ONGULUMAMBO YOKOINTANETA
ONGULUMAMBO
YOKOINTANETA
Oshikwanyama
  • OMBIIBELI
  • OISHANGOMWA
  • OKWOONGALA
  • w10 2/1 ep. 23-27
  • “Omhepo nomuvalekwa otava ti: ila!”

Kape na okavidio

Ombili opa li pe na epuko eshi okavidio taka patuluka.

  • “Omhepo nomuvalekwa otava ti: ila!”
  • Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
  • Oupalanyole
  • Ouyelele wa faafana
  • Eshivo olo la yeulukila ovanhu aveshe
  • “Omuvalekwa” ota ti “Ila!”
  • “Naou te shi udu, na tye: Ila!”
  • “Omhepo” otai ti “Ila!”
  • Otava “twikile okutya: Ila!”
  • Twikila okutya “Ila!”
  • Okweenda momhepo otaku tu kwafele tu kale metwokumwe neliyapulo letu
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
  • Oshikonga she likalekelwa shi na sha nokushiva ovanhu kEdimbuluko
    Oukalele Wetu wOuhamba—2009
  • Jesus okwa li a hala okutya shike eshi a ti “ila, u shikule nge“?
    “Ila, u shikule nge”
  • Natu nyakukweni omolwehombolo lOdjona!
    Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2014
Tala ouyelele muhapu
Oshungonangelo tai shiivifa Ouhamba waJehova—2010
w10 2/1 ep. 23-27

“Omhepo nomuvalekwa otava ti: ila!”

‘Omhepo nomuvalekwa otava ti: Ila! Naou ta fi enota, ne uye, naou a hala, na tambule omeva omwenyo oshali.’ — EH. 22:17.

1, 2. Oinima yOuhamba oi na okukala pondodo ilipi monghalamwenyo yetu, nomolwashike?

OINIMA yOuhamba oi na okukala pondodo ilipi monghalamwenyo yetu? Jesus okwa ladipika ovashikuli vaye va twikile ‘okukonga tete ouhamba waKalunga,’ nokwe va shilipaleka kutya ngeenge ova ningi ngaho, Kalunga ote ke va wedela ko oinima oyo va pumbwa. (Mat. 6:25-33) Jesus okwa faafanifa Ouhamba waKalunga nokawe ke na ondilo inene, naashi omushingifi umwe omweendi a li e ka mona okwa li a “landifa po oinima yaye aishe, ndele te ke lilandele.” (Mat. 13:45, 46) Mbela katu na okuyandja elitulemo lihapu koilonga yokuudifa Ouhamba noyokuninga ovanhu ovahongwa?

2 Okupopya nouladi nosho yo okulongifa kwetu noukeka Eendjovo daKalunga moukalele otaku ulike kutya ohatu wilikwa komhepo yaKalunga, ngaashi twa kundafana moitukulwa ivali ya tetekela. Omhepo oyo ohai dana yo onghandangala ya fimana moku tu kwafela tu kale hatu kufa ombinga moilonga yokuudifa Ouhamba pandjikilile. Natu ka taleni nghee omhepo oyo hai tu kwafele.

Eshivo olo la yeulukila ovanhu aveshe

3. Ovanhu aveshe otava shivwa ve ‘uye’ va nwe omeva elipi?

3 Ovanhu aveshe otava shivwa okupitila momhepo iyapuki. (Lesha Ehololo 22:17.) Eshivo olo kutya “ila” otali shivi ovanhu ve uye ve likufe enota nomeva e likalekelwa neenghono. Omeva oo kae fi omeva ovenevene oo a fikama po moitukulwa ivali yomhepo yohydrogen nosho yo moshitukulwa shimwe shomhepo yohapi. Nonande omeva ovenevene okwa fimana oku tu kaleka nomwenyo kombada yedu, Jesus okwa li ta popi kombinga yomeva amwe e lili eshi a li ta popi nomukainhu umwe Omusamaria pondungu, a ti: “Ou ta nu momeva aa Ame handi mu pe, ita fi vali enota fiyo alushe; ndelenee omeva aa handi mu pe, otaa ningi muye ofifiya yomeva, aa taa fulukile fiyo momwenyo waalushe.” (Joh. 4:14) Omeva e likalekelwa oo ovanhu tava shivwa va nwe otaa yandje omwenyo waalushe.

4. Omhumbwe yomeva omwenyo oya holoka po ngahelipi, nomeva oo otaa faneke shike?

4 Eshi omunhu wotete Adam nomukainhu waye Eva ve limbwanga mumwe mokuhadulika komushiti wavo Jehova Kalunga, osha etifa po omhumbwe yomeva oo. (Gen. 2:16, 17; 3:1-6) Ovalihomboli ovo votete ova li va tewa mo moshikunino ‘opo [Adam] aha nane eke laye a kufe ko komuti womwenyo nokulya ndele ta kala nomwenyo fiyo alushe.’ (Gen. 3:22) E li xekulululwa yovanhu, Adam okwa tandavelifa efyo movanhu aveshe. (Rom. 5:12) Omeva oo omwenyo otaa faneke omafiloshisho aeshe aKalunga oo a nuninwa okukulila ovanhu ovaduliki moulunde nefyo noku va pa omwenyo waalushe wa wanenena mOparadisa kombada yedu. Ekuliloyambo laJesus Kristus olo le shi ninga tashi shiiva opo tu mone omafiloshisho oo. — Mat. 20:28; Joh. 3:16; 1 Joh. 4:9, 10.

5. Olyelye ta shivi ovanhu ve uye va “tambule omeva omwenyo oshali”? Shi yelifa.

5 Olyelye lela oo ta shivi ovanhu ve uye va “tambule omeva omwenyo oshali?” Ehololo ola popya “omulonga womeva omwenyo, mayela wa fa okristalli” oo taa faneke omafiloshisho aeshe oo taa ka yandjwa pauyadi okupitila muJesus pefimbo lEpangelo laye lOmido Eyovi, oo tae ke shi ningifa tashi shiiva opo ovanhu va ka kale nomwenyo waalushe. Omulonga oo owa monika wa fa “tau uluka molukalwapangelo laKalunga nolOdjona.” (Eh. 22:1) Onghee hano, Jehova Omuyandji womwenyo, oye Odjo yomeva oo taa yandje omwenyo. (Eps. 36:10) Jehova oye ha yandje omeva oo okupitila ‘mOdjona,’ Jesus Kristus. (Joh. 1:29) Jehova ota ka xulifa po owii aushe oo wa etifwa kokuhadulika kwaAdam, okupitila momulonga oo wopafaneko. Kungaho, Jehova Kalunga oye lelalela ta shivi ovanhu ta ti: “Ila.”

6. “Omulonga womeva omwenyo” owa hovela okukunguluka naini?

6 Nonande “omulonga womeva omwenyo” otau ka kunguluka pauyadi pefimbo lEpangelo lOmido Eyovi laKristus, owa hovela nale okukunguluka “mefiku lOmwene,” olo la hovela eshi “Odjona” ya nangekwa po meulu mo 1914. (Eh. 1:10) Ashike omafiloshisho amwe e na sha nomwenyo okwe ke uya konima yaasho. Omafiloshisho oo okwa kwatela mo Eendjovo daKalunga, Ombibeli, molwaashi etumwalaka layo ola popiwa mOmbibeli taku ti olo ‘omeva.’ (Ef. 5:26) Eshivo li na sha ‘nokutambula omeva omwenyo’ okupitila mokuuda nokutambula ko onghundana iwa yOuhamba ola yeulukila ovanhu aveshe. Ndele mbela oolyelye lela tava shivi ovanhu mefiku lOmwene?

“Omuvalekwa” ota ti “Ila!”

7. Oolyelye va hovela okushiva vamwe “mefiku lOmwene” tava ti “ila,” nova shiva oolyelye?

7 Oilyo yongudu yomuvalekwa, Ovakriste ovavaekwa nomhepo, ovo va hovela tete okushiva vamwe tava ti kutya ‘ila.’ Mbela otava shivi oolyelye? Omuvalekwa ite lishivi ye mwene ta ti: ‘Ila,’ ndele ponhele yaasho, ota shivi ovo ve na eteelelo loku ka kala nomwenyo waalushe kombada yedu konima ‘yoita yefiku linene laKalunga omunamapangelo aeshe.’ — Lesha Ehololo. 16:14, 16.

8. Oshike tashi ulike kutya Ovakriste ovavaekwa ova kala tava shivi vamwe neshivo olo la dja kuJehova okudja mo 1918?

8 Ovashikuli vaKristus ovavaekwa ova kala tava shivi vamwe okudja mo 1918. Momudo oo omwa li mwa yandjwa oshipopiwa shomoipafi shi na oshipalanyole: “Omamiliyona ovanhu ovo ve na omwenyo paife itava fi vali,” osho sha li sha kwafela ovanhu va ude ko kutya ovanhu vahapu otava ka kala nomwenyo moparadisa kombada yedu konima yoita yaHarmagedon. Oshipopiwa osho sha li sha yandjwa poshoongalele shOvakonakoni vOmbibeli mo 1922, po-Cedar Point, Ohio, mOilongo yaHangana yaAmerika, osha li sha ladipika ovapwilikini va ‘udife Ohamba nOuhamba wayo.’ Eladipiko olo ola li la kwafela oshixupe shongudu yomuvalekwa shi shive ovanhu vahapu. Oshungonangelo yOshiingilisha yo 15 Marsa 1929, oya li i na oshitukulwa shi na oshipalanyole: “Eshivo lopahole,” shi na omushangwa woshipalanyole wEhololo 22:17. Oshitukulwa osho osha li sha popya sha ti: “Ongudu yoshixupe idiinini oye limbwanga mumwe [nOmukombadambada] mokushiva vamwe pahole tai ti ‘Ila.’ Etumwalaka olo oli na okuudifilwa ovo ve hole ouyuki noshili. Naasho oshi na okuningwa paife.” Ongudu yomuvalekwa otai twikile okushiva vamwe neshivo olo fiyo okunena.

“Naou te shi udu, na tye: Ila!”

9, 10. Omolwashike ovo va shivwa va pulwa va shive yo vamwe tava ti: “Ila”?

9 Mbela ongahelipi shi na sha naavo tava udu eshivo olo kutya “ila”? Navo otava pulwa yo va shive vamwe tava ti: “Ila!” Pashihopaenenwa, Oshungonangelo yOshiingilisha ye 1 Auguste 1932, epandja 232 oya li ya popya ya ti: “Ovavaekwa nava ladipike aveshe ovo va hala okukufa ombinga mokuudifa onghundana iwa youhamba. Ovanhu inava pumbwa okukala ovavaekwa opo va udife etumwalaka lOmwene. Otashi hekeleke neenghono eendombwedi daJehova okushiiva kutya oda pewa oufembanghenda wokutwala omeva omwenyo kongudu yovanhu ovo tashi dulika va ka xupe puHarmagedon nova ka kale nomwenyo waalushe kombada yedu.”

10 Oshungonangelo yOshiingilisha yo 15 Marsa 1934, epandja 249, oya twa omufindo oshinakuwanifwa shaavo va shivwa va tye yo “Ila,” ya ti: “Ovo vongudu yaJonadab ove na okulimbwanga mumwe nongudu yaJehu yokunena, sha hala okutya, ovavaekwa, nokuudifa etumwalaka louhamba, nokuli nonande kave fi eendombwedi daJehova da vaekwa.” Mo 1935, osha li sha yela mo nawa kutya “ongudu inene” yomEhololo 7:9-17 oyo olyelye. Osho osha ningifa oilonga yokushiva ovanhu oyo twa pewa kuKalunga i tamunuke mo neenghono. Okudja opo, ongudu inene yovalongelikalunga vashili oyo tai ende tai hapupala, oyo paife i dule pomamiliyona aheyali, oya tambula ko eshivo olo. Omolwolupandu li na sha netumwalaka olo ya uda, oye liyapulila Kalunga, tai ninginifwa momeva noye limbwanga mumwe nongudu yomuvalekwa mokushiva nouladi vamwe ve ‘uye nova tambule omeva omwenyo oshali.’

“Omhepo” otai ti “Ila!”

11. Omhepo iyapuki oya li ya dana onghandangala ilipi shi na sha noilonga yokuudifa mefelemudo lotete O.P.?

11 Eshi Jesus a li ta udifa moshinagoga muNasaret, okwa li a nyanuna omushangwatonywa womuprofeti Jesaja ndele ta lesha mo ta ti: “Omhepo yOmwene [oi] li kombada yange, osheshi Ye okwa vaeka nge ndi udifile eehepele evangeli, Ye okwa tuma nge ndi xunge ava ve nomutima wa nyanyaulwa; okwa tuma nge ndi ingidile eenghwate emangululo novapofi etwikululo, okutembukifa mo oonakuhepekwa, nokuudifa omudo muwa wOmwene.” Opo nee Jesus okwa li a yelifa kutya eendjovo odo otadi popi shi na sha naye, eshi a ti: “Nena tuu eli eshangelo eli la wanifwa ngaashi la fika momatwi eni.” (Luk. 4:17-21) Jesus okwa li a lombwela ovahongwa vaye fimbo ina londa keulu a ti: ‘Otamu pewa eenghono, omhepo iyapuki ngeenge tai uya munye, ndee tamu ka ninga eendombwedi dange fiyo okominghulo dounyuni.’ (Oil. 1:8) Omhepo iyapuki oya li ya dana onghandangala ididilikwedi moilonga yokuudifa mefelemudo lotete.

12. Omhepo iyapuki yaKalunga otai dana onghandangala ilipi mokushiva ovanhu pefimbo letu?

12 Omhepo iyapuki yaKalunga otai dana onghandangala ilipi mokushiva ovanhu pefimbo letu? Jehova oye Odjo yomhepo iyapuki. Oha longifa omhepo yaye opo a patulule omitima nosho yo omadiladilo ongudu yomuvalekwa i ude ko Eendjovo daye Ombibeli. Omhepo ohai ve linyengifa va shive vamwe nokuyelifa eeshili dopamishangwa opo ovo ve na etimaumbwile loku ka kala nomwenyo fiyo alushe mOparadisa kombada yedu ve di ude ko. Ongahelipi shi na sha naavo tava tambula ko eshivo olo ndele tava ningi ovahongwa vaJesus Kristus nokushiva yo vamwe? Omhepo ohai va kwafele yo. Molwaashi ova ninginifwa ‘medina lomhepo iyapuki,’ ohava katuka metwokumwe newiliko layo nove lineekela mekwafo layo. (Mat. 28:19) Diladila yo shi na sha netumwalaka olo tali udifwa kovavaekwa nokongudu inene oyo tai hapupala. Etumwalaka olo ola dja mOmbibeli, oyo ya shangwa mewiliko lomhepo yaKalunga. Kungaho, otaku dulu okutiwa kutya eshivo olo otali yandjwa okupitila momhepo iyapuki. Ohatu wilikwa shili komhepo oyo. Mbela osho oshi na okukuma ngahelipi efimbo olo hatu longifa moilonga yokushiva vamwe?

Otava “twikile okutya: Ila!”

13. Outumbulilo “omhepo nomuvalekwa otava twikile okutya: Ila” owa hala okutya shike?

13 “Omhepo nomuvalekwa” ihava ti ashike: “Ila!” Oshityalonga shomelaka lopehovelo osho sha longifwa movelishe oyo otashi yandje eityo loshinima tashi ningwa monghedi tai twikile. Molwaashi osho shi li ngaho, o-New World Translation oya ti: “Omhepo nomuvalekwa otava twikile okutya: Ila!” Osho otashi ulike kutya otu na okukala hatu shivi ovanhu pandjikilile neshivo olo la dja kuKalunga. Ongahelipi shi na sha naavo tava udu nokutambula ko eshivo olo? Navo otava shivi vamwe tava ti: “Ila!” Ongudu inene yovalongelikalunga vashili oya popiwa tai ‘longele Jehova oilonga iyapuki, omutenya noufiku motembeli yaye.’ (Eh. 7:9, 15, yelekanifa no-NW.) Mbela ohai mu ‘longele omutenya noufiku’ meityo lilipi? (Lesha Lukas 2:36, 37; Oilonga 20:31; 2 Ovatessaloniki 3:8.) Oshihopaenenwa shomuprofeti omunamido Hanna nosho yo shomuyapostoli Paulus otashi ulike kutya ‘okulonga omutenya noufiku’ otashi ulike kokukala hatu kufa ombinga pandjikilile nokulonga noudiinini moukalele.

14, 15. Daniel okwa li a ulika ngahelipi nghee sha fimana okukala nonghedindjikilile yokulongela Kalunga?

14 Omuprofeti Daniel naye okwa li a ulika nghee sha fimana okukala nonghedindjikilile yokulongela Kalunga. (Lesha Daniel 6:5-11, 17.) Daniel ka li a lundulula onghedi yaye yokulongela Kalunga, onghedindjikilile yokwiilikana kuKalunga ‘lutatu mefiku, ngaashi a kala ha ningi shito,’ nokwa li e shi ninga nokuli oule womwedi, nonande okuninga ngaho okwa li taku ke mu ekelifa mekololo leenghoshi. Eenghatu daye kada li tuu da ulikila ovamoninomesho sha yela kutya kape na osho sha fimana shi dule okulongela Jehova pandjikilile! — Mat. 5:16.

15 Konima eshi Daniel a lele oufiku umwe mekololo leenghoshi, ohamba oya li ya ya kuye ndele tai ingida tai ti: “Daniel, omupiya waKalunga omunamwenyo. Kalunga koye ho mu longele alushe, okwa shiiva tuu oku ku xupifa keenghoshi?” Daniel okwa li a nyamukula meendelelo a ti: “Tatekulu ohamba, kala alushe u nomwenyo! Kalunga kange okwa tuma omwengeli waye, ndele ta kwata omilungu deenghoshi di ha kume nge, osheshi onda monika koshipala shaye ndi he netimba, nokoshipala shoye yo, ohamba, inandi nyona sha.” Jehova okwa li a nangeka noupuna Daniel molwaashi okwa li he mu “longele alushe.” — Dan. 6:20-23.

16. Oshihopaenenwa shaDaniel shi na sha nonghedindjikilile yokulongela Kalunga oshi na oku tu linyengifa tu lipule omapulo elipi shi na sha nokukufa ombinga moukalele?

16 Daniel okwa li a tokola okufya ponhele yokweefa po onghedindjikilile yaye yokulongela Jehova. Ongahelipi shi na sha nafye? Omaliyambo elipi hatu ningi ile twa hala okuninga opo tu kale hatu udifa pandjikilile onghundana iwa yOuhamba waKalunga? Katu na nande okweefa pa pite omwedi inatu popya navamwe kombinga yaJehova. Ngeenge otashi shiiva, mbela katu na okuninga eenghendabala opo tu kale hatu kufa ombinga moukalele oshivike keshe? Nonande otashi dulika pamwe tu na omangabeko onhumba opalutu nohatu dulu ashike okuudifa oule wominute 15 momwedi, otu na okulopota ominute odo. Omolwashike mbela? Omolwaashi otwa hala okukala hatu twikile okushiva vamwe hatu ti: “Ila,” pamwe nomhepo nosho yo nomuvalekwa. Otwa hala okuninga ngaashi hatu dulu opo tu twikile okukala hatu udifa kombinga yOuhamba.

17. Eemhito dokushiva ovanhu neshivo olo la dja kuJehova dilipi tuhe na okuhepifa?

17 Otu na okulongifa omhito keshe tu shive vamwe neshivo olo la dja kuKalunga, ndele hapomafimbo ashike oo twe litulila po okuya moukalele womoipafi. Otu na oufembanghenda wokushiva ovo va fya enota ve ‘uye va tambule omeva omwenyo oshali’ peemhito dimwe di lili, ngaashi ngeenge twa ka landa oinima, tu li momalweendo, mefudo, koilonga ile ngeenge hatu i kofikola. Nokuli nonande ovo ve na eenghonopangelo ova shilike oilonga yetu yokuudifa, ohatu ka twikila okuudifa hatu shi ningi nelungi, tashi dulika hatu longo po ashike omaumbo manini poshitukulwa shimwe ndele hatu i kushikwao, ile tu kale hatu yandje luhapu oundombwedi wohangelela.

Twikila okutya “Ila!”

18, 19. Ongahelipi to dulu okuulika kutya owa lenga oufembanghenda wokukala omulongi pamwe naKalunga?

18 Omhepo nomuvalekwa ova kala tava shivi ovo va fya enota lomeva omwenyo tava ti: “Ila!” oule womido di dule pomilongo omuwoi paife. Mbela owa mona eshivo lavo olo li tunhula? Ngeenge osho ngaho, oto ladipikwa u shive yo vamwe.

19 Katu shii kutya eshivo laJehova lopahole otali twikile ofiyo onaini, ndele oku li tambula ko nokushiva yo vamwe hatu ti: “Ila!” otaku tu ningi ovalongi pamwe naKalunga. (1 Kor. 3:6, 9) Kau fi tuu oufembanghenda munene! Natu ulike kutya otwa lenga oufembanghenda wa tya ngaho nokukala hatu ‘etele alushe Kalunga omahambeleloyambo’ mokukala hatu udifa pandjikilile. (Heb. 13:15) Ovo ve na eteelelo loku ka kala kombada yedu nava twikile okushiva vamwe tava ti: “Ila!” pamwe nongudu yomuvalekwa. Otwa hala yo ovanhu vahapu va “tambule omeva omwenyo oshali.”

Owe lihonga shike?

• Oolyelye va shivwa taku ti ‘ila’?

• Omolwashike taku dulu okutiwa kutya Jehova oye lela ta shivi ovanhu ta ti ‘ila’?

• Omhepo iyapuki otai dana onghandangala ilipi mokushiva ovanhu kutya ‘ila’?

• Omolwashike tu na okuninga eenghendabala tu kale hatu kufa ombinga moukalele pandjikilile?

[Omusholondodo/Omafano e li pepandja 25]

(Opo u mone nghee ouyelele wa unganekwa, tala oshishangomwa sho vene)

Twikila okutya: “Ila!”

1914

Ovaudifi 5 100

1918

Ovanhu vahapu otava ka kala nomwenyo mOparadisa kombada yedu

1922

“Udifeni, udifeni, udifeni, Ohamba nouhamba wayo”

1929

Ovo vehe fi ovavaekwa navo ova shivwa yo taku ti “ila!”

1932

Oshixupe shidiinini otashi ti: “Ila!”

1934

Ongudu yaJonadab oya shivwa i udife

1935

“Ongudu inene” oya didilikwa mo kutya oyo oolyelye

2009

Ovaudifi 7 313 173

    Oishangomwa yoshiKwanayama (2000-2025)
    Dja mo
    Loginga mo
    • Oshikwanyama
    • Tuma
    • Omahoololo
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Omaufomhango e na sha nelongifo
    • Omilandu di na sha nouyelele wopaumwene
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Loginga mo
    Tuma