi “Kalunga” kuAron oo a li omupopikalelipo waye. Konima ngeenge va ongala novalumenhu ovakulunhu Ovaisrael nokuya kuFarao, osha li hashi kala sha yela kutya Kalunga okwa li ha pe Moses omalombwelo noipango, na Moses okwa li ha lombwele Aron oinima oyo, opo nee Aron okwa li ha ka lombwela Farao oinima oyo i li ngaashi i li (Farao oo oye a pingena po Farao oo Moses a li a ya onhapo omido 40 da pita). (Ex 2:23; 4:10-17) Lwanima, Jehova okwa ka popya kutya Aron oku li “omuxunganeki” waMoses, sha hala kutya, ngaashi ashike Moses a li omuxunganeki waKalunga, a li ha wilikwa kuKalunga; onghee Aron naye okwa li e na okukala ta wilikwa kuMoses. Shikwao vali, Moses okwa li a lombwelwa kutya ota ka kala ngaashi “kalunga kuFarao,” sha hala okutya, a pewa eenghono dopakalunga neenghonopangelo dokupangela Farao, onghee ka li a pumbwa okukala a tila ohamba yaEgipiti. — Ex 7:1, 2.
Elesho lOmbiibeli
(Exodus 6:1-15) Opo nee Omwene okwa nyamukula Moses ndele ta ti: “Paife ove oto ka mona eshi handi ka ningila Farao. Osheshi molweke li neenghono ote mu lekele mu dje mo, heeno, okefininiko leke li neenghono ye ote ke mu taataa mo moshilongo.” 2 Kalunga okwa popya vali naMoses ndele ta ti kuye: “Aame Omwene, 3 ndele kuAbraham, kuIsak nokuJakob Ame nde ve liholela Kalunga Omunaenghono adishe, ndelenee Ame nde ve lihololela edina lange Omwene. 4 Nda ninga yo ehangano letu navo, ndi va pe edu laKaanan, edu lounailongo wavo, omu va kala; 5 ndele Ame nda uda yo ekemo lOvaisraeli ava va kwatwa moupika kOvaegipiti, ndele Ame nda dimbulukwa ehangano letu navo. 6 Onghee hano lombwela Ovaisraeli u tye: ‘Aame Omwene, ndele Ame ohandi ke mu kufa mo moshilonga shidjuu shOvaegipiti noku mu xupifa moupika wavo mudjuu ndele handi mu xupifa neke la yeluka nomatokolo manene, 7 Ndele handi ke mu tambula oshiwana shange naame Kalunga keni. Ndele tamu ka shiiva nokutya, Aame Omwene Kalunga keni, ou e mu pitifa mo moshilonga shidjuu shOvaegipiti. 8 Ndele Ame ohandi ke mu twala medu nde li udanekela nokwaana ndi li yandje kuAbraham naIsak naJakob. Ndele Ame ohandi ke li mu pa efyuululo; Aame tuu Omwene.’ “ 9 Opo nee Moses okwa popya nOvaisraeli, ndelenee vo inava pwilikina Moses, omolwokuhelidiinika nomolwoilonga idjuu. 10 Omwene okwa popya vali naMoses ndele ta ti: 11 “Inda u lombwele Farao, ohamba yaEgipiti, a lekele Ovaisraeli va dje mo moshilongo.” 12 Ndelenee Moses okwa popya koshipala shOmwene ndele ta ti: “Ovaisraeli eshi inava pwilikina nge; Farao ota ka pwilikina nge ngahelipi, eshi ame ndi nomilungu inadi pita etanda?” 13 Opo nee Omwene okwa lombwela Moses naAron ndele e va tuma kOvaisraeli neenghundana nokuFarao, ohamba yaEgipiti, nokupitifa mo Ovaisraeli moshilongo. 14 Oovene vomapata ovava: ovana ovamati vaRuben, oshiveli shaIsrael: Henok naPallu, Hesron naKarmi. Olo epata laRuben. 15 Novana ovamati vaSimeon: Jemuel naJamin, naOhad naJakin naSohar naSaul, omona womukainhu Omukaanan; olo epata laSimeon.
13-19 JULI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EXODUS 8-9
“Farao oo a li e na ounhwa ka li a didilika kutya ota kwafele mokuwanifa po elalakano laKalunga”
(Exodus 8:15) Farao eshi a mona ehepuluko le uya, ye okwa kukutika omutima waye ndele ine va pwilikina, ngaashi Omwene a popya.
it-2-E 1040-1041
Omutwe mukukutu
Jehova Kalunga okwa li a ungaunga novanhu pauhandimwe nelididimiko nosho yo noiwana, nonande ova li va wana okufya, okwa li a efa va twikile okukala nomwenyo. (Gen 15:16; 2Pe 3:9) Nonande vamwe ova li va halelela okufilwa onghenda (Jos 2:8-14; 6:22, 23; 9:3-15), vamwe ova li va kukutika omitima fiyo oposhitwa opo nokuli va kala ve li omhinge naJehova noshiwana shaye. (Deut 2:30-33; Jos 11:19, 20) Molwaashi Jehova iha kelele ovanhu va kale ve na omitwe dikukutu, okwa popiwa kutya ‘oha kukutike omitima davo.’ Xuuninwa, eshi ta ka katukila onghatu ovo ve na omitwe dikukutu, otashi ka ulika eenghono daye dinene, nota ka ningifa edina laye li shiivike. — Yelekanifa Ex 4:21; Joh 12:40; Rom 9:14-18.
(Exodus 8:18, 19) Neemhule da kendabala okweeta po eemwe noupule wavo, ndelenee va nyengwa. Osho hano eemwe da li kovanhu nokoimuna. 19 Opo nee eemhule da lombwela Farao: “Eshi omunwe waKalunga!” Ndelenee omutima waFarao wa li wa kukuta opo ye ine va pwilikina ngaashi Omwene a tile.
(Exodus 9:15-17) Osheshi hanga nda yelula eke lange kwoove nokovanhu voye mu hangike koudu wolutapo, nosho ove wa dimwa po ngeno kombada yedu, 16 ndelenee Ame nde ku efa u kale po, opo ndi shiive okumonifa eenghono dange mwoove, edina lange opo li udifwe kombada yedu alishe. 17 Natango ove ho linenepekele oshiwana shange nokwaanya shiha dje mo.
it-2-E 1181 okat. 3-5
Oukolokoshi
Jehova Kalunga oha longifa eenghalo donhumba monghedi omo ovakolokoshi tave mu longele inave shi didilika. Nonande ohava pataneke Kalunga, ota dulu oku va ya moshipala opo a xupife ovapiya vaye ovadiinini, nohashi mu pe omhito a holole ouyuki waye, eshi ta katukile onghatu ovanhu va tya ngaho. (Rom 3:3-5, 23-26; 8:35-39; Eps 76:10) Ediladilo olo ola popiwa mOmayeletumbulo 16:4, ya ti: “Oinima aishe Omwene e i lilongelela, nosho yo omuhenakalunga okwe mu shitila efiku lomupya.”
Pashihopaenenwa, Jehova okwa li a londwela Farao, okupitila muMoses naAron, kutya fiku limwe ona ka mangulule Ovaisrael. Kalunga ka li a ningifa omupangeli waEgipiti omukolokoshi, ashike okwa li a efa a kale nomwenyo noku mu etela eenghalo donhumba odo da ningifa Farao a didilike kutya omukolokoshi nokwa wana okufya. Elalakano laJehova lokuninga ngaho ola popiwa muExodus 9:16, ya ti: “Ame nde ku efa u kale po, opo ndi shiive okumonifa eenghono dange mwoove, edina lange opo li udifwe kombada yedu alishe.”
Omahandukilo omulongo oo a li a hanga Ovaegipiti, oo a tetekela ehanauno laFarao netangakwaita laye pEfuta Litilyana, okwa li taa ulike eenghono daJehova dikumwifi. (Ex 7:14–12:30; Eps 78:43-51; 136:15) Oule womido konima yaasho, oiwana oyo ya li po, oya li natango tai popi kombinga yaasho, nedina laKalunga ola li la shiivifwa kombada yedu alishe. (Jos 2:10, 11; 1Sam 4:8) Ngeno Jehova okwa dipaele Farao diva, ngeno eenghono nefimano laye inali limonikila, noshiwana shaye ngeno inashi xupifwa.
Konakona moule omamona opamhepo
(Exodus 8:21) Ndelenee ngeenge ito lekele ovanhu vange va dje po, opo nee tala, Ame ohandi mu tumine ove novapiya voye novanhu voye nomaumbo eni omawashe opo omaumbo aeshe Ovaegipiti taa kala e yadi omawashe nedu lo vene oku e li ofika.
it-1-E 878
Omawashe
Kaku shiivike lela kutya oshitya shopehovelo shOshiheberi osha li tashi ulike naanaa koupuka voludi lilipi ovo va li va tumwa mehandukilo etine, olo la li lotete lomomahandukilo oo kwa li inaa kuma Ovaisrael muGosen. (Ex 8:21, 22, 24, 29, 31; Eps 78:45; 105:31) Oshitya osho shOshiheberi arov osha tolokwa meenghedi da yoolokafana ngaashi “omawashe” (JB, NW, Ro), “ondjibi” (Yg), “eedi” (AS, KJ, RS), “eemwe” (AT) nosho yo “eedi deembwa” (LXX).
Omawashe oludi leedi da kula. Aa omakadi ohaa li oinamwenyo novanhu nokufipa ohonde. Omainyo eedi odo da kula ohaa dulu okushita ovanhu noinamwenyo; oo a nyika oshiponga kovanhu ohaa hangwa koilongo oyo ya nyika oshituto. Onghee ehandukilo lomawashe oli na okukala la li la longa oushanda kOvaegipti nokoinamwenyo yavo, nopeemhito dimwe, ola li la etifa efyo.
(Exodus 8:25-27) Opo nee Farao okwa ifana Moses naAron ndele okwa tya: “Indeni mu ka ningile Kalunga omaxwikilo moshilongo eshi.” 26 Ndelenee Moses a nyamukula: “Inashi yuka oku shi ninga, osheshi eshi hatu shi yandjele Omwene Kalunga ketu, osho oixuna kOvaegipiti. Ngeenge hatu yambe eshi shoixuna momesho Ovaegipiti, vo itave tu dipaa nomamanya? 27 Tu lekela tu ka ende ondjila yomafiku atatu mombuwa, tu shiive okuyambela Omwene Kalunga ketu, ngaashi e tu lombwela.”
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaEksodus
8:22, 23 — Omolwashike Moses a ti kutya omayambo gAaisrael oga li taga ka kala ga “nika iihuna momeho gAaegipiti”? Iinamwenyo oyindji yomaludhi gi ili nogi ili oya li hayi galikanwa muEgipiti. Okutumbulwa kwomayambo ano okwa koleke nokwa gandja etompelo kutya molwashike Moses a tsitsimike kutya Israel ne ethiwe a ye a ka yambele Jehova omayambo.
Elesho lOmbiibeli
(Exodus 8:1-19) Omwene okwa lombwela Moses a ye kuFarao e mu lombwele: “Omwene osho ta ti: ‘Lekela ovanhu vange va shiive okulongela nge. 2 Ndele ove ngeenge to anye oku va lekela, tala, oshilongo shoye ashishe ohandi ke shi yadifa omafuma, 3 Nil otau ka myakatala omafuma. Ndele oo taa ka djuuka mo nokuya meumbo loye nomonduda yoye yokunangala nomombete yoye; nomomaumbo ovapiya voye yo nomokati kovanhu voye oo tae uya, nomoikololo yomafiya nomoiyaxa yokulungila olumbololo lomungome, 4 nomafuma otaa ka nhukila kombada yovanhu voye nokombada yovapiya voye aveshe.’ “ 5 Natango Omwene okwa tya kuMoses: “Lombwela Aron: ‘Yelula eke loye li nonhaili kombada yomilonga adishe nomixupwalonga nomatale, opo omafuma a djuuke mo, edu alishe laEgipiti li yade omafuma.’ “ 6 NaAron okwa yelula eke laye kombada yomeva omuEgipiti, nomafuma a djuuka mo noa tuvika edu alishe laEgipiti. 7 Ndelenee eemhule osho yo da ninga noupule wado noda djuukifila edu laEgipiti omafuma. 8 Opo nee Farao okwa ifana Moses naAron ndele te va lombwele: “Indileni kOmwene, a kufe po omafuma pwaame nopovanhu vange. Opo nee ame handi lekele ovanhu va dje mo va ka ningile Omwene exwikilo.” 9 Ndelenee Moses okwa lombwela Farao ta ti: “Lombwele nge onaini ndi ku ilikanene, onye novapiya voye novanhu voye, opo omafuma a kufwe po pwoove nopomaumbo, a kale mo ashike muNil.” 10 Ndele ye okwa nyamukula: “Ongula.” Opo ye ta ti: “Heeno, otashi ka ningwa paendjovo doye, opo u shiive nokutya, kape na kalunga nande kamwe ngaashi Omwene Kalunga ketu. 11 Nomafuma taa ka dja po pwoove nopeumbo loye nopovapiya voye nopovanhu voye. Ashike omuNil otaa ka kala.” 12 Opo nee Moses naAron ova dja po puFarao. Ndele Moses okwa kuwa kOmwene molwomafuma aa ye a undulilwa oku mu hepeka. 13 Ndele Omwene okwa ninga paendjovo daMoses; omafuma a fya mo momaumbo nomomaluumbo nomomapya. 14 Oo a ndubilwa eenduba, nedu ola nyika nai. 15 Farao eshi a mona ehepuluko le uya, ye okwa kukutika omutima waye ndele ine va pwilikina, ngaashi Omwene a popya. 16 Omwene okwa popya vali naMoses ta ti: “Lombwela Aron: ‘Yelula onhaili yoye u denge ondwi yedu, ndele yo otai ningi eemwe moshilongo ashishe shaEgipiti.’ “ 17 Ndele vo osho va ninga; Aron okwa yelula eke li nonhaili yaye nokwa denga ondwi yedu, opo nee eemwe da holokela ovanhu noimuna. Ondwi aishe yedu ya ninga eemwe moshilongo ashishe shaEgipiti. 18 Neemhule da kendabala okweeta po eemwe noupule wavo, ndelenee va nyengwa. Osho hano eemwe da li kovanhu nokoimuna. 19 Opo nee eemhule da lombwela Farao: “Eshi omunwe waKalunga!” Ndelenee omutima waFarao wa li wa kukuta opo ye ine va pwilikina ngaashi Omwene a tile.
20-26 JULI
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EXODUS 10-11
“Moses naAron ova ulika ouladi wa tongomana”
(Exodus 10:3-6) Opo nee Moses naAron ova ya kuFarao ndele tave mu lombwele: “Omwene Kalunga kOvaheberi osho ta ti: ‘Fiyo onaini ove to anye okulininipika koshipala shange? Lekela ovanhu vange, va shiive okulongela nge. 4 Ndelenee ngeenge to anye vali okulekela ovanhu vange va dje mo, tala, mongula ohandi ka tuma mo oshipaxu moshilongo shoye, 5 ndele sho otashi ka tuvika edu alishe loshilongo, omunhu opo a nyengwe okumona edu. Ndele sho otashi ka lya eshi sha xupa she mu xupifilwa po keemhawe. Nomiti adishe di li momufitu otashi ke di lya. 6 Neengulu doye neengulu dovapiya voye aveshe neengulu dOvaegipiti aveshe otadi ka yada oshipaxu, ouhapu washo inau monika kooxo nokooxokulu kokudja kefiku va kala kombada yedu nofiyo opaife.’ “ Ndele ye okwa punguluka nokwa pilamena ko a dja po puFarao.
Natu hopaeneneni Jesus mokuudifa nouladi
Diladila shi na sha nouladi oo Moses a li a ulika eshi a li ta popi naFarao. Farao okwa li omupangeli oo a li a talika ko kutya ke lile po ashike oikalunga, ndele naye mwene okwa li oshikalunga, omona woshikalunga shetango shedina Ra. Farao otashi dulika a li ha ilikana efano laye mwene, ngaashi ashike ooFarao vakwao. Okwa li ha pange, omunaenghono, e na ounhwa, e na ondudi noka li a ika okulombwelwa kuvamwe osho e na okuninga. Moses oo a li omufita woimuna omulininipiki okwa li ha ka popya lwoikando naFarao, nonande ka li a shivwa noina tambulwa ko. Moses okwa li a xunganeka kombinga yashike? Okwa li a xunganeka shi na sha nomahandukilo. Mbela okwa li a pula a ningilwe shike? Okwa li a pula Farao epitikilo opo a lekele ovapika omamiliyona va dje mo moshilongo. Mbela Moses okwa li a pumbwa ouladi? Heeno, okwa li e u pumbwa. — Num. 12:3; Heb. 11:27.
(Exodus 10:24-26) Opo nee Farao okwa ifana Moses ndele ta ti: “Indeni mu ka longele Omwene; ashike oimuna yeni neengobe deni nadi fyaale po. Ovana veni nava ye nanye.” 25 Ndele Moses ta ti: “Ove u noku tu pa yo eengobe domatomenoyambo nodomaxwikiloyambo tu di yandjele Omwene Kalunga ketu omayambo. 26 Hano oimuna i nokuuya pamwe nafye, nande ekondo limwe tali ka fyaala po, osheshi muyo tu nokukufa mo omayambo tu longele Omwene Kalunga ketu. Nafye vene yo inatu shiiva shike tu nokuyamba fimbo inatu fika ko oko, tu nokuyamba mokulongela kwetu Omwene.”
(Exodus 10:28) Ndelenee Farao okwe mu lombwela: “Inda, dja po pwaame. Tala, uha holoke vali koshipala shange. Osheshi efiku olo ove to holoka koshipala shange, ove u nokufya.”
(Exodus 11:4-8) Ndele Moses okwa tya: “Omwene osho ta ti: ‘Pokati koufiku Ame ohandi ka endaenda muEgipiti, 5 opo nee oiveli aishe moshilongo shaEgipiti tai ka fya, okudja koshiveli shaFarao, ou ta kala omutumba kolukalwapangelo fiyo okoshiveli shomupika ou ta tu koshini nofiyo okoiveli aishe yoimuna. 6 Ndele tamu ka kala okulila kunene medu alishe laEgipiti, ngaashi inapa kala nande nale, noitapa ka kala vali. 7 Ndelenee kape nOmuisraeli umwe nande ombwa tai mu linyengifile elaka nande movanhu ile moimuna, opo mu shiive nokutya, Omwene ta ningi etongolo pokati kOvaegipiti nOvaisraeli.’ “ 8 Opo nee ovapiya voye aveshe ava tave ke uya kwaame nokulinyongamena poshi koshipala shange ndele tava ti: “Dja po, ove noshiwana ashishe eshi tashi ku shikula. Opo nee handi di po.” Nokwa dja po puFarao nehandu la hanya.
it-2-E 436 okat. 4
Moses
Okwa li a pumbwa ouladi neitavelo opo a ye koshipala shaFarao. Moses naAron ova li ashike va dula okuwanifa po oshilonga osho va li va pewa, keenghono daJehova, okupitila momhepo yaye iyapuki. Kala nee wa fa u wete ombala yaFarao, ohamba oyo ya li inaenghono mounyuni pefimbo opo. Mombala omwa li Farao oo a tumbala, e na elinenepeko, e litala ko ye mwene e li kalunga, a dingililwa kovayandjimayele vaye, kovawiliki vomatangakwaita, kovanangeli nosho yo kovapiya vaye. Mokati kaavo va li tava pataneke Moses, omwa li ovawiliki vomalongelokalunga, eemhule nosho yo ovakulunhu vado. Kakele kuFarao, ovalumenhu ovo navo ova li ve na eenghono mouhamba oo. Ongudu yovanhu aveshe ovo, oya li ya ama kuFarao mokuyambidida oikalunga yaEgipiti. Moses naAron kava li ashike ve uya kuFarao lumwe, ndele ova li ve uya ko lwoikando ihapu, na Farao okwa kala nokukutika omutima waye efimbo keshe, molwaashi okwa li a tokola okuhaefa ovapika vaye Ovaheberi. Konima eshi Moses naAron va shiivifa ehandukilo etihetatu, ova li va tewa mo mombala yaFarao, naashi va ka shiivifa ehandukilo etimuwoi, ova li va lombwelwa kutya inava monika ko vali koshipala shaFarao, nongeenge ove shi ningi, ove na okufya. — Ex 10:11, 28.
Konakona moule omamona opamhepo
(Exodus 10:1, 2) Omwene okwa lombwela vali Moses ndele ta ti: “Inda kuFarao, osheshi Ame nda kukutika omutima waye nomitima dovapiya vaye, opo ndi shiive okuwanifa omadidiliko ange mokati kavo, 2 naave yo opo u shiive okuhepaululila omumwoye nomutekulu woye, eshi Ame nda ninga muEgipiti, nomadidiliko ange nde a longa mokati kavo, opo va shiive nokutya, Aame Omwene.”
w95 9/1 8 okat. 11
Eendombwedi tadi kondjifa oikalunga yoipupulu
Fimbo Ovaisrael va li natango muEgipti, Jehova okwa tuma Moses kuFarao nokwe mu lombwela: “Inda kuFarao, osheshi Ame nda kukutika omutima waye nomitima dovapiya vaye; opo ndi shiive okuwanifa omadidiliko mokati kavo, naave yo opo u shiive okuhepaululila omumwoye nomutekulu woye eshi ame nda ninga muEgipti, nomadidiliko ange nde a longa mokati kavo, opo va shiive nokutya, Aame Omwene.” (Exodus 10:1, 2) Ovaisrael ovo va kala ovaduliki ova li tava ka lombwela ovana vavo oilonga yeenghono yaJehova. Ovana vavo ova li tave ke shi hepaululila yo ovana vavo, nosho nee ngaho sha li tashi ka ningwa koludalo noludalo. Komukalo ou oilonga yeenghono yaJehova oya li tai ka dimbulukiwa. Sha faafana, kunena ovadali ove na oshinakuwanifwa shokuyandja oundombwedi kovana vavo. — Deuteronomion 6:4-7; Omayeletumbulo 22:6.
(Exodus 11:7) Ndelenee kape nOmuisraeli umwe nande ombwa tai mu linyengifile elaka nande movanhu ile moimuna, opo mu shiive nokutya, Omwene ta ningi etongolo pokati kOvaegipiti nOvaisraeli.’ “
Omanenedhiladhilo okuza membo lyaEksodus
11:2. Jehova oha laleke nuuyamba oshigwana she. Oshi iwetikile kutya okwa li a si oshimpwiyu opo Aaisrael ya pewe ondjambi yiilonga yawo muEgipiti. Oya yi meni lyoshilongo ye li oshigwana sha manguluka, ihe hangaashi oonkwatwa dhomiita ndhoka dhi na okupikwa.
Elesho lOmbiibeli
(Exodus 10:1-15) Omwene okwa lombwela vali Moses ndele ta ti: “Inda kuFarao, osheshi Ame nda kukutika omutima waye nomitima dovapiya vaye, opo ndi shiive okuwanifa omadidiliko ange mokati kavo, 2 naave yo opo u shiive okuhepaululila omumwoye nomutekulu woye, eshi Ame nda ninga muEgipiti, nomadidiliko ange nde a longa mokati kavo, opo va shiive nokutya, Aame Omwene.” 3 Opo nee Moses naAron ova ya kuFarao ndele tave mu lombwele: “Omwene Kalunga kOvaheberi osho ta ti: ‘Fiyo onaini ove to anye okulininipika koshipala shange? Lekela ovanhu vange, va shiive okulongela nge. 4 Ndelenee ngeenge to anye vali okulekela ovanhu vange va dje mo, tala, mongula ohandi ka tuma mo oshipaxu moshilongo shoye, 5 ndele sho otashi ka tuvika edu alishe loshilongo, omunhu opo a nyengwe okumona edu. Ndele sho otashi ka lya eshi sha xupa she mu xupifilwa po keemhawe. Nomiti adishe di li momufitu otashi ke di lya. 6 Neengulu doye neengulu dovapiya voye aveshe neengulu dOvaegipiti aveshe otadi ka yada oshipaxu, ouhapu washo inau monika kooxo nokooxokulu kokudja kefiku va kala kombada yedu nofiyo opaife.’ “ Ndele ye okwa punguluka nokwa pilamena ko a dja po puFarao. 7 Opo nee ovapiya vaFarao ve mu lombwela: “Fiyo onaini omulumenhu ou te ke tu ningila omwiyo? Lekela ovalumenhu va ye va ka longele Omwene Kalunga kavo. Ino shiiva mboli nokutya, Egipiti tashi teka po?” 8 Opo nee Moses naAron va ka alulwa ko, ve uya kuFarao, ndele ye te va lombwele: “Indeni ko hano mu ka longele Omwene Kalunga keni. Ndelenee oolyelye tamu i?” 9 Ndele Moses okwa nyamukula ta ti: “Fye ohatu i pamwe novanyasha novakulunhu novana vetu ovamati noukadona, noimuna yetu neengobe detu, osheshi twa hala okuningila Omwene oshivilo.” 10 Opo nee ye ta ti kuvo: “Heeno, Omwene na kale nanye, ame ngeenge handi mu efa, mu ye ko novana veni! Taleni, mu nomakoto meemwenyo deni! 11 Itashi ka ningwa! Indeni, nye ovalumenhu mu longele Omwene ngaashi mwa li mwa hala.” Ndele va tewatewa po puFarao. 12 Opo nee Omwene okwa lombwela Moses: “Yelula eke loye kombada yedu laEgipiti, oshipaxu shi holoke kombada yoshilongo shaEgipiti, noshi lye oimeno aishe yoshilongo aishe ei ya xupa keemhawe.” 13 NaMoses okwa yelula onhaili yaye kombada yedu laEgipiti, nOmwene okwa pepifa omhepo yokoushilo moshilongo omutenya aushe noufiku aushe. Ongula eshi kwa sha omhepo yokoushilo ya eta oshipaxu. 14 Oshipaxu she uya medu alishe laEgipiti nosha wila moshilongo ashishe shaEgipiti, eenduba dinene unene. Oshipaxu shi fike opo inashi kala po nale, noitashi ka holoka vali. 15 Ndele sho osha tuvika edu alishe loshilongo, nedu la li la twima. Ndele sho osha lya oimeno aishe noiimati yokomiti ei ya xupa keemhawe. Moshilongo ashishe shaEgipiti inapa fyaala vali nande sha shitalala sha kala komiti ile koimeno yomomapya.
27 JULI–2 AUGUSTE
OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EXODUS 12
“Opaasa otai ti shike kOvakriste?”
(Exodus 12:5-7) Yo i nokukala odjona ihe noshiponga, odi okamhedi komudo umwe. Tava dulu oku i kufa ngeenge meedi ile moikombo. 6 Ndele ve noku i idilila mo fiyo okefiku etimulongo netine lohani tuu oyo. Neongalo alishe laIsrael li noku i dipaa onguloshi. 7 Ndele vo ve nokukufa mo ohonde noku i vaeka keemhango adishe mbali domuvelo nokoshikulo shopombada yomuvelo, omu tave i li.
“Kala ashike nokunyakukwa”
Jesus okwa li a dipawa mo 14 aNisan 33 O.P. MuIsrael shonale, momafiku 14 aNisan omwa li hamu danwa oshivilo shihafifa shOpaasa. Omudo keshe mefiku olo, omaukwaneumbo okwa li haa li ouvalelo pamwe, oo wa li hau kala wa kwatela mo odjona ihe na oshipo. Osho osha li hashi ningwa okudimbuluka onghandangala oyo ohonde yodjona ya dana mokuxupifwa kwoiveli yOvaisrael eshi omweengeli a li a dipaa oiveli yOvaegipti mo 14 aNisan 1513 K.O.P. (Exodus 12:1-14) Odjona yOpaasa oya li tai faneke Jesus, oo omuyapostoli Paulus a popya kombinga yaye a ti: ‘Odjona yetu yOpaasa, Kristus, oya dipawa.’ (1 Ovakorinto 5:7) Ohonde yodjona yOpaasa otai faneke ohonde yaJesus ya tika, oyo i li oikulila yavahapu. — Johannes 3:16, 36.
(Exodus 12:12, 13) Osheshi oufiku tuu ou Ame ohandi ka endaenda nokutaulula edu laEgipiti nohandi dipaa oiveli aishe yomoshilongo shaEgipiti, oiveli yovanhu noyoinamwenyo. Ndele Ame ohandi ka tokola nehandu oikalunga aishe yomuEgipiti. Aame tuu ou, Omwene. 13 Ndelenee ohonde tai ka kala kunye edidiliko meengulu omu tamu kala: Ame ngeenge handi mono ohonde, Ame ohandi ka koya po. Nye itamu ka hangika koshiponga shokunyonwa po, fimbo Ame handi denge Ovaegipiti.
it-2-E 583 okat. 6
Opaasa
Oitukulwa imwe po i na sha nokudana Opaasa oya li ya wanifwa po kuJesus. Okuwanifwa po kwoshitukulwa shimwe oku na sha nohonde oyo ya li ya vaekwa komaumbo muEgipiti, opo oiveli iha dipawe komweengeli. Paulus okwa popya Ovakriste ovavaekwa ve li eongalo loiveli (Heb 12:23) nosho yo Kristus e li omuxupifi wavo okupitila mohonde yaye. (1Te 1:10; Ef 1:7) Odi yOpaasa kaya li ina okutewa ekipa nande olimwe. Okwa li kwa xunganekwa kutya kape na nande ekipa limwe laJesus tali ka teka, naasho osha li sha wanifwa po pefyo laye. (Eps 34:20; Joh 19:36) Onghee hano, Opaasa oyo ya kala hai danwa kOvajuda oule womido omafele, oya li imwe yomoinima yomOmhango, oyo i li omudidimbe woinima oyo ya li tai ke uya, oyo ya li tai ulike kuJesus Kristus, “Odjona yaKalunga.” — Heb 10:1; Joh 1:29.
(Exodus 12:24-27) “Diinineni oshinima eshi ngaashi onghedimhango yeni nokoludalo leni fiyo alushe. 25 Nongeenge tamu uya medu olo Omwene te ke li mu pa ngaashi Ye a udanekele, nye mu nokudiinina onghedi ei. 26 Novana veni ngeenge tave mu pula: ‘Eenghedi odo otadi ti ngahelipi?’ 27 opo nee nye mu noku va lombwela: ‘Olo eyambo lekoyo lOmwene, ou a koyelela po omaumbo Ovaisraeli muEgipiti, Ye eshi a denga Ovaegipiti, ndelenee a filonghenda omaumbo etu.’ “ Opo ovanhu ve linyongamena nokwiilikana.
‘Efiku olo nali ninge efiku lEdimbuluko’
Mokweendela ko kwomapupi, ovana ova li tave ke lihonga kooxe oilihongomwa ya fimana i na sha nOpaasa. Oshilihongomwa shimwe oshosho kutya Jehova oha amene ovapiya vaye. Ounona ova li ve lihonga kutya ke fi ashike eenghono dongaho di li mewangandjo. Ndele oku li Kalunga omunamwenyo nomunhu wolela, oo e na ko na sha novapiya vaye noha katuka eenghatu molwavo. Okwe shi ulika eshi a li a “denga Ovaegipti” ndele okwa amena oiveli yOvaisrael.
Ovadali Ovakriste kunena ihava hepaululile ovana vavo kombinga yOpaasa omudo keshe. Ndele mbela ohamu hongo ngoo ovana veni oilihongomwa ya faafana, ngaashi kutya Kalunga oha amene oshiwana shaye? Mbela ohamu ulikile ngoo ovana veni kutya omwa tomwa kutya Jehova oha amene natango oshiwana shaye kunena? (Eps. 27:11; Jes. 12:2) Mbela ohamu kundafana kombinga yaasho monghedi yeenghundafana tadi shambula ndele hamonghedi wa fa to yandje oshipopiwa? Ngeenge owa ningi eenghendabala da tya ngaho, otashi ka kwafela oukwaneumbo weni u kule pamhepo.
Konakona moule omamona opamhepo
(Exodus 12:12) Osheshi oufiku tuu ou Ame ohandi ka endaenda nokutaulula edu laEgipiti nohandi dipaa oiveli aishe yomoshilongo shaEgipiti, oiveli yovanhu noyoinamwenyo. Ndele Ame ohandi ka tokola nehandu oikalunga aishe yomuEgipiti. Aame tuu ou, Omwene.
it-2-E 582 okat. 2
Opaasa
Omahandukilo omulongo, oo a li a hanga Egipiti, aeshe okwa li a ulika kutya olo ola li etokolo loikalunga yaEgipiti unene tuu etimulongo, efyo loiveli. (Ex 12:12) Odi yondume oya li iyapuki koshikalunga Ra, onghee hano, okushaminwa kohonde yodi yOpaasa koikulo yomivelo osha li esheko momesho Ovaegipiti. Omhedi nayo oya li iyapuki, nomolwaasho efyo loiveli yeemhedi la li la udifa nai oshikalunga Osiris. Farao okwa li ha fimanekwa e li onga omonamati waRa. Efyo loshiveli shaFarao ola li la ulika kutya Ra naFarao kave na eenghono.
(Exodus 12:14-16) “‘Nefiku tuu olo li noku mu ningila efiku ledimbuluko, ndele nye mu noku li dana ngaashi oshivilo shokufimaneka Omwene. Nye mu noku shi dana kepupi nepupi ngaashi onghedimhango yaalushe. 15 Momafiku aheyali mu nokulya omingome dihe nonhafi. Mefiku lotete nokuli mu nokweekelashi momaumbo eni olumbololo lomungome li nonhafi. Osheshi keshe ou ta li omungome u nonhafi mefiku lotete fiyo okefiku etihamano, omwenyo ou u nokunyonwa po muIsrael. 16 Nomefiku lotete omu nokwoongala oshiongalele shiyapuki, nosho mefiku etiheyali omu nokwoongala oshiongalele sheni shiyapuki. Momafiku enya inamu longa nande oshilonga. Ashike osho omunhu keshe te shi pumbwa okulya, nashi longekidwe.
it-1-E 504 okat. 1
Oshiongalele
Oukwatya we likalekelwa u na sha ‘noyoongalele iyapuki’ aishe ei, oyoo kutya pefimbo layo ovanhu kava li hava longo oilonga yokomake. Pashihopaenenwa, efiku lotete nosho yo etiheyali loshivilo shomingome dihe na onhafi, aa li “oshiongalele shiyapuki,” na Jehova okwa popya kombinga yao a ti: “Momafiku enya inamu longa nande oshilonga. Ashike osho omunhu keshe te shi pumbwa okulya, nashi longekidwe.” (Ex 12:15, 16) Kakele kaasho, pefimbo ‘loyoongalele iyapuki,’ ovapristeri ova li hava kala ve lipyakidila tava yambele Jehova omayambo (Le 23:37, 38), onghee, okulonga oilonga yakwalukeshe kakwa li taku nyono omhango ya sha. Eemhito da tya ngaho, kada li omhito yokushelemba, ndele ponhele yaasho, oda li eemhito opo ovanhu va dule okumona ouwa moinima yopamhepo. Ovanhu ova li hava ongala mefiku lEshabata lumwe moshivike opo va longele Jehova nova hongwe. Ova li hava hongwa okupitila mokulesha moipafi nokuyelifa omishangwa daKalunga ngaashi sha ka ningwa lwanima meeshinagoga. (Oil 15:21) Molwaashi ovanhu kava li hava longo oilonga yokomake mefiku lEshabata ile momafiku ‘oyoongalele iyapuki,’ ova li hava longifa omhito oyo opo va ilikane nokudilonga kombinga yOmushiti nosho yo omalalakano aye. — Tala mo-Insight ASSEMBLY.
Elesho lOmbiibeli
(Exodus 12:1-20) Ndele Omwene okwa lombwela Moses naAron medu laEgipiti ta ti: 2 “Ohani tuu ei, oyo i noku mu ningila ehovelo leehani deni. Yo i noku mu ningila ohani yotete yomeehani domudo. 3 Lombweleni eongalo alishe laIsrael nokutya: Mefiku etimulongo lohani ei keshe umwe muvo, keshe omunyeumbo, e nokukufa odjona, keshe eumbo odjona. 4 Ndelenee eumbo ngeenge olinini nokulya po odjona, opo nee ye na kufe ko pamwe nomushiinda shaye, omaumbo a shaamafana, odjona, pamuvalo weemwenyo, keshe umwe ngaashi a ika okulya, osho mu nokuyeleka i wane okuliwa po. 5 Yo i nokukala odjona ihe noshiponga, odi okamhedi komudo umwe. Tava dulu oku i kufa ngeenge meedi ile moikombo. 6 Ndele ve noku i idilila mo fiyo okefiku etimulongo netine lohani tuu oyo. Neongalo alishe laIsrael li noku i dipaa onguloshi. 7 Ndele vo ve nokukufa mo ohonde noku i vaeka keemhango adishe mbali domuvelo nokoshikulo shopombada yomuvelo, omu tave i li. 8 Vo ove nokulya po ombelela yayo moufiku tuu ou, ya yofwa komundilo nove nokulya omingome dihe nonhafi pamwe noimbodi ilula. 9 Inave i lya iishu ile ya telekwa momeva, ndelenee ya yofwa komundilo, nomutwe nomakondo nomandjadja e li mo. 10 Inava xupifa sha muyo shefiku lomongula, ndele ngeenge tapa xupu sha shefiku lomongula, nashi xwikwe po momundilo. 11 “Ndele mu noku i lya po ngaha: Nye mwa djala omwiya moshiya neenghaku deni keemhadi, nonhaili meke, nomu noku i lya mwa endelela. Osho Opaasa yOmwene. 12 Osheshi oufiku tuu ou Ame ohandi ka endaenda nokutaulula edu laEgipiti nohandi dipaa oiveli aishe yomoshilongo shaEgipiti, oiveli yovanhu noyoinamwenyo. Ndele Ame ohandi ka tokola nehandu oikalunga aishe yomuEgipiti. Aame tuu ou, Omwene. 13 Ndelenee ohonde tai ka kala kunye edidiliko meengulu omu tamu kala: Ame ngeenge handi mono ohonde, Ame ohandi ka koya po. Nye itamu ka hangika koshiponga shokunyonwa po, fimbo Ame handi denge Ovaegipiti. 14 “Nefiku tuu olo li noku mu ningila efiku ledimbuluko, ndele nye mu noku li dana ngaashi oshivilo shokufimaneka Omwene. Nye mu noku shi dana kepupi nepupi ngaashi onghedimhango yaalushe. 15 Momafiku aheyali mu nokulya omingome dihe nonhafi. Mefiku lotete nokuli mu nokweekelashi momaumbo eni olumbololo lomungome li nonhafi. Osheshi keshe ou ta li omungome u nonhafi mefiku lotete fiyo okefiku etihamano, omwenyo ou u nokunyonwa po muIsrael. 16 Nomefiku lotete omu nokwoongala oshiongalele shiyapuki, nosho mefiku etiheyali omu nokwoongala oshiongalele sheni shiyapuki. Momafiku enya inamu longa nande oshilonga. Ashike osho omunhu keshe te shi pumbwa okulya, nashi longekidwe. 17 Diinineni oshivilo eshi shomingome inamu ya onhafi, osheshi mefiku tuu olo Ame nda pitifa omatanga eni medu laEgipiti. Onghee hano nye mu nokudiinina efiku olo kepupi nepupi ngaashi onghedimhango yaalushe. 18 “Mohani yotete, mefiku etimulongo netine lohani, onguloshi, nye mu nokulya omingome dihe nonhafi fiyo onguloshi yefiku etimilongo mbali nalimwe lohani oyo. 19 Momafiku aheyali muha monike momaumbo eni onhafi yomungome, osheshi keshe ou ta li omungome u nonhafi na nyonwe mo moshiwana shaIsrael, ngeenge omunailongo ile omudalelwa mo. 20 Inamu lya nande sha shi nonhafi, ndelenee lyeni omingome dihe nonhafi keshe apa mu li.”