ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • mwbr23 Novemba ep. 1-11
  • Eedjo dokafo “Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa”

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • Eedjo dokafo “Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa”
  • Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2023
  • Oupalanyole
  • 6-12 NOVEMBA
  • 13-19 NOVEMBA
  • 20-26 NOVEMBA
  • 27 NOVEMBA–3 DESEMBA
  • 4-10 DESEMBA
  • 11-17 DESEMBA
  • 18-24 DESEMBA
  • 25-31 DESEMBA
Eedjo dokafo Onghalamwenyo yapaKriste noilonga yokuudifa 2023
mwbr23 Novemba ep. 1-11

Eedjo dokafo Onghalamwenyo yopaKriste noilonga yokuudifa

© 2023 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania

6-12 NOVEMBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JOB 13-14

“Omunhu ngeenge ta fi, ota ka nyumuka tuu vali?”

w99-E 10/15 3 ¶1-3

Omapekapeko etu e na sha nokukala nomwenyo efimbo lile

NOKULI nokunena, ovanhu vanini kave udite ko ediladilo olo lokukala nomwenyo oule wokafimbo kaxupi, nonande ola shangwa nale omido 3 500 lwaapo da ka lupuka. Oshidjuu alushe kovanhu okuuda ko kutya otava kala ashike nomwenyo oule wokafimbo kanini, opo nee tava kulupa nokufya. Onghee okutala kondjokonona, opa li pa ningwa omalongekido e na sha nokuweda ko kokukalamwenyo kwovanhu.

Pefimbo laJob, Ovaegipti ova li hava li omatondo oinamwenyo, opo vati va kale va nyashuka natango. Lwanima, ovanhu vamwe ova li va kendabala okulongifa oumhulile, opo va ete po oshikunwa osho tashi dulu okukwafela omunhu a kale nomwenyo oule wefimbo lile. Vahapu vomovanhu ovo ova li va itavela kutya oshingoli, osho sha ningwa kovanhu, otashi dulu okuyandja omwenyo ihau fi, nonokutya okulila moiyaxa yoshingoli otaku dulu okuweda ko kokukalamwenyo. Omifyuululwakalo nosho yo omalongelokalunga onale Oshichina okwa li a itavela kutya otava dulu okulundulula ovakwaita volutu mokulongifa eenghedi donhumba, ngaashi okudilonga, okupata omufudo nosho yo okulya oikulya i na oitungifi, naasho otashi dulu okupa omunhu omwenyo ihau fi.

Omukonakoni omweendi Omuspain, Juan Ponce de León, okwa shiivikila omapekapeko aye e na sha nokukonga ofifiya younyasha. Ndokotola umwe womefelemudo eti-18 okwa shanga membo laye Hermippus Redivivus kutya oukadona elela ounyasha ove na okutulwa mokanduda kanini pokulombo, opo omifudo davo di ongelwe momakende, di ka longifwe mokuweda ko kokukalamwenyo. Okutala keenghedi adishe odo, kape na nande oimwe ya pondola.

w15 4/15 32 ¶1-2

Omuti ngeenge owa tetwa po otau dulu ngoo okututuma vali?

MEPINGAFANO nomuti muwa womusederi wokuLibanon, omuti wolumono oo hau monika wa fa wa lemba otashi dulika uha kale uhokwifa naanaa okutala. Ndele omiti dolumono ohadi dulu okuxupa meenghalo didjuu. Dimwe oda kala ko nokuli oule womido hanga 1 000. Omidi domuti wolumono ohadi mene da yuka medu mokule, nomuti ohau dulu nokuli okututuma nonande efina ola hanauka po filufilu. Shimha ashike omidi di na omwenyo, omuti otau dulu okukula natango.

Omulumenhu omudiinini Job okwa li e na elineekelo kutya ngeenge okwa fi, ota ka kala vali nomwenyo. (Job 14:​13-15) Okwa longifa oshihopaenenwa shomuti, tashi dulika wolumono, opo a ulike elineekelo laye kutya Kalunga oku na eenghono doku mu nyumuna. Job okwa ti: “Nokuli, nomuti u neteelelo, nande tau kewa po, otau tutuma oitutumine [ipe].” Konima yoluteni ngeenge odula oya loko, omuti wolumono oo wa kukuta “[otau] twiyuka oitai ngaashi onhwika italala ya twikwa.” — Job 14:​7-9.

w11 4/1 12 ¶5

“Ove ho djuulukwa oshilonga shomake oye”

Eendjovo daJob otadi tu hongo kutya Jehova omunahole: Oha kala e na ekwatafano le likalekelwa naavo ve li ngaashi Job, ovo have liyandje momake aye nohave liefa e va me noku va vyula va ninge ovanhu va hokiwa kuye. (Jesaja 64:8) Jehova okwa lenga ovalongeli vaye ovadiinini. Okwa “djuulukwa” ovadiinini vaye ovo va fya. Omuhongwanhu umwe okwa ti kutya oshitya shOshiheberi osho sha tolokwa “djuulukwa” “nopehe na omalimbililo, oshimwe shomoitya oyo i na eenghono, oyo tai ulike komaliudo omoule e na sha nokudjuulukwa neenghono oshinima shonhumba.” Jehova iha dimbuluka ashike ovalongeli vaye ndele okwa hala yo oku va alulila momwenyo.

Omamona opamhepo

it-1-E 191

Omute

Omute owa li yo hau longifwa tau ulike koshinima shihe na oshilonga, ile shihe na ongushu. Pashihopaenenwa, Abraham okwa lombwela Jehova, a ti: “Ame ondwi nomute.” (Gen 18:27; tala yo Jes 44:20; Job 30:19.) Job okwa faafanifa osho ookaume kaye ovanaipupulu va popya ‘nomayeletumbulo omute.’ — Job 13:12.

13-19 NOVEMBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JOB 15-17

“Ino hopaenena Elifas, ngeenge to hekeleke”

w05-E 9/15 26 ¶4-5

Henuka omadiladilo mai!

Peemhito adishe dopatatu opo Elifas a popya, okwa fa a li a hala okutya Kalunga ke na olupandu lasha li na sha naashishe osho ovapiya vaye ve mu longela. Elifas okwa lombwela Job, a ti: “Tala, Ye ite lineekele ovapiya vaye, nomovaengeli vaye ota mono ombedi.” (Job 4:18) Lwanima, Elifas okwa lombwela Kalunga, a ti: “Ye ite lineekele nande ovayapuki vaye, nomaulu yo inaa yela komesho yaye.” (Job 15:15) Opo nee okwa pula, a ti: “Omunaenghono adishe ote lilikolele tuu sha, ove ngeenge omuyuki?” (Job 22:3) Bildad okwa li metwokumwe netaleko olo, nomolwaasho a popya, a ti: ‘Ohani yoovene itai yela nokuyelelela. Neenyofi inadi yela momesho aKalunga.’ — Job 25:5.

Otu na okulungama tuha nwefwe mo kokudiladila kwa tya ngaho. Otaku dulu oku tu ningifa tu kale tu udite kutya Kalunga ota pula unene shihapu kufye. Etaleko la tya ngaho otali dulu okunghundipaleka ekwatafano letu naJehova. Shikwao vali, ngeenge otwe lihange monghalo ya tya ngaho, ohatu ke linyenga ngahelipi, ngeenge otwa pewa outekuduliko oo wa pumbiwa? Ponhele tu u tambule ko nelididimiko, omutima wetu otashi dulika ‘u ka handukile Omwene,’ notashi dulika tu ka kwatele Jehova onghone. (Omayeletumbulo 19:3) Osho itashi tula tuu oupamhepo wetu moshiponga!

w15 2/15 8 ¶16

Hopaenena oukwatya waJesus welininipiko nowolune

16 Eendjovo detu dolune. Olune otali ke tu linyengifa tu hekeleke ovo va polimana ile tu va ‘twe ouladi.’ (1 Ovatessaloniki 5:14) Oshike hatu dulu okutya opo tu va twe omukumo? Ohatu dulu oku va lombwela kutya otu na ko nasha navo shi fike peni. Ohatu dulu oku va pandula noku va kwafela va mone omaukwatya avo mawa nokudula kwavo. Ohatu dulu yo oku va dimbulukifa kutya Jehova oye e va kwafela va mone oshili, osho tashi ulike kutya ove na ongushu kuye. (Johannes 6:44) Natu va shilipaleke kutya Jehova oku na ko nasha filufilu novapiya vaye ovo ve “nomitima da teyauka” ile ‘omhepo ya nyanyauka.’ (Epsalme 34:19) Eendjovo detu dolune otadi dulu okutalaleka lela ovo va pumbwa ehekeleko. — Omayeletumbulo 16:24.

Omamona opamhepo

w06 4/1 30 ¶11

Omanenediladilo okudja membo laJob

7:​9, 10; 10:21; 16:22 — Mbela omapopyo oo e li meevelishe odo otaa ulike kutya Job ka li a itavela menyumuko? Omapopyo aJob oo e li meevelishe odo oku na sha nonakwiiwa yaye i na sha naasho sha li tashi ka ningwa po okafimbo kaxupi ngeenge a fi. Okwa li a hala okutya shike mbela? Otashi dulika a li a hala okutya ngeenge okwa fi, ovanhu vopefimbo laye itava ka kala have mu mono vali. Oku shi talela mwaasho, konima ngeenge a fi, ka li ta ka alukila keumbo laye, molwaashi ka li ta ka kala e na omwenyo fiyo efimbo laKalunga lokunyumuna ovanhu la fika. Ile otashi dulika Job a li a hala okutya kape na omunhu ta dulu okudja mo moshovafi kuye mwene. Oushili oo kutya Job okwa li e na eteelelo li na sha nenyumuko lomonakwiiwa ou liwetikile muJob 14:​13-15.

20-26 NOVEMBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JOB 18-19

“Ino ekelashi ovaitaveli vakweni”

w22.01 16 ¶9

Oilihongomwa oyo hatu lihongo, eshi Jesus a lila

9 Yambidida ovo va nyika oluhodi. Jesus ka li ashike a lila pamwe naMarta naMaria, ndele okwa li yo a pwilikina kuvo noku va hekeleka. Ohatu dulu okuningila sha faafana ovo va nyika oluhodi. Dan, omukulunhuongalo wokoAustralia, okwa ti: “Eshi nda filwa omukulukadi wange, onda li nda pumbwa okuyambididwa. Ovalihomboli vahapu ova li ve lilongekida okupwilikina kwaame. Ova li va pitika nge ndi popye omaliudo ange, nokava li hava kala va fya ohoni, ngeenge handi lili. Ova li yo hava pe nge ekwafo tali longo ngaashi okukosha otuwa yange, okulandela nge oipumbiwa, okutelekela nge oikulya, oinima oyo nda li itandi dulu okuninga kwaame mwene. Ova li yo hava ilikana luhapu pamwe naame. Ova ulika lela kutya ove li ookaume kashili ‘ovo va dalwa va kwafe moluhepo.’” — Omayel. 17:17.

w21.09 30 ¶16

Ngeenge umwe, oo u hole, a efa po okulongela Jehova

16 Twikila okuyambidida oilyo youkwaneumbo oyo idiinini. Ova pumbwa okuulikilwa ohole nokutuwa omukumo shi dulife nale. (Heb. 10:​24, 25) Omafimbo amwe, oilyo youkwaneumbo oyo i na omupambele a kondwa ohai kala i udite kutya nayo inai pumbwa okweendafana neongalo. Inatu efa va kale ve udite ngaho. Ovanyasha, ovo ve na ovadali va fiya po oshili, otwa pumbwa oku va pandula noku va twa omukumo. Maria, oo e na omushamane a kondwa nokwa fiya po oukwaneumbo, okwa ti: “Ookaume kange vamwe ohave uya keumbo letu, hava teleke ko nokukwafela nge ndi konakone Ombiibeli nounona vange. Ohava kala ve udite ko ouyehame wange nohava lili pamwe naame. Ohava popile nge, ngeenge ovanhu tava popi oinima ihe li paushili kombinga yange. Ova twa nge omukumo ndi pule komesho.” — Rom. 12:​13, 15.

w90-E 9/1 22 ¶20

Mbela oto lalakanene ngoo okupewa oinakuwanifwa meongalo?

20 Olutu lovakulunhuongalo oli na okudidilika kutya okukufa umwe oinakuwanifwa ohashi polimaneke umwe oo a li nale omukulunhuongalo, ile omuyakuliongalo, nokuli nonande oye a efa po oshinakuwanifwa kuye mwene. Ngeenge ina kondwa, ndele ovakulunhuongalo tava didilike kutya omumwatate okwa polimana, ove na okuyandja ekwafo lopamhepo, tave shi ningi pahole. (1 Ovatessalonika 5:14) Ove na oku mu kwafela a didilike kutya okwa pumbiwa meongalo. Nonande okwa pewa nale outekuduliko, otashi dulika shiha pule efimbo lile kwaao omulininipiki noku na olupandu a alulilwe vali oinakuwanifwa noku pewe imwe ya wedwa po meongalo.

Omamona opamhepo

w94-E 10/1 32

Eendjovo donghenda odi na eenghono

Kakele kaasho, eshi Job a li a pumbwa etwomukumo, Elifas nookaume kaye kava li ve mu lombwela eendjovo donghenda. Ova li va vela Job ombedi omolwokumona oixuna kwaye, tava popi kutya otashi dulika e na osho a ninga sha puka meholeko. (Job 4:8) Ombiibeli yedina The Interpreter oya popya ya ti: “Job okwa li a pumbwa okuulikilwa olukeno tali di komutima. Ndele okwa li ashike a lombwelwa eendjovo dikukutu odo tadi yahameke omutima.” Onghee Job okwa li a uda nai neenghono keendjovo daElifas nodookaume kaye, nomolwaasho a lila, a ti: “Fiyo onaini tamu ka nyonyodolifa nge nokunyanyaula nge neendjovo?” — Job 19:2.

Inatu hala nandenande okuudifa nai omupiya waKalunga omolweendjovo detu inadi diladilwa nawa. (Yelekanifa Deuteronomion 24:15.) Eyeletumbulo limwe lOmbiibeli ola londwela tali ti: “Osho to popi otashi dulu okuxupifa omwenyo, ile oku u nyona po; onghee ou na okutambula ko oilanduliko yeendjovo doye.” — Omayeletumbulo 18:​21, TEV.

27 NOVEMBA–3 DESEMBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JOB 20-21

“Ouyuki ihau ufwa keliko”

w07 8/1 31 ¶12

Ou na ngoo “oupuna puKalunga”?

12 Ngaashi Jesus a popya, okukala noupuna puKalunga otaku yelekanifwa nokulituvikilila omamona. Jesus okwa li ta ti kutya katu na okukala hatu yandje elitulemo lihapu kokulikola omamona ile kokukala hatu hafele oiniwe yetu. Ponhele yaasho, otu na okulongifa oiniwe yetu mokuxwepopaleka ekwatafano letu naJehova. Ngeenge otwa ningi ngaho ohatu ka kala noupuna puKalunga. Omolwashike mbela taku dulu okutiwa ngaho? Omolwaashi ote ke tu nangeka noupuna muhapu. Ombibeli otai ti: “Enangeko noupuna lOmwene, olo tali likolifa, noshilonga shidjuu itashi wedele ko sha.” — Omayeletumbulo 10:22.   

Omamona opamhepo

w95 1/1 5 ¶19

Natu Finde Satana nOilonga Yaye

19 Oshi li shiwa okudidilika kutya omupiya waKalunga Job okwa li e na “omadiladilo okulipulapula” oo Satana a yandja okupitila muElifas naSofar. (Job 4:​13-18, NW; 20:​2, 3, NW) Hano Job okwa mona “ouyahame,” oo wa etwa kokupopya kwaye ‘eendjovo da puka’ shi na sha ‘nomatilifo’ oo a yahameka omadiladilo aye. (Job 6:​2-4; 30:​15, 16) Elihu okwa pwilikina kuJob a mwena nokwe mu kwafela shili okumona etaleko lopaunongo aushe olo Jehova e na shi na sha noinima. Nosho yo nena, ovakulunhuongalo otava ulike kutya ove na ko nasha novahepekwa mokuhawedela ko “efininiko” kwaavo va tya ngaha. Shapo, ngaashi Elihu, vo otava pwilikine nelididimiko kuvo nokudja opo otave va vaeke nomaadi Eendjovo daKalunga oo tae va udifa nawa. (Job 33:​1-3, 7; Jakob 5:​13-15) Hano keshe umwe oo omaliudo aye a tilifwa komaudjuu, nande olela ile a diladilwa ashike, ile oo ta ‘tilifwa keendjodi ile komamoniko’ ngaashi Job a tilifwa, ota dulu okumona ehekeleko lopamishangwa meongalo olo tali mu udifa nawa. — Job 7:14; Jakob 4:7.      

4-10 DESEMBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JOB 22-24

“Omunhu ota dulu tuu okukwafa Kalunga?”

w05-E 9/15 27 ¶1-3

Henuka omadiladilo mai!

Metwokumwe filufilu nediladilo olo kutya Kalunga ote tu pula tu ninge shihapu, otashi ulike kutya ovanhu kave na oshilonga. Mepopyo laElifas etitatu omwa kwatelwa epulo tali ti: “Omunhu ota dulu tuu okukwafa Kalunga? Ahowe, Omunaendunge ote likwafa Ye mwene.” (Job 22:2) Elifas okwa li a hala okutya omunhu ke na oshilonga kuKalunga. Sha faafana, Bildad okwa popya, a ti: “Omunhu ta dulu ngahelipi okukala omuyuki koshipala shaKalunga? Naau a dalwa komukainhu ota dulu ngahelipi okukala a yela?” (Job 25:4) Metwokumwe netomhafano olo, ongahelipi Job, e li omunhu wopambelela, ta dulu okukala omuyuki koshipala shaKalunga?

Ovanhu vamwe kunena, ova kanyatela omaliudo mai e na sha navo vene. Oinima, ngaashi onghedi omo va tekulwa, omashongo oo va shakeneka monghalamwenyo, ile okuninga oihakanwa i na sha noutondwe woukwamuhoko, nayo otai dulu okuweda ko kwaasho. Ashike Satana neendemoni daye navo ohava ningifa omunhu a kale e na omaliudo mai. Ngeenge otava dulu okunwefa mo omunhu a kale e udite kutya oinima aishe iwa oyo ha ningi oyongaho kuKalunga Omunaenghono adishe, otashi dulu okuningifa omunhu a kale e udite ehe na eteelelo lasha nandenande. Mokweendela ko kwefimbo, omunhu a tya ngaho otashi dulika a ka talale, nokweehena nokuli kokule naKalunga omunamwenyo. — Ovaheberi 2:1; 3:12.

Oukulupe nosho yo okuhe na oukolele ohai tu ngabeke. Okukufa ombinga kwetu moilonga i na sha nOuhamba otashi dulika ku monike kunini okuyelekanifa naasho twa li hatu ningi nale, eshi twa li ovanyasha, tu na oukolele notu na eenghono. Osha fimana okukaleka momadiladilo kutya Satana neendemoni daye ova hala tu kale tu udite kutya ouwa oo hatu longo inau wana kuKalunga. Otu na okuhenuka okudiladila kwa tya ngaho.

w95-E 2/15 27 ¶6

Oshilihongomwa shanghee tu na okuungaunga nomaupyakadi

Ookaume vaJob vatatu ova li ve mu udifa nai neenghono, eshi ve mu lombwela omataleko opanhu ponhele yoku mu lombwela oinima oyo tai ulike ounongo wopaKalunga. Elifas okwa li a ninga oshinima shinene, eshi a popya kutya ‘Kalunga ke na elineekelo movapiya vaye,’ nonokutya kashi na naanaa oshilonga kuJehova kutya nee Job okwa li omuyuki, ile hasho. (Job 4:18; 22:​2, 3) Oshidjuu okutambula ko eendjovo odo tadi teya omukumo nodihe li paushili! Itashi kumwifa, eshi lwanima Jehova a hanyena Elifas nosho yo ookaume kaye, omolwoukolokoshi wavo. Okwa popya, a ti: “Shaashi nye inamu popya nge eendjovo da yuka.” (Job 42:7) Ashike Elifas okwa li ta ka popya natango eendjovo di yahameka.

w03-E 4/15 14-15 ¶10-12

Ovanyasha ovo tava hafifa omutima waJehova

10 Ngaashi sha ulikwa mehokololo lopaMbiibeli, Satana ina yeleka ashike oudiinini waJob, ndele owovanhu yo aveshe ovo hava longele Kalunga, naave wa kwatelwa mo. Satana okwa lombwela Jehova shi na novanhu aveshe, a ti: “Omunhu keshe osho e shi na [haJob ashike, ndele keshe umwe] te shi yandjele omwenyo waye.” (Job 2:4) Mbela ou wete onghandangala oyo to dana momhata oyo inene? Ngaashi sha ulikwa mOmayeletumbulo 27:​11, Jehova ota ti kutya ope na oshinima shimwe osho wa pumbwa okuninga, opo a dule okunyamukula omulundili waye, Satana. Diladila ashike Omunamapangelo weshito alishe te ku pula u kufe ombinga momhata oyo inenenene. Osho kashi fi tuu oshinakuwanifwa sha denga mbada nosho yo oufembanghenda munene kwoove! Mbela oto dulu okuwanifa po osho Jehova te ku pula u ninge? Job osho a li a ninga. (Job 2:​9, 10) Jesus naye okwe shi ninga nosho yo vamwe vahapu mondjokonona, mwa kwatelwa ovanyasha vahapu. (Ovafilippi 2:8; Ehololo 6:9) Naave oto dulu okuninga sha faafana. Ino diladila nandenande kutya oto dulu okukala uhe na ombinga moshinima osho. Eenghatu doye otadi ka ulika kutya oto yambidida oipupulu yaSatana, ile oto yambidida Jehova, opo a nyamukule omulundili waye. Mbela oto ka ama kombinga yalyelye?

Jehova oku na ko nasha naave!

11 Mbela otashi ti sha ngoo kuJehova kutya ehoololo lilipi wa ninga? Mbela ovanhu vahapu inava ulika nale kutya ovadiinini kuye nosha wana kuye okunyamukula Satana? Oshoshili kutya Ondiaboli oya popya kutya kape na oo ta longele Jehova omolwohole, oshinima osho vahapu va ulika nale kutya kashi fi shoshili. Natango, Jehova okwa hala u liameke kombinga yaye momhata oyo i na sha nounamapangelo, molwaashi oku na ko nasha naave pauhandimwe. Jesus okwa ti: “Tate womeulu ina hala pa kane nande oumwe womwaava vanini.” — Mateus 18:14.

12 Osha yela kutya Jehova oku na ohokwe mwaasho wa hoolola. Naasho sha fimanenena, ohashi mu kumu. Ombiibeli oye shi yelifa nawa kutya Jehova oku na omaliudo omoule, oo hae linyengifwa keenghatu diwa nokeenghatu dii dovanhu. Pashihopaenenwa, eshi Ovaisrael va kala noku mu tukululila oshibofa lwoikando, osha li sha “handukifa Jehova.” (Epsalme 78:​40, 41) Ofimbo eyelu lopefimbo laNoa la li inali fika, eshi “owii wovanhu kombada yedu wa li uhapu,” osha li sha ‘yahameka omutima waJehova.’ (Genesis 6:​5, 6) Diladila kutya osho osha hala okutya shike. Ngeenge oho ningi osho sha puka, shiiva kutya ohashi yahameke Omushiti woye. Osho inashi hala okutya Kalunga omunghundi, ile kutya oha pangelwa komaliudo. Ponhele yaasho, oku ku hole noku na ko nasha nonghalo nawa yoye. Shikwao vali, ngeenge to longo osho sha yuka, ohashi hafifa omutima waJehova. Ina hafa molwaashi ashike ta dulu okunyamukula Satana, ndele omolwaashi yo a hala oku ku pa ondjabi paife. Naasho osho a hala okuninga. (Ovaheberi 11:6) Katu na tuu Tate omunahole, Jehova Kalunga!

Omamona opamhepo

w04 7/15 21-22

Litulila po omalalakano opamhepo, opo u fimanekife Omushiti woye

Diladila nghee Jehova a dula okushita oinima aishe oyo i li mounyuni. Eendjovo odo tadi ti kutya “opa ningwa onguloshi nongula,” otadi ulike kutya Jehova okwa didilika eshi a pondola mokushita. (Genesis 1:​5, 8, 13, 19, 23, 31) Efimbo keshe ta hovele noilonga yaye yokushita, okwa li he litulile po elalakano laasho ta ka longa mefiku olo. Kalunga okwa kala ta wanifa po elalakano laye lokushita oinima aishe. (Ehololo 4:11) Tatekulululwa Job okwa ti: “[Jehova] osho we shi hala, ote shi ningi.” (Job 23:13) Jehova ka li tuu a hafa neenghono, eshi a mona kutya “aishe ei a ninga” oya “wapala unene”! — Genesis 1:31.

Nafye opo tu dule okuhanga omalalakano etu, otwa pumbwa okukala twa halelela oku a hanga. Oshike tashi tu kwafele tu kale tu na ehalo la tya ngaho? Nokuli naashi edu la li la tokekwa nola li hamungaho, Jehova okwa li e wete nale nghee tali ka kala shimha a mane okushitila ko oinima aishe, tali ka kala tali monika nawa notali mu fimanekifa. Sha faafana, ohatu ka kala ashike tu na ehalo lokuhanga elalakano letu, ngeenge otwa kala hatu dilonga koidjemo iwa oyo hatu ka mona, ngeenge otwe li hange. Tony, womido 19, osho a li a ninga ngaho. Ka li a dimbwa eshi a li a ka talele po oshitaimbelewa shEendombwedi daJehova osho shi li kOuninginino waEuropa. Okudja efiku olo, Tony okwa kala he lipula kutya, ‘Mbela otashi ka kala shi li ngahelipi, ngeenge owa kala ho di noho longele monhele ya fa ei?’ Okwa kala alushe ha diladila kombinga yaasho nokwa twikila okulitulila po elalakano loku ka longela konhele oko. Ina ka kala tuu a hafa eshi a ka tambulwa, konima yomido odo a kala a teelela eindilo laye loku ka longela koshitaimbelewa li tambulwe!

11-17 DESEMBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JOB 25-27

“Inatu pumbwa okukala twa wanenena, opo tu kale ovadiinini”

it-1-E 1210 ¶4

Oudiinini

Job. Job, oo a li ko pokati kefimbo opo Josef a fya nosho yo pefimbo laMoses, okwa popiwa e li omulumenhu omudiinini, oo ‘a li ehe noshipo nomuyuki, ta tila Kalunga, ndele ta kukuma owii.’ (Job 1:1; tala JOB.) Oudiinini wovanhu, oo u li oshitukulwa shomhata, oyo i li pokati kaJehova Kalunga naSatana, ou liwetikile mwaasho Kalunga a li a pula Satana kombinga yaJob, eshi Satana a li e uya koshipala shaKalunga meulu, pefimbo opo ovaengeli va li va ongala. Satana okwa lundila Job shi na sha nelinyengotomheno laye lokulongela Kalunga, a ti kutya Job ota longele ashike Kalunga omolwokuliholamwene, ndele ite shi ningi tashi di komutima. Onghee okwa pula a yeleke oudiinini waJob kuKalunga. Okwa pitikwa a kufe po oupuna aushe waJob, nokuli nounona vaye, ashike nande ongaho Satana okwa dopa okunyona po oudiinini waJob. (Job 1:6–2:3) Opo nee okwa popya kutya eshi Job e lididimikila oinima yaye oyo a kanifa nosho yo ounona vaye, okwe shi ninga ashike omolwokuliholamwene, opo e lixupife ye mwene. (Job 2:​4, 5) Onghee okudja opo okwa li e mu etela ouyehame ulula, omukifi woidinda, nokwe linyengifa nokuli omukulukadi waye e mu teye omukumo nosho yo okushekwa nokuulwa omalaka kookaume kaye, ovo va li va pengifa omifikamhango daJehova nosho yo omalalakano aye. (Job 2:​6-13; 22:​1, 5-11) Job okwa nyamukula kutya ke na efiku a efe po oudiinini waye. Okwa popya, a ti: “Fiyo handi ka fuda mo omufudo wange, itandi ekeleshi po ouyuki wange! Ame ohandi dame kouyuki wange, itandi u efa nande. Eliudo lange itali vele nge ombedi nande efiku limwe lomokukala kwange.” (Job 27:​5, 6) Okukanyatela oudiinini waye okwa ulika kutya omupataneki waKalunga omunaipupulu.

w19.02 3 ¶3-5

Kala omudiinini!

3 Ovapiya vaKalunga ohava ulike ngahelipi kutya ovadiinini? Omokukala ve hole Jehova nomutima aushe nokuninga alushe osho tashi mu hafifa. Diladila kunghee oshitya oudiinini sha longifwa mOmbiibeli. PaMbiibeli, oshitya shOshiheberi osho sha tolokwa “oudiinini” otashi ti: okukala wa koshoka, okuninga oshinima pauyadi, ile nomutima aushe. Pashihopaenenwa, Ovaisrael ova li hava yambele Jehova oinamwenyo, ndele omhango oya li ya popya kutya oinamwenyo oi na okukala ihe noshipo ile tu tye ya koshoka. (Lev. 22:​21, 22) Oshiwana shaKalunga kasha li sha pitikwa okuyamba oshinamwenyo sha teka okaulu, sha dja okutwi, ile eisho nosho yo tashi yahama. Osha li sha fimana okupa Jehova oshinamwenyo shi na oukolele filufilu, ile tu tye shihe na nande okapefili kasha. (Mal. 1:​6-9) Efaneko tali landula otali tu kwafele tu ude ko kutya omolwashike Jehova a hala okulongelwa pauyadi. Ngeenge hatu lande sha, kutya nee oshiimati, embo, ile oshilongifo shonhumba, ihatu kufa osho sha nyonauka. Ohatu kufa osho shi li monghalo iwa. Sha faafana, Jehova naye osho ha kala a hala tu ninge ngaho shi na sha nohole nosho yo noudiinini wetu kuye. Otu na okukala tu mu hole shili, pauyadi, ile tu tye nomutima aushe.

4 Mbela otu na okufika pexulifodiladilo kutya otu na okukala tuhe fi ovalunde opo tu kale ovadiinini? Otashi dulika tu udite kutya ohatu ningi unene omapuko mahapu. Diladila komatomheno avali kutya omolwashike inatu pumbwa okukala twa tila. Lotete, Jehova iha yandje elitulemo komapuko etu. Eendjovo daye oda ti: “Omwene, ngeenge to konenene omawii, Omwene, olyelye ta kala po?” (Eps. 130:3) Oku shii kutya fye ovalunde nohe tu dimine po nehalo liwa. (Eps. 86:5) Etivali, Jehova oku shii omangabeko etu, noina teelela tu ninge shihapu shi dulife pwaasho hatu dulu. (Lesha Epsalme 103:​12-14.) Omeityo lilipi hatu dulu okukala twa koshoka, hatu mu longele pauyadi, ile nomutima aushe pataleko laye?

5 Opo ovapiya vaJehova va kale ovadiinini, ove na okukala ve na ohole. Ohole noudiinini wetu kuKalunga, e li Tate yetu womeulu, oi na okukala yashili notai di komutima. Ngeenge otwa kala tu na ohole ya tya ngaho nonande ohatu yelekwa, kungaho otu li ovadiinini. (1 Omaf. 28:9; Mat. 22:37) Diladila vali kEendombwedi nhatu odo da popiwa metetekelo. Omolwashike da li da katuka monghedi ya tya ngaho? Mbela okakadona okanyasha oko oka li ke tonde okukufa ombinga momalihafifo kofikola, ile omulumenhu omunyasha oo okwa li a hala oku ka fifwa ohoni peumbo olo, ile omulumenhu oo okwa li a hala okukanifa oilonga yaye? Hasho nandenande. Ponhele yaasho, ove shii kutya Jehova okwa tula po omifikamhango douyuki, nohava yandje elitulemo kwaasho tashi hafifa Xe yavo womeulu. Ohava diladila Jehova ofimbo inava ninga omatokolo molwaashi ove mu hole. Kungaho ohava ulike kutya ovadiinini.

Omamona opamhepo

w16.11 9 ¶3

Otwa unganekwa metwokumwe nEendjovo daKalunga

3 Eshito otali ulike kutya Kalunga oku li Omuunganeki a shiya ko. Ombiibeli oya ti: “Edu Omwene e li dika nounongo, nokwa pameka omaulu neendunge.” (Omayel. 3:19) Otu shii ashike ‘ominghulo adike deendjila daKalunga, ndele fye ohatu udu ko ashike okunongofola kwaye.’ (Job 26:14) Ouyelele munini oo tu shii kombinga yeepulaneta, eenyofi nosho yo omihalavili ohau tu kwafele tu mone kutya oinima oyo oya unganekwa monghedi ikumwifi neenghono. (Eps. 8:​4, 5) Omihalavili odi na eenyofi omamiliyona nohadi linyenge melandulafano. Eepulaneta ohadi linyenge tadi dingonoka etango da fa tadi liufa keemhango domopate. Otu na oushili kutya oumbangi mukumwifi oo hatu mono meshito ohau tu kwafele tu mone kutya Jehova, oo “a shita omaulu nounongo waye” nosho yo edu, okwa wana okutumbalekwa nokulongelwa. — Eps. 136:​1, 5-9.

18-24 DESEMBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JOB 28-29

“Mbela ou na omaukwatya a fa aJob?”

w02 6/1 20 ¶19

Ulikila ovo ve na eemhumbwe ouwanghenda

19 Omahokololo Ombibeli oo twa kundafana okwa divilika yo oushili oo kutya ouwanghenda ou na okuulikilwa ovo ve na eemhumbwe odo itava dulu okuwanifa po vo vene. Opo epata laye li twikile, Abraham okwa li a pumbwa elongelokumwe laBetuel. Opo oshimhu shaye shi twalwe kuKanaan, Jakob okwa li a pumbwa ekwafo laJosef. Nopo Naomi a mone omufyuululi, okwa li a pumbwa ekwafo laRut. Kutya nee oAbraham, Jakob ile Naomi, kapa li nande umwe womuvo a li ta dulu okuwanifa po eemhumbwe odo pe he na ekwafo. Sha faafana nokunena, ouwanghenda ou na okuulikilwa unene tuu ovo ve na eemhumbwe. (Omayeletumbulo 19:17) Otu na okuhopaenena tatekulululwa Job, oo a kwafela “omukwanaluhepo ou a kuwa onghuwo, nofiye i he nomukwafi” nosho yo ‘omukwanaluhepoelela.’ Job okwa “hafifa” yo ‘omutima womufiyekadi’ nokwa ninga yo “eisho lomupofi, nomhadi yaau ta shongola.” — Job 29:​12-15.

it-1-E 655 ¶10

Omidjalo

Oinima ihapu imwe yopafaneko oi li lwe po komidjalo. Eshi Ombiibeli ya longifa omidjalo dopafaneko otai ulike komufika womunhu nosho yo koilonga yaye metwokumwe nado, ngaashi ashike omidjalo de likalekelwa hadi didilikifa mo omunhu kutya owe hangano lilipi, ile kutya ota yambidida ongudu ilipi. Ngaashi sha ulikwa mefaneko laJesus li na sha noshikutu shoshivilohombolo. (Mt 22:​11, 12; tala EMBALE; EENGHAKU.) MEhololo 16:​14, 15, Omwene, Jesus Kristus, okwa londwela shi na sha nokukofa nosho yo okukala hamunghele pamhepo, onga ondombwedi idiinini yaKalunga kashili. Osho otashi ka kala shinyikifa oluhodi, ofimbo “oita mefiku linene laKalunga Omunaenghono adishe” inai hovela.

w09-E 2/1 15 ¶3-4

Edina ola kwatela mo shike?

Itatu dulu okulundulula edina olo twa lukwa, eshi twa dalwa. Ashike ohatu dulu okutokola kutya omaukwatya elipi twa hala okukulika. (Omayeletumbulo 20:11) Omolwashike ito lipula kutya: ‘Ngeno Jesus, ile ovayapostoli ova li ve na omhito yokuluka nge, mbela ngeno ova pa nge edina lilipi? Edina lilipi tali ka wapalela omaukwatya ange a tongomana?’

Epulo olo otali pula okudiladila moule. Omolwashike? Ohamba inaendunge, Salomo, oya shanga ya ti: “Edina li nondilo li dule oupuna uhapu.” (Omayeletumbulo 22:1) Ngeenge otwe liningile edina liwa, ile omaukwatya mawa momudingonoko, otwe likongela emona li na ondilo. Osho sha fimanenena unene oshosho kutya, ngeenge otwe liningile edina liwa naKalunga, otwe likongela emona tali kalelele. Ngahelipi mbela? Kalunga okwa udaneka kutya ota ka ‘shanga membo laye lokudimbulukwa’ omadina aava have mu tila, note ke va pa ondjabi yomwenyo waalushe. — Malakia 3:16; Ehololo 3:5; 20:​12-15.    

Omamona opamhepo

g00-E 7/8 11 ¶3

Oshiwa okukala ho limemesha!

Mbela okulimemesha ohaku eta ngoo elunduluko? Mbela oto dimbuluka efiku limwe wa li u udite wa pepelelwa, ile wa manguluka, molwaashi umwe a li e ku limemeshela? Ile mbela ope na efimbo limwe eshi wa li ino limemeshelwa she ku ningifa u kale wa tila, ile u kale u udite uhe niwe naave? Oshoshili, okulimemesha ohaku eta elunduluko. Ohaku kumu oo te limemesha nosho yo oo te limemeshelwa. Job okwa popya novapataneki vaye, a ti: “Ame nde va pa omayoo vo eshi va limbililwa, nomeminikilo loshipala shange vo inava kala vali ve noluhodi.” (Job 29:24) ‘Eminikilo’ loshipala shaJob otashi dulika tali ulike kehafo laye lokoshipala.        

25-31 DESEMBA

OMAMONA OMEENDJOVO DAKALUNGA | JOB 30-31

“Nghee Job a kala a koshoka paenghedi”

w10 4/1 25 ¶8

Omesho oye a alula ko aha tale oinima yongaho

8 Ovakriste vashili inava lya olusha lokuhakwatwa kokahalu komesho ile kombelela. Onghee hano, Eendjovo daKalunga otadi tu ladipike tu lipangele shi na sha noinima oyo hatu tale nosho yo oyo twa hala. (1 Kor. 9:​25, 27; lesha 1 Johannes 2:​15-17.) Omulumenhu omuyuki Job okwa li a didilika kutya ope na ekwatafano la kola pokati kokutala nosho yo osho twa hala. Okwa ti: “Ame nda udafana nomesho ange: ndi tale ngahelipi kokakadona?” (Job 31:1) Job ka li ashike e lidilika okukuma omukainhu monghedi inai koshoka paenghedi ndele ka li yo a efa a diladile oinima inai koshoka. Jesus okwa li a divilika kutya otu na okukaleka omadiladilo etu a koshoka, eshi a ti: “Okeshe tuu ou ta tale omukainhu nokahalu, oye okwe mu haela momutima waye.” — Mat. 5:28.

w08-E 9/1 11 ¶4

Diladila “koilanduliko”

Ofimbo ino katuka onghatu yotete, lipula kutya, ‘Otashi ka etela nge oilanduliko ya tya ngahelipi?’ Ngeenge owa kanghama po nokudiladila “koilanduliko” oyo tai dulu okuholoka po, otashi ke ku kwafela u henuke okukatuka onghatu oyo tai dulu oku ku etela oilanduliko ya kwata moiti. Oinima, ngaashi o-AIDS nomikifi dikwao odo hadi tandavele pamilele, omateelelo inaa teelelika, okulikufa omadimo, okunyonwa po kwomakwatafano opaihole nosho yo eliudo tali ku nyenyetele, ohai dulu okunyateka okukalamwenyo kwaao a hoolola okulipwililikila omalombwelo. Omuyapostoli Paulus okwa popya shi na sha nexulilo longhalamwenyo yaavo hava kufa ombinga moinima inai koshoka. Okwa ti kutya “itava ka fyuulula Ouhamba waKalunga.” — 1 Ovakorinto 6:​9, 10.

w10 11/1 14-15 ¶15-16

Ovanyasha, kaleni hamu wilikwa kEendjovo daKalunga

15 Oto diladila kutya onaini oudiinini woye kuKalunga tau ka yelekwa neenghono, mbela ongeenge u li navamwe ile ongeenge u li oove auke? Otashi dulika ho kala wa lungamena oinima oyo tai dulu okunyona po oupamhepo woye ngeenge u li kofikola ile koilonga. Otashi dulika yo u kale wa angala keshe osho tashi dulu okutula oupamhepo woye moshiponga. Ndele oudiinini woye nomufika woye wopaenghedi otau dulu okunyonwa po noupu pefimbo olo uhe li oupafi pamhepo.

16 Omolwashike shi li pandunge okudulika kuJehova nokuli nongeenge u li oove auke? Dimbuluka oshinima eshi kutya: Oto dulu okunyemateka Jehova ile okuhafifa omutima waye. (Gen. 6:​5, 6; Omayel. 27:11) Jehova oha kumwa keenghatu odo to katuka molwaashi ‘ohe ku file oshisho.’ (1 Pet. 5:7) Okwa hala u pwilikine kuye opo u dule okumona ouwa. (Jes. 48:​17, 18) Ovapiya vaJehova vamwe vomuIsrael shonale ova li have mu handukifa ngeenge tave lipwililikile omayele aye. (Eps. 78:​40, 41) Mepingafano naasho, Jehova okwa li e hole omuprofeti Daniel neenghono, nomolwaasho omweengeli umwe okwa li a ifana Daniel a ti kutya “omulumenhu muwa.” (Dan. 10:11) Omolwashike mbela? Omolwaashi Daniel okwa li a kanyatela oudiinini waye kuKalunga, kutya nee ongeenge a li mokati kovanhu ile a li oye aeke. — Lesha Daniel 6:10.

Omamona opamhepo

w05-E 11/15 11 ¶3

Ouwa wokupwilikina pahole

Ookaume komulumenhu Job kava li va pwilikina kwaasho a li te va lombwele. Ashike nande ongaho, Job okwa popya, a ti: “Akutu, ngeno pa kale omunhu ta pwilikine nge!” (Job 31:35) Omolwashike mbela? Omolwaashi eshi va li tava pwilikine kuye, kava li ve mu hekeleka. Kava li ve na ko nasha naJob nokava li ve udite ko omaliudo aye. Kava li va ulika oukwao wananghali, eshi va li tava pwilikine kuye. Ashike omuyapostoli Paulus okwa yandja omayele, a ti: “Amushe kaleni mu na ediladilo limwe, oukwao wananghali, ohole youmwainafana, olukeno nelininipiko.” (1 Petrus 3:8) Ongahelipi hatu dulu okuulikila vakwetu oukwao wananghali? Onghedi imwe omokuulika kutya otu na ko nasha nomaliudo aumwe, nokukendabala oku mu uda ko. Okupopya naumwe, hatu ulike oukwao wananghali, ngaashi okupopya kutya “osho oshi na okukala shiyahameka,” ile “otashi dulika wa udiwa ko pambabo,” oku li onghedi imwe yokuulika kutya otu na ko nasha. Onghedi imwe vali ongeenge hatu kala twa fa tu li monghalo yaao ta popi nafye, naasho otashi ka ulika kutya otu udite ko osho te tu lombwele. Okupwilikina pahole osha hala okutya okuyandja elitulemo, hakwaasho ashike te tu lombwele, ndele nokomaliudo aye yo.

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma