ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • mwbr20 Juni ep. 1-13
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2020
  • Oupalanyole
  • 1-7 JUNI
  • 8-14 JUNI
  • 15-21 JUNI
  • 22-28 JUNI
  • 29 JUNI–5 JULI
Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2020
mwbr20 Juni ep. 1-13

Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa

1-7 JUNI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 44-45

“Josef okwa li a dimina po ovamwaxe”

(Genesis 44:1, 2) Opo nee Josef okwa lombwela elenga leumbo laye ndele ta ti: “Yadifa omakutu ovalumenhu oikulya i fike paenghono davo dokuhumbata, ndele tula mo oimaliwa yakeshe kombada mekutu laye, 2 neholo lange loshisiliveli pamwe noimaliwa yoilya yaye ou na oku li tula meni, kombada mekutu longhelo.” Ndele ye okwa ninga ngaashi a lombwelwa kuJosef.   

w15-E 5/1 14-15

“Aame ndi li ponhele yaKalunga?”

Josef okwa li a pangela omhangela a ende medu ovamwaxe. Okwa li e va lundila kutya ova vaka po eholo laye, nokwa li a tuma opo va shikulwe nokukwatwa po. Eshi eholo la hangika mekutu laBenjamin, aveshe ova li va alulilwa kuJosef. Kungaho Josef okwa li a mona omhito yokulihonga kutya ovamwaxe ovanhu va tya ngahelipi. Juda oye a li e li omupopikalelipo wavo. Okwa li a pula va filwe onghenda, nokwa li a popya kutya aveshe 11 otava dulu okukala ovapika muEgipiti. Josef okwa ti kutya Benjamin oye ashike ta fyaala muEgipiti e li omupika, ndele vakwao aveshe otava dulu okushuna. — Genesis 44:2-17.

Osho osha li she linyengifa Juda a popye a nyemata. Okwa ti: “Oye aeke a fyaala po kuina, naxe oku mu hole.” Eendjovo odo odi na okukala da li da kuma Josef molwaashi oye oshiveli shaRakel, omukulukadi oo a li e holike kuJakob, oo a fya ofimbo a li ta mono Benjamin. Ngaashi xe, Josef naye otashi dulika a li ta dimbuluka nehafo oinima oyo ya li ya ningwa kuina Rakel. Naasho osho tashi dulika sha li sha ningifa Josef a kale e hole Benjamin neenghono. — Genesis 35:18-20; 44:20.

Juda okwa li a twikila okwiindila Josef opo aha ninge Benjamin omupika. Okwa li nokuli a pula opo a ninge omupika ponhele yaBenjamin. Opo nee okwa xulifa neendjovo tadi kumu omutima a ti: “Ame ohandi dulu ngahelipi okuholoka kutate, omona ngeenge ke po pwaame? Ame itandi ka dula okutala oluhodi lidjuu tali ka hanga tate!” (Genesis 44:18-34) Pomhito oyo Juda okwa ulika kutya okwa li a lunduluka filufilu. Ina ulika ashike kutya okwe livela ombedi, ndele okwa ulika monghedi ya denga mbada omaukwatya ngaashi oukwao wananghali, okuheliholamwene nosho yo olukeno.

Josef ka li vali ta dulu okulididimika. Okwa li e na okuulika omaliudo oo a kala a fitikinina mo oule wefimbo. Okwa li a taataa po ovapiya vaye aveshe, ndele ta kwena mokule, ondaka yaye ya udika fiyo okombala yaFarao. Opo nee xuuninwa okwe ve lihololela a ti: “Aame Josef, omumwaxo.” Okwa papatela ovamwaxe ovo va li va kumwa, ndele te va lombwele kutya okwe va dimina po oinima aishe oyo va li ve mu ningila. (Genesis 45:1-15) Kungaho okwa li a hopaenena Jehova oo ha dimine po nehalo liwa. (Epsalme 86:5) Mbela nafye osho hatu ningi ngaho?

(Genesis 44:33, 34) Itavelela hano omupiya woye a kale ponhele yomona omupika womwene wange. Ndele efa omona a ye pamwe navamwatate, 34 osheshi ame ohandi dulu ngahelipi okuholoka kutate, omona ngeenge ke po pwaame? Ame itandi ka dula okutala oluhodi lidjuu tali ka hanga tate!”

(Genesis 45:4, 5) Josef okwa tya vali kovamwaxe: “Eheneni oku kwaame.” Ndele vo eshi va ehena kuye okwa tya: “Aame Josef, omumwaxo, ou mwa landifa po kuEgipiti. 5 Ndelenee inamu kala mwa nyika oluhodi, nye inamu lihandukila eshi mwa landifa nge po. Osheshi omolwokuxupifa eemwenyo deni Kalunga okwe mu tetekelifa nge omu.

Konakona moule omamona opamhepo

(Genesis 44:13) Opo nee vo va pombaula oikutu yavo, keshe umwe okwa londeka omutengi kondongi yaye, ndele vo va shuna koshilando.   

it-2-E 813

Okupombaula oikutu

Okupombaula oikutu osha li edidiliko lOvajuda nosho yo lovanhu vamwe vokOushilo kutya ova nyika oluhodi, unene tuu ngeenge va filwa omupambele wavo wopopepi. Meenghalo dihapu, omunhu okwa li ashike ha pombaula oshikutu kashona komesho, ndele inashi hala okutya okwa li he shi pombaula filufilu itashi djalwa vali.

Oshihopaenenwa shotete osho sha popiwa mOmbiibeli oshaRuben, oshiveli shaJakob oo a pombaula oikutu yaye eshi a li a alukila kelambo, ndele Josef ine mu hanga mo, a ti: “Omumati ke mo! Ame ohandi yuka peni?” E li oshiveli, Ruben okwa li e na oshinakuwanifwa shokufila oshisho ondenge yaye. Xe Jakob eshi a lombwelwa kutya omonamati waye okwa fya, naye okwa li a pombaula oikutu yaye, ndele ta djala eeshako a nyika oluhodi. (Gen 37:29, 30, 34) Eshi ovamwaxe vaJosef va li muEgipiti ova li va ulika kutya ova nyika oluhodi mokupombaula oikutu yavo eshi Benjamin a li a lundilwa kutya okwa vaka. — Gen 44:13.

(Genesis 45:5-8) Ndelenee inamu kala mwa nyika oluhodi, nye inamu lihandukila eshi mwa landifa nge po. Osheshi omolwokuxupifa eemwenyo deni Kalunga okwe mu tetekelifa nge omu. 6 Paife ondjala oya kala moshilongo omido mbali, ndele natango ope nomido nhano itaku limwa ko itaku teywa. 7 Ndelenee Kalunga okwa tetekelifa nge oku opo Ye e mu xupifile oludalo kombada yedu neemwenyo deni di xupe ndele vahapu va xupifwe. 8 Hanye mwa tuma nge oku, ndelenee oKalunga. Ndele Ye okwa lenga nge omupukululi waFarao nelenga leumbo laye alishe nomupangeli woshilongo ashishe shaEgipiti.

w04 9/1 11 okat. 15

Va tondwa ongaho

15 Oshike tashi dulu oku tu kwafela tu ha nyematele ovo ve tu tonde ongaho? Natu dimbuluke kutya ovatondi vetu vanene oSatana neendemoni. (Ovaefeso 6:12) Ofimbo ovanhu vamwe have tu hepeke ve shi shii notave shi ningile owina, vahapu vomwaavo hava pataneke oshiwana shaKalunga ohave shi ningi omolwokuhashiiva kwavo ile molwaashi va hekwa kuvamwe. (Daniel 6:5-17; 1 Timoteus 1:12, 13) Jehova okwa hala “ovanhu aveshe va xupifwe nova fike meshiivo loshili.” (1 Timoteus 2:4) Doshili, vamwe ovo va li ovapataneki ove li paife ovamwatate Ovakriste molwaashi va mona elihumbato letu li he na oshipo. (1 Petrus 2:12) Natango, ohatu dulu okulihonga oshilihongomwa koshihopaenenwa shomonamati waJakob, Josef. Nonande Josef okwa li a mona unene oixuna omolwovamwaxe, ka li e va kwatela onghone. Omolwashike mbela? Omolwaashi okwa mona kutya Jehova okwa li a kufa ombinga moiningwanima oyo, ta endifa oinima opo a wanife po elalakano laYe. (Genesis 45:4-8) Jehova ota dulu okweefa tu hepekwe shi he li pauyuki opo a fimanekife edina laye. — 1 Petrus 4:16.

Elesho lOmbiibeli

(Genesis 45:1-15) Opo nee Josef a nyengwa okulidiinika vali moipafi yaaveshe va li puye, ndele ta ingida: Aveshe nava pite mo! Ndele inapa kala nande omunhu, Josef eshi e lihololela ovamwaxe. 2 Nokwa hovela okulila pombada, Ovaegipiti nomalenga aFarao ove mu uda. 3 Ndele Josef okwa lombwela ovamwaxe, ndele ta ti: “Aame Josef! Tate oku na omwenyo natango?” Ndelenee ovamwaxe va nyengwa oku mu nyamukula, osheshi ova haluka unene moipafi yaye. 4 Josef okwa tya vali kovamwaxe: “Eheneni oku kwaame.” Ndele vo eshi va ehena kuye okwa tya: “Aame Josef, omumwaxo, ou mwa landifa po kuEgipiti. 5 Ndelenee inamu kala mwa nyika oluhodi, nye inamu lihandukila eshi mwa landifa nge po. Osheshi omolwokuxupifa eemwenyo deni Kalunga okwe mu tetekelifa nge omu. 6 Paife ondjala oya kala moshilongo omido mbali, ndele natango ope nomido nhano itaku limwa ko itaku teywa. 7 Ndelenee Kalunga okwa tetekelifa nge oku opo Ye e mu xupifile oludalo kombada yedu neemwenyo deni di xupe ndele vahapu va xupifwe. 8 Hanye mwa tuma nge oku, ndelenee oKalunga. Ndele Ye okwa lenga nge omupukululi waFarao nelenga leumbo laye alishe nomupangeli woshilongo ashishe shaEgipiti. 9 Hano endeleleni, mu ye kutate noku mu lombwela: ‘Omumwoye Josef ota ti ngaha: “Kalunga okwa lenga nge omwene woshilongo ashishe shaEgipiti. Ila kwaame, ino kala ko! 10 Ndele ove oto dulu okukala moshikandjo Gosen nokukala popepi naame nosho yo ovamwoye novatekulu voye needi doye neengobe naashishe u shi na. 11 Ndele ame ohandi ke ku kalela noshisho, osheshi natango ope na omido nhano dondjala, opo ove neumbo loye naaveshe ava ve li pwoove muha nyonwe po.” ’ 12 Ndele taleni, omesho eni vene nomesho aBenjamin taa mono nokutya, aame mwenemwene handi popi nanye. 13 Hepaululileni tate efimano lange alishe muEgipiti naashishe mwe shi mona, ndele endeleleni okweeta tate oku.” 14 Opo naye okwa papatela omumwaina Benjamin mofingo ndele ta lili, naBenjamin yo okwa lilila mofingo yaye. 15 Ndele ye okwa fipa ovamwaxe aveshe komilungu nokwe va papatela nomaoko ndee okwa lila. Ndele konima ovamwaxe ova popya naye.

8-14 JUNI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 46-47

“Oikulya pefimbo londjala”

(Genesis 47:13) Ndele moshilongo ashishe inamu monika vali omungome, osheshi ondjala oya handuka unene moshilongo shaEgipiti nomedu laKaanan inamu monika vali oilya.

w87-E 5/1 15 okat. 2

Okuxupifa eemwenyo pefimbo londjala

2 Omido heyali doshishipo oda li da xula, nondjala oya li ya hovela ngaashi Jehova a li a xunganeka. Ondjala oyo kaya li ashike muEgipiti, ndele oya li ‘kongonga aishe yedu.’ Eshi ovanhu ovo va li va fya ondjala muEgipiti va li va hovela okulilila Farao e va pe oikulya, Farao okwe va lombwela a ti: “Indeni kuJosef, ningeni ngaashi te mu lombwele.” Josef okwa li a landifa Ovaegipiti oikulya fiyo oimaliwa yavo tai pu po. Opo nee ova li va hovela okuyandja po oimuna yavo opo va pewe oikulya. Xuuninwa ovanhu ove uya, ndele tava lombwele Josef tava ti: “Tu landa fye vene nomapya etu moilya. Ofye vene nomapya etu hatu liyandje ovapika vaFarao.” Onghee Josef okwa li a landela Farao omapya aeshe Ovaegipiti. — Genesis 41:53-57; 47:13-20.

(Genesis 47:16) Ndele Josef okwa nyamukula ta ti: “Eteni oimuna yeni, ndele ame ohandi mu pe oilya moimuna yeni, ngeenge oimaliwa oya pwa po.”

(Genesis 47:19, 20) Omolwashike fye tu na okuxulila apa momesho oye, fye vene nomapya etu? Tu landa fye vene nomapya etu moilya. Ofye vene nomapya etu hatu liyandje ovapika vaFarao. Tu pa ombuto, tu ka kale tu na omwenyo, fye tuha fye nomapya etu aha ninge omaputu.” 20 Osho ngaha hano Josef a landela Farao omapya aeshe omuEgipiti, osheshi Ovaegipiti aveshe va landifa po omapya avo, shaashi ondjala oya li inene unene. Osho ngaha hano oshilongo ashishe sha ninga shaFarao.

(Genesis 47:23-25) Opo nee Josef okwa lombwela ovanhu ta ti: “Taleni, onena eli ame nde mu landela Farao, nye vene nomapya eni. Tambuleni ombuto mu shiive okukuna omapya eni. 24 Ndele mokuteya kweni omu na okweetela Farao oshitukulwa shimwe shomutitano. Oitukulwa ine nai ninge yeni, i ninge ombuto yomapya neendja deni nodaava ve li momaumbo eni neendja doludalo leni.” 25 Ndele vo ve mu nyamukula, tava ti: “Ove we tu kaleka nomwenyo. Natu filwe onghenda momesho omwene wetu, opo nee hatu ka kala ovapiya vaFarao.”

kr 235 okat. 11-12

Ouhamba otau ka wanifa ehalo laKalunga kombada yedu

11 Ehepuluko. Ovanhu mounyuni otava fi ondjala yopamhepo. Ombibeli oya londwela tai ti: “Tala, omafiku tae uya, Omwene Kalunga osho ta ti, Ame ohandi tumine oshilongo ondjala, handjala yomungome, hanota lomeva, ndelenee ondjala yokuuda eendjovo daKalunga.” (Amos 8:11) Mbela ovapangelwa vOuhamba waKalunga navo otava fi ondjala? Jehova okwa li a xunganeka eyooloko olo li li pokati kovapiya vaye novatondi vaye a ti: “Ovapiya vange otava ka lya, ndelenee nye otamu ka fya ondjala, tala, ovapiya vange otava ka nwa, ndelenee nye otamu ka fya enota, tala, ovapiya vange otava ka hafa, ndelenee nye otamu ka fifwa ohoni.” (Jes. 65:13) Owa mona ngoo nghee eendjovo odo tadi wanifwa?

12 Omafiloshisho opamhepo otaa kungulukile kufye a fa omulonga oo tau ende alushe tau tamunuka mo notau lelepala. Oishangomwa yetu oyo ya kanghamena kOmbibeli, oinima oyo ya kwatwa moungalo, ouvidio, okwoongala, oyoongalele nosho yo ouyelele oo u li konhele yetu yokointaneta, aishe kumwe oya fa omeva taa kunguluka omafiloshisho opamhepo mounyuni ou tau fi ondjala yopamhepo. (Hes. 47:1-12; Joel 3:18) Mbela ino tunhukwa okumona nghee omaudaneko aJehova e na sha neendja da henena taa wanifwa mokukalamwenyo kwoye kwakeshe efiku? Oho kendabala ngoo okulya koshililo shaJehova efiku keshe?

Konakona moule omamona opamhepo

(Genesis 46:4) Ame ohandi ka ya pamwe naave kuEgipiti, naame mwene ohandi ke ku alula ko vali. Ndele Josef ote ke ku fifikinifa omesho oye.”

it-1-E 220 okat. 1

Oikala nosho yo omaudi

Okutenheka eke komesho oshimhu. Eshi Jehova a lombwela Jakob kutya “Josef ote ke ku fifikinifa omesho oye” (Gen 46:4), okwa li a hala kutya Josef ota ka tuvika omesho aJakob ngeenge okwa fi, oshilonga osho sha li hashi longwa komonamati woshiveli. Kungaho Jehova okwa li ta ulikile Jakob kutya oushiveli ou na okuya kuJosef. — 1Omaf 5:2.

(Genesis 46:26, 27) Ava va tembukila kuEgipiti pamwe naJakob ndele ava va dja momatundji aye, aveshe kumwe ova li omilongo hamano navahamano. Ovalikadi vovana vaJakob inava valelwa mo. 27 Novana ovamati vaJosef ava ve mu dalelwa muEgipiti ova li ovana vavali. Ovanhu aveshe vomepata laJakob, ava ve uya kuEgipiti, ove li omilongo heyali.

Ouyelele wokukonakonwa mo-nwtsty Oil 7:14

Kumwe aveshe ova li 75: Stefanus ka li ta tofa ovelishe yonhumba kondadalunde mOmishangwa dOshiheberi eshi a yandja omuvalu wovaneumbo vaJakob ovo va ya kuEgipiti kutya ove li 75. Omuvalu oo kau mo momashangelo Ovamasoreti Omishangwa dOshiheberi. Gen 46:26 okwa ti: “Ava va tembukila kuEgipiti pamwe naJakob ndele ava va dja momatundji aye, aveshe kumwe ova li omilongo hamano navahamano. Ovalikadi vovana vaJakob inava valelwa mo.” Ovelishe 27 oya twikila ko tai ti: “Ovanhu aveshe vomepata laJakob, ava ve uya kuEgipiti, ove li omilongo heyali.” Meevelishe odo, ovanhu ova valulwa meenghedi mbali da yoolokafana. Onghedi yotete otashi dulika ya kwatela mo ashike oludalo laJakob, ofimbo omuvalu omutivali wa kwatela mo ovanhu aveshe ovo va ya pamwe naye kuEgipiti. Omuvalu wovana vaJakob owa popiwa yo muEx 1:5 nosho yo muDeut 10:22, omo mwa yandjwa omuvalu ‘womilongo heyali.’ Stefanus okwa yandja omuvalu omutitatu oo otashi dulika wa kwatela mo ovapambele vamwe natango vaJakob. Vamwe ova ti kutya omuvalu oo owa kwatela mo ovana nosho yo ovatekulu vaJosef ovo va dalwa kovanamati vaye, Manasse naEfraim, ovo va tumbulwa metoloko lo-Septuagint laGen 46:20. Vamwe vali ova ti kutya omuvalu oo owa kwatela mo ovakulukadi vovanamati vaJakob ovo inava kwatelwa mo momuvalu oo wa popiwa muGen 46:26. Onghee hano, omuvalu “75” otashi dulika wa kwatela mo omuvalu aushe kumwe. Omuvalu oo otashi dulika wa kanghamena keekopi dOmishangwa dOshiheberi odo da li ko mefelemudo lotete O.P. Oule womido, ovahongwanhu ova kala ve shii kutya omuvalu “75” oo owa popiwa muGen 46:27 nosho yo muEx 1:5 odo da tolokwa mo-Septuagint yOshigreka. Kakele kaasho, mefelemido 20, okwa monika omishangwatonywa mbali pEfuta La Fya di na sha naEx 1:5 mOshiheberi, ndele na mo omwa longifwa omuvalu “75.” Onghee otashi dulika omuvalu waStefanus wa kanghamena ku amwe omomashangelo oo onale. Kashi na nee mbudi kutya ediladilo lilipi li li mondjila, omuvalu waStefanus otau ulike ashike kutya oludalo laJakob ola valulwa meenghedi da yoolokafana.

Elesho lOmbiibeli

(Genesis 47:1-17) Opo nee Josef okwe uya ndee okwa shiivifila Farao ta ti: “Tate novamwatate ove uya needi davo neengobe davo noinima aishe ve kwete, va dja medu laKaanan, ndele vo ove li moshikandjo Gosen.” 2 Ndele ye okwa kufa mo ovamwaxe ovalumenhu vatano nokwe va eta koshipala shaFarao. 3 Opo nee Farao a pula ovamwaxe vaJosef ta ti: “Oshilonga sheni oshashike?” Ndele vo va nyamukula tava ti: “Ovapiya voye ovafita veedi ngaashi ootate.” 4 Natango vo ova lombwela Farao tava ti: “Fye otwe uya tu kale manga ngaashi ovanailongo moshilongo, osheshi kwinya kaku na oulifilo weedi dovapiya voye, shaashi ondjala idjuu oi li medu laKaanan. Itavela, fye ovapiya voye, tu tule moshikandjo Gosen.” 5 Opo nee Farao okwa popya naJosef ndele ta ti: “Xo novamwaxo ove uya kwoove. 6 Edu alishe laEgipiti oli li po la yeuluka moipafi yoye; xo novamwaxo nava kale momukunda muwa u dule adishe domoshilongo. Nava kale moshikandjo Gosen. Nongeenge wa shiiva nokutya mokati kovamwaxo omu na ovalumenhu ve shii okulineekelwa moshilonga shavo, va tula po va ninge ovapashukili voimuna yange.” 7 Opo nee Josef okwa eta mo xe Jakob nokwe mu kaleka koshipala shaFarao. Ndele Jakob okwa nangeka noupuna Farao. 8 Opo nee Farao okwa tya kuJakob: “Omido dokukala kwoye odi fike peni?” 9 Ndele Jakob okwa nyamukula Farao ndele ta ti: “Efimbo lounailongo wange omido efele nomilongo nhatu. Omuvalu womafiku okukala kwange omanini noku yadi oluhodi, olo inali hanga omuvalu wootatekulu va li ve u na mounailongo wavo.” 10 Opo nee Jakob okwa nangeka noupuna Farao, ndele va lekelafana naFarao. 11 Ndele Josef okwa nangeka xe novamwaxe nokwe va pa omapya oshilongo shaEgipiti, momukunda muwa u dule adishe moshilongo moshitukulwalongo shaRameses, ngaashi Farao a tonga. 12 Ndele Josef okwa palula xe novamwaxe neumbo alishe laxe nomingome pamuvalu woludalo. 13 Ndele moshilongo ashishe inamu monika vali omungome, osheshi ondjala oya handuka unene moshilongo shaEgipiti nomedu laKaanan inamu monika vali oilya. 14 Ndele Josef okwa ongela oimaliwa aishe ya li muEgipiti nomuKaanan mokulandifa oilya oyo va landa, ndele Josef okwa twala oimaliwa mouhamba waFarao. 15 Ndele oimaliwa eshi ya pwa mo muEgipiti nomuKaanan, Ovaegipiti aveshe ve uya kuJosef ndele ova tya: “Tu pa omungome! Omolwashike tu na okufya koshipala shoye? Osheshi oimaliwa oya pwa po.” 16 Ndele Josef okwa nyamukula ta ti: “Eteni oimuna yeni, ndele ame ohandi mu pe oilya moimuna yeni, ngeenge oimaliwa oya pwa po.” 17 Opo nee vo ova eta oimuna yavo kuJosef e va pe oilya meenghambe davo nomeedi davo nomeengobe davo nomeendongi davo. Nomudo tuu ou ye okwe va palula noilya i fike pomuvalu woimuna yavo.

15-21 JUNI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | GENESIS 48-50

“Ovanamido ove na shihapu oku tu lombwela”

(Genesis 48:21, 22) Ndele Israel okwa lombwela Josef ta ti: “Ame ondi li pokufya, ndelenee Kalunga ota kala pamwe nanye, ndele te mu shunifa koshilongo shooxokulu. 22 Ndele ame ohandi ku pe oshikandjo shi dule shovamwaxo, osho nda kwata mOvaamori keenghono deongamukonda nouta.”

it-1-E 1246 okat. 8

Jakob

Ofimbo Jakob ina fya, okwa nangeka noupuna ovatekulu vaye, ovanamati vaJosef, nopawiliko laKalunga Efraim ou munini okwe mu tula komesho yaManasse ou a kula. Jakob okwa lombwela Josef oo ta ka pewa lwomapa avali efyuululo loushiveli a ti: “Ohandi ku pe oshikandjo shi dule shovamwaxo, osho nda kwata mOvaamori keenghono deongamukonda nouta.” (Gen 48:1-22; 1Omaf 5:1) Molwaashi Jakob okwa landa oshitukulwa shedu kovanamati vaHamor popepi naSekem (Gen 33:19, 20), otashi ulike kutya eudaneko olo a udanekela Josef oli li euliko leitavelo laye. Okwa popya paxunganeko kutya oludalo laye otali ka finda Kanaan osho sha fa sha ningwa nale keenghono deongamukonda nouta waye. (Tala mo-Insight AMORITE.) Efyuululo laJosef li na sha noshilando osho sha findwa koludalo laJakob ola kwatela mo oitukulwa ivali oyo ya pewa epata laEfraim nolaManasse.

(Genesis 49:1) Opo nee Jakob okwa ifana ovana vaye ovamati ndele ta ti: “Ileni, liongeleni, opo ndi shiive oku mu shiivifila eshi tashi mu hange pexulilo lomafiku:

it-2-E 206 okat. 1

Omafiku axuuninwa

Exunganeko olo Jakob a li a xunganeka eshi a li pokufya. Eshi Jakob a lombwela ovanamati vaye a ti, “Ileni, liongeleni, opo ndi shiive oku mu shiivifila eshi tashi mu hange pexulilo lomafiku:” ile “pomafiku tae ke uya” (AT), okwa li a hala kutya pefimbo opo eshi eendjovo daye tadi ka wanifwa. (Gen 49:1) Oule womafelemido avali a pita, Jehova okwa li a lombwela xekulu yaJakob, Abram (Abraham) kutya oludalo laye otali ka hepekwa oule womido 400. (Gen 15:13) Onghee, efimbo lomonakwiiwa olo la popiwa kuJakob li li ‘exulilo lomafiku’ kala li tali ka hovela ofimbo omido 400 dokuhepekwa inadi xula. (Opo u mone ouyelele u na sha naGenesis 49, tala oitukulwa i na sha novana vaJakob koshi yomadina avo.) Exunganeko olo ola li yo tali ka wanifilwa “Israel yaKalunga” ile tu tye Israel shopamhepo. — Gal 6:16; Rom 9:6.

(Genesis 50:24, 25) Ndele Josef okwa lombwela ovamwaxe ta ti: “Ame ohandi ka fya, ndelenee Kalunga te mu diinine ndele te mu twala koshilongo eshi moshilongo shinya Ye a udanekela nokwaana Abraham naIsak naJakob.” 25 Ndele Josef okwa anifa ovana vaIsrael ndele ta ti: “Kalunga ngeenge te mu kongo, kufeni omakipa ange aa, a twaleni ko.”

w07 6/1 30 okat. 10

Ovanamido ove li enangeko noupuna kovanyasha

10 Ovanamido otava dulu yo okukala enwefemo liwa kovaitaveli vakwao. Josef omonamati waJakob, okwa li a longa oshilonga sheitavelo shi li paunafangwa eshi a li moukulupe, noshilonga osho osha li shi na enwefemo linene kovalongelikalunga vashili omamiliyona ovo va li ko konima yaye. Eshi a li e na omido 110, ‘okwa li a lombwela Ovaisrael nhumbi ve na okuningila omakipa aye.’ Okwa ti kutya ngeenge tava fiye po Egipti ove na okuya nomakipa aye. (Ovaheberi 11:22; Genesis 50:25) Elombwelo olo ola li euliko kutya Ovaisrael ove na eteelelo lokudja moupika omo va kala omido dihapu konima yefyo laJosef nosha li eshilipaleko kutya ove na okumangululwa.

Konakona moule omamona opamhepo

(Genesis 49:19) “Gad, ovakwaita tave mu totele, ndelenee ye ote va kwata koshififinwa.

w04 6/1 28 okat. 4-5

Ovo tava fimaneke Kalunga ova nangekwa noupuna

4 Fimbo inava ya mEdu lEudaneko, oilyo yepata laIsrael laGad oya li ya pula i efwe i tule medu li na oulifilo muwa koushilo womulonga waJordan. (Numeri 32:1-5) Okukala medu olo okwa li tashi ka pula okulididimikila omashongo a kwata moiti. Omapata oo a li kouninginino womulonga waJordan okwa li taa ka kala e li meameno lefilu laJordan—oshikelelifo shopaushitwe shokukelela omaponokelo opaukwaita. (Josua 3:13-17) Ndelenee shi na sha nomadu okouninginino womulonga waJordan, embo The Historical Geography of the Holy Land, la shangwa kuGeorge Adam Smith, otali ti: “[Omadu oo okwa] lalakana okudja kedu linene la tumbalala laArabia nokae na naanaa oikelelifo yokwaamena. Onghee hano okwa kala alushe haa ponokelwa kovaendauli ovafindjala, vamwe vomuvo ova kala have a ponokele omudo keshe omolwoulifilo.”

5 Epata laGad okwa li le shi endifa ngahelipi koshi yomafininiko oo a li po nope he na olufuwo? Omafelemido komesho yefimbo, xekulululwa yavo Jakob eshi a li e li pokufya okwa xunganeka a ti: “Gad, ovakwaita tave mu totele, ndelenee ye ote va kwata koshififinwa.” (Genesis 49:19) Okutala ashike ngahenya keendjovo odo, otashi dulika di monike da fa tadi teya omukumo. Ndele paushili eityo lado otali lombwele Ovagad kutya nava kondjife ovatondi vavo. Jakob okwa shilipaleka Ovagad kutya ngeenge ova ningi ngaho, ovaponokeli vavo otava ka ya onhapo, ndele Ovagad otave ke va lifa onghaku.

(Genesis 49:27) “Benjamin oye embungu tali nyanyaula. Ongula tali li oshihakanwa shalo nonguloshi tali tukula eshi la kwata.”

it-1-E 289 okat. 2

Benjamin

Eenghono dokulwa doludalo laBenjamin oda li da ulikwa mexunganeko olo Jakob a li a xunganeka eshi a li pokufya eshi a lombwela omonamati a ti: “Benjamin oye embungu tali nyanyaula. Ongula tali li oshihakanwa shalo nonguloshi tali tukula eshi la kwata.” (Gen 49:27) Ovabenjamin ovo hava lu, ova li va didilikwa omolwokukupula emanya tashi dulika nolulyo ile nolumosho nohava shoneke ‘oluxwiki limwe.’ (Ovatok 20:16; 1Omaf 12:2) Omutokolipangeli Ehud oo a li e na olumosho, oo a dipaa ohamba ikwanyanya Eglon, okwa li Omukwabenjamin. (Ovatok 3:15-21) Otaku dulu yo okutiwa kutya efimbo ‘longula,’ sha hala kutya eshi Israel sha ninga ouhamba, mepata laBenjamin, nonande ola li “lininielela,” omo mwa dja ohamba yotete yOvaisrael, Saul omonamati waKish, oo a li e na onyati nokwa lwifa Ovafilisti. (1Sam 9:15-17, 21) Sha faafana, pefimbo ‘lokonguloshi,’ sha hala kutya lwanima mondjokonona yOvaisrael, mepata laBenjamin omo mwa dja omumbada Ester nosho yo omuprima Mordekai, ovo va li va xupifa Ovaisrael eshi hanga va hanaunwe po kOuhamba waPersia. — Est 2:5-7.

Elesho lOmbiibeli

(Genesis 49:8-26) “Juda, oove tuu! Ove oto ka hambelelwa kovamwaxo. Eke loye otali ka kala kofingo yovatondadi voye. Koshipala shoye ovana vaxo otave ke linyongamena. 9 Juda onghoshi onyasha; moihakanwa wa dja, omumwange. Ye ote likoko, ndee ta nangala ngonghoshi, ngaashi onghoshi onghadi. Olyelye ta dulu oku mu taataa? 10 Epangelodibo itali ka kufwa kuJuda nodibo youhamba itai di po peemhadi daye. Fiyo ou e na okuuya te uya, noiwana tai ka dulika kuye. 11 Ye ota pandeke ondongi onyasha yaye komuviinyu, nondongwena yondongi yonghadi yaye okeshila lomuviinyu. Ye ota kosho oikutu yaye momaviinyu nelwakani laye mohonde yeeviinyu. 12 Omesho aye a tilyana komaviinyu, nomayoo a toka komashini. 13 “Sebulon ota ka kala pomunghulo wefuta, ndee ta ka kala popepi neeskepa, kombinga yokuSidon. 14 “Isaskar ondongi yomakipa a pama, tai nangala pokati koyuunda. 15 Ye eshi a mona etulumuko oliwa nedu la wapala, ye okwa endameka epepe laye lokuhumbata omutengi, ndele okwe liyandja a ninge omupika. 16 “Dan ota ka yukifila ovana vaye ngaashi limwe lomomapata aIsrael. 17 Dan ota ka kala eyoka mondjila, efu melila, olo tali lumata pomhando yonghambe, opo omulondi ta u ko ongali. 18 “Omwene, ohandi teelele exupifo loye! 19 “Gad, ovakwaita tave mu totele, ndelenee ye ote va kwata koshififinwa. 20 “Asser, eendja daye di na omaadi, ndele ta kongele eehamba oiliwa inyenye. 21 “Naftali ongaashi oholongo i na onhapo; muye otamu di oludalo liwa. 22 Josef omuti mupe tau imi, omuti mupe pofifiya. Oitai yao tai tandavele kombada yekuma. 23 Ovaumbi vomauta tave mu nangele, ndele tave mu umbu, ndele tave mu lwifa, 24 ndelenee outa waye wa pama nomaoko nomake aye e na eenghono molwomake Omunamapangelo womuJakob, Omufita nemanya laIsrael, 25 Kalunga kaxo, ekwafo loye, nekwafo laKalunga Omunaenghono adishe, ou te ku nangeke noupuna nomanangeko okeulu pombada, nomanangeko nomakungulukilo omeva oposhi, nomanangeko omavele nomomadimo. 26 Omanangeko noupuna aa xo a pewa, e dule omanangeko noupuna eemhunda daalushe, eeshali doupuna dokoikulundudu yaalushe. Omanangeko noupuna aa naa kale kombada yomutwe waJosef nokombada pokati komutwe womuhoololwa mokati kovamwaxe.

22-28 JUNI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EXODUS 1-3

“Ohandi ka kala osho nda hoolola okukala”

(Exodus 3:13) Opo nee Moses okwa lombwela Kalunga ta ti: “Ndelenee ame ngeenge handi i kOvaisraeli ndele handi va lombwele: ‘Kalunga kooxo okwa tuma nge kunye,’ ndele tava pula nge: ‘Olyelye edina laye?’ Ohandi va nyamukula shike?”

w13 3/15 25 okat. 4

Fimaneka edina laJehova la tumbala

4 Lesha Exodus 3:10-15. Eshi Moses a li e na omido 80, Kalunga okwa li e mu pa elombwelo la kwata moiti a ti: “Pitifa mo muEgipti oshiwana shange Ovaisrael.” Moses okwa li a nyamukula monghedi yefimaneko, a li a pula epulo lididilikwedi. Paulelalela Moses okwa li a pula ta ti: ‘Edina loye olyelye?’ Ndele mbela Moses okwa li a hala okutya ngahelipi eshi a pula epulo olo, ngeenge oshiwana shaKalunga osha hangwa nale shi shii edina olo? Okwa li a hala okushiiva shihapu kombinga yamwene wedina olo, oinima oyo tai ka tomha oshiwana shaKalunga shi itavele kutya Kalunga ote ke shi mangulula shili. Omalipulo aMoses oku shii okuudiwa ko, molwaashi Ovaisrael ova kala moupika oule wefimbo. Otashi dulika va ka kale va limbililwa ngeenge Kalunga kooxekulululwa ote ke va mangulula ngoo shili. Ndele Ovaisrael vamwe ova li nokuli hava longele oikalunga yomuEgipti. — Hes. 20:7, 8.

(Exodus 3:14) Ndele Kalunga ta ti kuMoses: “Aame tuu Ame. U nokunyamukula Ovaisraeli u tye ngaha: ‘Aame tuu Ame,’ a tuma nge kunye.”   

kr 43, oshimhungu

EITYO LEDINA LAKALUNGA

EDINA Jehova ola dja koshitya shOshiheberi tashi ti “okuninga.” Ovahongwanhu vamwe otava ti kutya kungaho oshityalonga osho oshi li molupe lokuningifa. Onghee hano, vahapu ove udite kutya edina laKalunga otali ti “Oha ningifa.” Eityo olo oli li filufilu metwokumwe nondodo yaJehova e li Omushiti. Okwa ningifa opo pa holoke oinima aishe meshito, mwa kwatelwa oishitwa inaendunge nota twikile okuningifa opo ehalo nelalakano laye li wanifwe po.

Hano otu na okuuda ko ngahelipi enyamukulo olo Jehova a li a pa Moses muExodus 3:13, 14? Moses okwa li a pula a ti: ‘Ngeenge handi uya kOvaisrael ndee handi va lombwele: Kalunga kooxe okwa tuma nge kunye, ndee tava pula nge: Olyelye edina laye? Ohandi va nyamukula shike?’ Jehova okwa li a nyamukula a ti: “Aame tuu Ame [Ohandi ka kala osho nda hoolola okukala, NW].”

Didilika kutya, Moses ka li lela ta pula Jehova e mu lombwele edina laye. Moses nOvaisrael vakwao ova li ve shii nale edina laKalunga. Moses okwa li ashike ta pula opo Jehova e mu pe ouyelele tau pameke eitavelo u na sha nokutya Ye oKalunga a tya ngahelipi. Nomolwaasho Jehova a nyamukula ta ti: “Aame tuu Ame [“Ohandi ka kala osho nda hala okukala,” NW].” Jehova okwa li a hololela Moses oukwatya waye mukumwifi, kokutya: Ota dulu okukala keshe osho a hala opo a wanife po elalakano laye. Pashihopaenenwa, pefimbo laMoses nOvaisrael, Jehova okwa li a ninga Omuxupifi, Omuyandjimhango, Omufilishisho nosho tuu. Jehova oha hoolola okukala keshe osho a hala okukala opo a wanifile ovapiya vaye omaudaneko aye. Ashike osho inashi hala okutya edina laye otali ti hoolola okukala. Ndele osha kwatela mo yo osho ha ningifa eshito laye mokuwanifwa kwelalakano laye.

Konakona moule omamona opamhepo

(Exodus 2:10) Ndelenee okaana eshi ka kula, okwe ka twala kokakadona omona waFarao. Nokwa ninga omona waye omumati. Ndele ye okwe mu luka Moses ndele ta ti: “Ame onde mu kufa momeva.”

g04-E 4/8 6 okat. 5

Ehokololo laMoses oloshili, ile ongano?

Mbela oshoshili ngoo kutya omonakadona wohamba yaEgipiti okwa li a kufa po okaana ka tya ngaho e ke ka tekule? Osho lela, molwaashi elongelokalunga laEgipiti ola li la honga kutya osha fimana okuulika oukwao wananghali ngeenge omunhu okwa hala okuya meulu. Shi na sha nokutekula okaana, omulafululi umwe woikulunima, Joyce Tyldesley, okwa ti: “Ovakainhu novalumenhu Ovaegipiti ova li va talika ko ve fike pamwe. Pamhango, ova li ve na oufemba wa faafana ngeenge tashi uya poinima yopaveta noyopamaliko . . . novakainhu ova li ve na oufemba wokutekula ounona nande havo ve va dala otyanghu.” Omukanda umwe wonale u na sha nokutekula ounona owa popya shi na sha nomukainhu umwe Omuegipiti oo a li a tekula ovapiya ongovana vaye. Shi na sha nokukuta ina yaMoses e li omuleli wokaana, o-The Anchor Bible Dictionary oya ti: “Elongekido li na sha nokufuta ina yaMoses a kale omuleli waye . . . ola faafana nomalongekido oo kwa li haa ningwa muMesopotamia e na sha nokulela ounona.”

(Exodus 3:1) Ndele Moses okwa lifa oimuna yaxemweno Jetro, omupristeli waMidian. Ndelenee efiku limwe ye eshi a twalele oimuna langhele kwinya kouninginino wombuwa, okwe uya komhunda yaKalunga nokutya Horeb.

w04 4/1 8 okat. 4

Omanenedhiladhilo okuza membo lyaEksodus

3:1 — Jetro okwa li omusaaseri a tya ngiini? Pomathimbo goohekulululwa yAaisrael, omutse gwuukwanegumbo ogwa li hagu kala gu li omusaaseri guukwanegumbo wawo. Jetro osha yela kutya okwa li hekulululwa nosho wo omutse gwomuhoko gwAamidian. Molwashoka Aamidian oya li ezimo lyaAbraham lwa valwa kuKetura, otashi vulika ya li ye shi sha kombinga yokulongela Jehova. — Genesis 25:1, 2.

Elesho lOmbiibeli

(Exodus 2:11-25) Ndele opa ningwa pomafiku enya Moses eshi a kula, okwa ya a ka talele po ovakwao, ovamwaxe nokwa mona oshilonga shavo shidjuu. Nokwa mona omulumenhu Omuegipiti nhumbi a denga omulumenhu Omuheberi, umwe womovakwao. 12 Ndele ye okwa lengalenga kombinga nombinga ndele eshi a mona pehe na ovanhu, ye okwa dipaa Omuegipiti ndele te mu fudike medu. 13 Mefiku lomongula ye okwa ya ko vali, ndele pa li ovalumenhu vavali Ovaheberi va dengafana. Opo nee ye a pula kwaau e noushima: “Oshike to dengele omukweni?” 14 Ndele ye okwa nyamukula ta ti: “Olyelye e ku tula po u kale omwene nomutokoli wetu? Wa hala ngeno okudipaa nge, ngaashi wa dipaa Omuegipiti?” Ndele Moses okwa tila ndele ta ti: “Oshili, oshinima sha shiivika.” 15 Ndele Farao eshi e di kundana, ye a konga Moses e mu dipae. Ndelenee Moses okwa yaFarao onhapo nokwa tula medu laMidian, ndele a kala omutumba pomufima umwe. 16 Ndele omupristeli waMidian okwa li e novana oukadona vaheyali. Vo ove uya komufima okuteka omeva nokuxwiila oimuna yaxe. 17 Ndelenee ovafita ve uya nove va taataa mo. Opo nee Moses okwa fikama nokwe va kwafa, ndele ta xwiile oimuna yavo. 18 Ndele eshi ve uya kuxe yavo Rehuel ye okwa tya: “Ongahelipi mwa endelela nena?” 19 Ndele vo tava nyamukula: “Omulumenhu Omuegipiti okwe tu popila kovafita. Nokwe tu tekela omeva ndele a xwiila oimuna.” 20 Opo ye ta ti kovana vaye oukadona: “Ye oku li peni? Omolwashike mwe mu fiila ko? Mu ifaneni ye e uye okulya omungome.” 21 Ndele Moses okwa hokwa po nokwa kala pomulumenhu ou, ndele ye okwe mu pa omona okakadona Sippora. 22 Ndele ye eshi a dala okaana okamati, Moses okwe ka luka Gersom. Osheshi ye a tile: “Ame nda kala ngaashi omunailongo koilongo.” 23 Ndele efimbo lile eshi la pita po, ohamba yaEgipiti oya fya. NOvaisraeli ova kuwa nokulila omolwoupika. Ndele onghuwo yavo molwoupika wavo oya fika kuKalunga. 24 Ndele Kalunga okwa uda ekemo lavo, naKalunga okwa dimbulukwa ehangano laye naAbraham naIsak naJakob. 25 Ndele Kalunga okwa tala Ovaisraeli, nokwe va kalela noshisho.

29 JUNI–5 JULI

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | EXODUS 4-5

“Ohandi ka kala nokanya koye”

(Exodus 4:10) Opo nee Moses okwa lombwela Omwene: “Akutu Omwene, ame nghi shii kupopya; onghela nongheleinya nonena eli, eshi wa popifa omupiya woye; osheshi okutumbula kwange taku nyenge nge nelaka lange olidjuu.”

(Exodus 4:13) Ndelenee ye ta ti: “Akutu Omwene, tuma ko umwe, nande olyelye wa hala.”

w10-E 10/15 13-14

Ovo hava ningi omalipopilo mbela Jehova ohe va tale ko ngahelipi?

“Inandi wana.” Otashi dulika u diladile kutya ino wana okukala omuudifi wonghundana iwa. Ovapiya vamwe ovadiinini vaJehova vopefimbo lOmbiibeli ova li ve udite kutya inava wana okuwanifa po oinakuwanifwa oyo va li va pewa kuJehova. Diladila koshihopaenenwa shaMoses. Eshi a li a pewa elombwelo odikilila kuJehova okwa ti: “Akutu Omwene, ame nghi shii kupopya; onghela nongheleinya nonena eli, eshi wa popifa omupiya woye; osheshi okutumbula kwange taku nyenge nge nelaka lange olidjuu.” Nonande Jehova okwa li e mu shilipaleka, Moses okwa nyamukula a ti: “Akutu Omwene, tuma ko umwe, nande olyelye wa hala.” (Ex. 4:10-13) Jehova okwa li e linyenga ngahelipi?

(Exodus 4:11, 12) NOmwene okwe mu nyamukula: “Olyelye a shitila omunhu okanya? Nolyelye a shita omufitandaka nomufitamatwi, omunamesho nomupofi? Haame Omwene? 12 Inda ko hano ashike naame ohandi ka kala nokanya koye noku ku longa, eshi u nokupopya.”

w14 4/15 9 okat. 5-6

Mbela ou wete ngoo oo “e he wetike”?

5 Fimbo Moses ina alukila kuEgipti, Kalunga okwa li e mu lombwela efinamhango la fimana, olo Moses lwanima a ka shanga membo laJob, tali ti: “Okutila Kalunga okwo ounongo.” (Job 28:28) Opo Jehova a kwafele Moses a kale e na etilo olo noku katuke pandunge, okwa li a ulika kutya ope na eyooloko pokati komunhu naKalunga Omunaenghono adishe. Okwa li e mu pula a ti: “Olyelye a shitila omunhu okanya? Nalyelye a shita omufitandaka nomufitamatwi, omunamesho nomupofi? Haame, Omwene?” — Ex. 4:11.

6 Moses okwa li e lihonga mo shike mwaasho? Okwe lihonga kutya ina pumbwa okukala a tila. Okwa li a tumwa kuJehova oo oye a li ta dulu oku mu pa keshe osho a pumbwa opo a lombwele Farao etumwalaka laYe. Shikwao vali, Farao ka li ta yelekwa naJehova. Kalele kaasho, osho hasho sha li oshikando shotete ovapiya vaKalunga va li moshiponga shOvaegipti. Otashi dulika Moses a li a dilonga kunghee Jehova a li a amena Abraham, Josef naye mwene pefimbo lokupangela kwooFarao va tetekela. (Gen. 12:17-19; 41:14, 39-41; Ex. 1:22–2:10) Molwaashi Moses okwa li e na eitavelo muJehova, oo “e he wetike,” okwa li a ya nouladi koshipala shaFarao nokupopya ondjovo keshe oyo Jehova e mu lombwela.

(Exodus 4:14, 15) Opo nee ehandu lOmwene la xwamena Moses ndele Ye ta ti: “Omumwanyoko Aron, Omulevi, oko e li ndi shii. Ondi shi shii ye e shii okupopya nawa. Ndele ye ote ku shakeneke. Noye eshi te ku mono omutima waye tau ka hafa. 15 Ove u nokupopya nokutula mokanya kaye eendjovo. Ndele Ame ohandi ka kala nokanya koye nonokanya kaye, nde handi mu longo eshi mu nokuninga.

w10-E 10/15 14

Ovo hava ningi omalipopilo mbela Jehova ohe va tale ko ngahelipi?

Jehova ka li a kufa Moses oshinakuwanifwa osho. Ponhele yaasho, Jehova okwa li a hoolola Aaron a kwafele Moses mokuwanifa po oshilonga osho. (Ex. 4:14-17) Shikwao vali, omido da ka shikula ko, Jehova okwa kala pamwe naMoses noku mu pa keshe osho a pumbwa opo a dule okuwanifa po oinakuwanifwa oyo a li e mu pa. Kunena, kala wa shilipalekwa kutya Jehova ota longifa ovaitaveli vakweni va pyokoka opo ve ku kwafele u wanife po oilonga yoye moukalele. Komesho yaaishe, Eendjovo daKalunga ode tu shilipaleka kutya Jehova ote ke tu kwafela tu wanife po oilonga oyo e tu lombwela tu longe. — 2 Kor. 3:5; tala oshimhungu “The Happiest Years of My Life.”

Konakona moule omamona opamhepo

(Exodus 4:24-26) Hano mondjila, fimbo ve li monhanda, Omwene okwe mu hanga nokwa hala oku mu dipaa. 25 Opo nee Sippora okwa kufa okamanya ka upikwa nokwa kengha oshipa shonhele youlumenhu womona waye omumati nokwe shi kumifa eemhadi daMoses ndele ta ti: “Oshili, oove omuhomboli wange wopahonde.” 26 Ndele Ye okwe mu efa. Opo ye okwa tile: “Omuhomboli wopahonde! Omolwokupita etanda.”

w04-E 3/15 28 okat. 4

Omapulo a dja kovaleshi

Omupopyo waSippora oo kutya “oove omuhomboli wange wopahonde” owa pumba. Osho otashi ulike shike shi na sha naye? Omolwokudulika kwaye koiteelelwa i na sha nelongekido lepitotanda, Sippora okwa li a dimina ekwatafano laye naJehova pakanghameno lehangano li na sha nepitotanda. Ehangano lOmhango olo lwanima Jehova a li a ninga nOvaisrael ola ulika kutya omolwalo Jehova ota dulu okutalika ko e li onga omushamane, ofimbo oshiwana shaIsrael sha li onga omukulukadi. (Jeremia 31:32) Onghee eshi Sippora a li a popya kutya Jehova (oo a li e lilwe po komweengeli) oku li onga “omuhomboli wopahonde,” kungaho otashi dulika a li ta ulike kutya okwa tambula ko oiteelelwa yehangano li na sha nepitotanda. Osha fa shili ngaha kutya okwa li a tambula ko ondodo yokukala e li omukulukadi mehangano lepitotanda, ofimbo Jehova Kalunga e li onga omushamane. Onghalamwenyo yomonamati waye kaya li vali moshiponga, molwaashi okwa li a dulika meendelelo koiteelelwa yaKalunga.

(Exodus 5:2) Ndelenee Farao ta nyamukula: “Omwene olyelye, ame ndi pwilikine ondaka yaye ndi lekele Israel? Omwene ou kandi mu shii noitandi ka lekela Israel a dje mo.”

it-2-E 12 okat. 5

Jehova

“Okushiiva” inashi hala ashike okutya okukala u shii oshinima shonhumba ile omunhu wonhumba. Nabal oo elai okwa li e shii edina laDavid, ashike natango okwa li a pula a ti: “David olyelye?” meityo olo kutya, “Oha pe nge shike?” (1Sam 25:9-11; yelekanifa 2Sam 8:13.) Farao naye okwa tile kuMoses: “Omwene olyelye, ame ndi pwilikine ondaka yaye ndi lekele Israel? Omwene ou kandi mu shii noitandi ka lekela Israel a dje mo.” (Ex 5:1, 2) Kungaho Farao okwa li a hala kutya ke shii Jehova e li Kalunga kashili ile e na eenghono di dule dohamba yaEgipiti nepangelo laye, noke na eenghono dokuwanifa po ehalo laye ngaashi sha popiwa kuMoses naAron. Ashike paife, Farao nOvaegipiti aveshe pamwe nOvaisrael ova li ve na okushiiva eityo lolela ledina olo nosho yo kutya oli lile po lyelye. Osho Jehova a li a ulikila Moses osha li tashi ulike kutya Kalunga ota ka wanifa po elalakano laye li na sha nOvaisrael, te ke va mangulula, te va pe Edu lEudaneko nokungaho ota wanifa po ehangano olo a li a ninga nooxekulululwa. Ngaashi Kalunga eshi popya a ti: ‘Otamu ka shiiva nokutya, Aame Omwene Kalunga keni.’ — Ex 6:4-8; tala mo-Insight ALMIGHTY.

Elesho lOmbiibeli

(Exodus 4:1-17) Opo nee Moses okwa nyamukula ta ti: “Ndelenee vo ngeenge itava itavele nge ndele itava pwilikine ondaka yange, ndelenee tava ti: ‘Omwene ine ku lihololela?’ “ 2 Opo nee Omwene ta pula Moses ta ti: “Oshike shi li meke loye?” Ndele ye okwa nyamukula: “Onhaili.” 3 Ndele Ye ta ti: “I ekela poshi.” Opo ye e i ekela poshi, ndele yo oya ninga eyoka, naMoses okwe li ya onhapo. 4 Opo nee Omwene okwa lombwela Moses: “Nana eke loye u li kwate komushila.” Moses okwa nana eke laye nokwe li kwata, ndele lo ola ninga onhaili meke laye, 5 Opo venya ve na okwiitavela nokutya: “Omwene Kalunga kaAbraham, Kalunga kaIsak naKalunga kaJakob e ku lihololela.” 6 NOmwene okwe mu lombwela vali: “Shitika eke loye monghwapa.” Ndele ye okwa shitika eke laye monghwapa yaye. Ndele ye eshi e li kufa mo, la kwatwa koshilundu, la toka ngaashi eemhawe. 7 Ndele Ye ta ti: “Shitika mo vali eke loye monghwapa yoye.” Ndele okwa shitika eke laye monghwapa yaye; ndele eshi e li kufa mo, lo la li la yela ngaashi olutu laye. 8 Ndele Kalunga okwa ti vali: “Ngeenge itave ku itavele noitava udu molwedidiliko lotete, opo nee tava itavele molwedidiliko laxuuninwa. 9 Ndele ngeenge itava itavele omadidiliko aa avali noitava pwilikine ondaka yoye, teka hano omeva muNil u a tile poukukutu. Opo nee omeva aa a kufwa muNil taa ka ninga ohonde poukukutu.” 10 Opo nee Moses okwa lombwela Omwene: “Akutu Omwene, ame nghi shii kupopya; onghela nongheleinya nonena eli, eshi wa popifa omupiya woye; osheshi okutumbula kwange taku nyenge nge nelaka lange olidjuu.” 11 NOmwene okwe mu nyamukula: “Olyelye a shitila omunhu okanya? Nolyelye a shita omufitandaka nomufitamatwi, omunamesho nomupofi? Haame Omwene? 12 Inda ko hano ashike naame ohandi ka kala nokanya koye noku ku longa, eshi u nokupopya.” 13 Ndelenee ye ta ti: “Akutu Omwene, tuma ko umwe, nande olyelye wa hala.” 14 Opo nee ehandu lOmwene la xwamena Moses ndele Ye ta ti: “Omumwanyoko Aron, Omulevi, oko e li ndi shii. Ondi shi shii ye e shii okupopya nawa. Ndele ye ote ku shakeneke. Noye eshi te ku mono omutima waye tau ka hafa. 15 Ove u nokupopya nokutula mokanya kaye eendjovo. Ndele Ame ohandi ka kala nokanya koye nonokanya kaye, nde handi mu longo eshi mu nokuninga. 16 Ndele ye e nokupopya novanhu ponhele yoye, noye ota ka ninga okanya koye naave to ningi kalunga kuye. 17 Kufa hano onhaili ei meke loye, nayo u nokuninga omadidiliko.”

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma