Ovapiya vaKalunga vopefimbo lonale okwa li hava wilikwa komhepo yaye
‘Omwene okwa tuma nge nomhepo yaye.’ — JES. 48:16.
1, 2. Otwa pumbwa okuninga shike opo tu kale tu na eitavelo, nongahelipi okukonakona oihopaenenwa yovapiya vaKalunga ovadiinini taku tu kwafele?
NONANDE ovanhu ova kala ve na eitavelo okudja pefimbo laAbel, Ombibeli oya ti kutya “eitavelo kali fi lomunhu keshe.” (2 Tes. 3:2) Ndele mbela omolwashike omunhu ha kala e na eitavelo, noshike hashi mu kwafele a kale omudiinini? Oinima oyo omunhu a uda mEendjovo daKalunga oyo unene hai mu kwafele a kale e na oukwatya oo. (Rom. 10:17) Eitavelo oli li oshitukulwa shoiimati yomhepo iyapuki yaKalunga. (Gal. 5:22, 23, yelekanifa no-NW.) Onghee hano, otwa pumbwa omhepo iyapuki opo tu dule okukala tu na eitavelo la kola.
2 Itashi ka kala pandunge okufika pexulifodiladilo kutya ovanhu ovo ve na eitavelo ova dalwa nalo. Ovapiya vaKalunga ovadiinini ovo va tumbulwa mOmbibeli ova li ashike ovanhu “ngaashi fye.” (Jak. 5:17) Ova li hava kwatwa komalimbililo, hava ningi omapuko nohava kala ve udite inava wana, ashike omhepo yaKalunga oya li ye va “ninga ovanaenghono” opo va dule okulididimikila omashongo. (Heb. 11:34) Ngeenge otwa konakona nghee omhepo yaJehova ya li hai va wilike, otashi ke tu kwafela yo tu twikile okukala ovadiinini, unene tuu pefimbo eli eitavelo letu tali yelekwa neenghono.
Omhepo yaKalunga oya li ya pameka Moses
3-5. (a) Otu shi shii ngahelipi kutya Moses okwa li a kwafelwa komhepo iyapuki? (b) Oshihopaenenwa shaMoses otashi tu hongo shike kombinga yanghee Jehova ha yandje omhepo yaye?
3 Moses okwa li “omulininipiki unene e dule” ovanhu aveshe ovo va li ko mo 1513 K.O.P. (Num. 12:3) Omupiya waJehova oo omunambili okwa li e lineekelelwa oinakuwanifwa ya kwata moiti mokati koshiwana shaIsrael. Omhepo yaKalunga oya li ya nghonopaleka Moses opo a dule okuxunganeka, okutokola, okushanga, okuwilika nokulonga oikumwifilonga. (Lesha Jesaja 63:11-14.) Ndele pomhito imwe, Moses okwa li ta nyenyeta kutya omutengi waye owe mu djuupalela neenghono. (Num. 11:14, 15) Opo nee, Jehova okwa “tukula” omhepo oyo a li a pa Moses ndele imwe te i pe ovalumenhu 70 opo ve mu yambidide. (Num. 11:16, 17) Nonande Moses okwa li e wete oshinakuwanifwa osho a pewa shidjuu neenghono, Jehova ka li e mu efa ashike ngahenya noka li a efa ovalumenhu 70 ovo va li va nangekwa po ve mu kwafele.
4 Jehova okwa li a pa Moses omhepo yaye iyapuki ya wana opo a dule okuwanifa po oshilonga osho. Ndele konima eshi omhepo yaye imwe ya li ya pewa ovalumenhu 70, Moses okwa li e na natango omhepo oyo a li a pumbwa. Ka li a fiilwa po omhepo inini neenghono, novalumenhu ovo 70 kava li va pewa omhepo ihapu unene. Jehova ohe tu pe omhepo oyo twa pumbwa she likolelela keenghalo detu. ‘Iha yandje omhepo ta yeleke’ ndele oha yandje ‘mouyadi waye.’ — Joh. 1:16; 3:34.
5 Mbela oto lididimikile omayeleko? Mbela ou na oinakuwanifwa ihapu unene oyo hai pula efimbo lihapu? Mbela oto kondjo noudjuu opo u file oshisho oukwaneumbo woye pamhepo nosho yo palutu molwaashi ouxupilo wa naipala noku na lela oukolele muwa? Ile pamwe ou na oinakuwanifwa ya kwata moiti meongalo? Ngeenge osho, kala wa shilipalekwa kutya Kalunga ota dulu oku ku pameka okupitila momhepo yaye iyapuki opo u dule okulididimikila onghalo keshe. — Rom. 15:13.
Omhepo iyapuki oya li ya kwafela Besaleel
6-8. (a) Omhepo yaKalunga oya li ya kwafela Besaleel naOholiab va ninge shike? (b) Oshike tashi ulike kutya Besaleel naOholiab ova li va wilikwa komhepo yaKalunga? (c) Omolwashike taku dulu okutiwa kutya oshimoniwa shaBesaleel otashi tu omukumo?
6 Oshimoniwa shaBesaleel, oo a li ko pefimbo limwe naMoses, otashi tu holole shihapu shi na sha nonghedi omo omhepo yaKalunga hai longo. (Lesha Exodus 35:30-35.) Besaleel okwa li a nangekwa po a kwatele komesho oilonga yokutunga etwalihangano. Ndele mbela okwa hangwa nale e na ounghulungu wokulonga oilonga ihapu oyo a pewa? Otashi dulika ngoo a li e na, ndele oilonga oyo a kala lela ha longo oyoyo ashike yokufolomena Ovaegipti eedopi. (Ex. 1:13, 14) Besaleel okwa li te ke shi enda ngahelipi opo a wanife po oshilonga osho? Jehova okwa li e mu ‘yadifa nomhepo yaye nounongo neendunge neshiivo nomayele moilonga i lili na i lili okudiladila omauko ounongo nokulonga oilonga i lili na i lili younongo.’ Kashi na nee mbudi kutya Besaleel okwa li e na ounghulungu ulipi okudja kedalo, omhepo iyapuki oya li ya xwepopaleka ounghulungu waye. Oholiab naye okwa li a pewa omhepo iyapuki. Besaleel naOholiab ove na okukala va li ve na eshiivo lihapu, nomolwaasho kava li ashike va wanifa po oshilonga osho ndele ova deula yo vamwe. Kalunga okwa li e va pa ounongo opo va dule okuhonga vakwao.
7 Oumbangi umwe oo tau ulike kutya Besaleel naOholiab ova li va wilikwa komhepo yaKalunga oyoo kutya etwalihangano olo va li va tunga ola kala po oule wefimbo lile. Etwali olo ola kala tali longifwa oule womido 500 lwaapo. (2 Omaf. 1:2-6) Mepingafano novanduluki voinima ile ovatungi vokunena, Besaleel naOholiab kava li va shanga omadina avo ile edidiliko lonhumba koinima yavo. Jehova oye a li a pewa efimano alishe omolwoilonga yavo. — Ex. 36:1, 2.
8 Kunena, otashi dulika tu pewe oinakuwanifwa ya kwata moiti oyo tai pula owino we likalekelwa, ngaashi okutunga, okunyanyangida, okuunganeka oyoongalele, okuunganeka oikwafa nosho yo okukwatafana neendokotola novapangi opo u va yelifile omufika wetu wopamishangwa u na sha nokulongifa ohonde. Omafimbo amwe, oilonga oyo ohai longwa kwaavo ve na owino, ndele luhapu ohai longwa kovaliyambi ovo vehe na lela owino. Omhepo yaKalunga oyo hai kwafele ovaliyambi va tya ngaho va pondole. Mbela ope na oshikando shimwe wa li to ongaonga okutambula ko oshinakuwanifwa shonhumba moilonga yokulongela Jehova, to diladila kutya ope na vamwe ovo ve na owino ve ku dule? Ngeenge osho, dimbuluka kutya omhepo yaJehova otai dulu okuhapupalifa eshiivo, ounghulungu noku ku kwafela u wanife po oshinakuwanifwa keshe osho te ku pe.
Omhepo yaKalunga oya li ya kwafela Josua a pondole
9. Ovaisrael ove lihanga monghalo ilipi konima eshi va dja muEgipti, nepulo lilipi la holoka po?
9 Omhepo yaKalunga oya li ya kwafela Josua oo naye a li ko pefimbo limwe naMoses naBesaleel. Diva konima eshi oshiwana shaKalunga sha dja muEgipti, Ovaamalek ova li va hala oku shi ponokela. Xuuninwa, efimbo ola ka fika opo Ovaisrael va ye moita oshikando shavo shotete. (Ex. 13:17; 17:8) Onghee hano, Ovaisrael ova li va pumbwa oo te va kwatele komesho moita. Ndele mbela olyelye a li te ke va kwatela komesho?
10. Omolwashike Ovaisrael ovo va li tava wilikwa kuJosua va li va findana molwoodi?
10 Josua oye a li a hoololwa a kwatele komesho Ovaisrael. Ndele mbela okwa li ngoo e na owino wokulwa? Ahowe, molwaashi okwa kala ashike omupika ha foloma eedopi nokwa kala ha ongele omana mombuwa. Xekulu yaJosua, Elisama, okwa li e na owino molwaashi okwa li omukulunhu wepata laEfraim notashi dulika oye a li ha kwatele komesho ovalumenhu 108 100 vengafifipandela limwe ile tu tye omapata atatu aIsrael. (Num. 2:18, 24; 1 Omaf. 7:26, 27) Ndele nande ongaho, Jehova okwa li a lombwela Moses kutya Josua oye ta ka kwatela komesho etangakwaita olo tali ka hanauna po ovatondi, ndele haElisama ile omonamati waye Nun. Olwoodi olo ola li la kwata hanga oule wefiku alishe. Ashike Ovaisrael ova li va findana molwoodi olo molwaashi Josua okwa li a dulika kuKalunga nokwa li a katuka filufilu metwokumwe newiliko lomhepo iyapuki. — Ex. 17:9-13.
11. Ngaashi Josua, oshike tashi ke tu kwafela tu wanife po oilonga yetu iyapuki?
11 Lwanima, Josua oo a li “a yada omhepo younongo,” okwa ka ninga omuwiliki waIsrael a shikula Moses. (Deut. 34:9) Omhepo iyapuki oya li ya kwafela Josua a kwatele komesho etangakwaita laIsrael olo la ka finda Ovakanaan, ndele kaya li ye mu kwafela a xunganeke ile a longe oikumwifilonga ngaashi Moses. Kunena, otashi dulika tu kale tu udite kutya katu na owino ile inatu wana okuwanifa po oshinakuwanifwa shonhumba moilonga yetu iyapuki. Ndele ngaashi Josua, nafye otwa shilipalekwa kutya ohatu ka pondola ngeenge otwa shikula filufilu omalombwelo aKalunga. — Jos. 1:7-9.
‘Omhepo yOmwene oya yada muGideon’
12-14. (a) Oshike hatu lihongo mefindano laGideon novakwaita vaye 300 ovo va li tava lwifa etangakwaita linene lOvamidian? (b) Jehova okwa li a pa Gideon eshilipaleko lilipi? (c) Kalunga okwe tu pa eshilipaleko lilipi kunena?
12 Konima yefyo laJosua, Jehova okwa kala natango ta longifa omhepo yaye opo a pameke ovapiya vaye ovadiinini. Membo lOvatokolipangeli omu na omahokololo e na sha novanhu ovo va li “va ninga ovanaenghono moungone wavo.” (Heb. 11:34) Pashihopaenenwa, Kalunga okwa li a longifa omhepo yaye iyapuki opo a kwafele Gideon a lwe ponhele yoshiwana shaYe. (Ovatok. 6:34) Ndele ovakwaita ovo Gideon a li a ongela ova li ve dulike ketangakwaita lOvamidian, omukwaita waye umwe okwa li e na okukondjifa ovakwaita vane. Ashike pataleko laJehova omuvalu oo wovakwaita vaIsrael owa li muhapu neenghono. Onghee hano, Jehova okwa li a lombwela Gideon lwoikando ivali kutya na shunife ovakwaita vamwe komaumbo. Xuuninwa, omukwaita waGideon umwe okwa li ta ka lwifa ovakwaita 450. (Ovatok. 7:2-8; 8:10) Jehova okwa li ashike a hala okulongifa ovakwaita ovo nonande kavahapu. Ndele ngeenge ovakwaita vaGideon ova ka findana molwoodi olo, mbela ope na ngoo umwe a li te ke litada kutya ova findana keenghono davo vene ile omolwowino wavo?
13 Efimbo osho la ka fika opo Gideon netangakwaita laye va ye kolwoodi. Ndele ngeno owa li umwe womovakwaita ovo, mbela ngeno owa ka kala ngoo u udite wa amenwa eshi ovakwaita vakweni ovo vambada va shunifwa komaumbo? Ile ngeno owa ka kwatwa koumbada eshi to diladila kutya oinima otai ka enda ngahelipi? Inatu pumbwa okupapida kutya Gideon okwa li e udite ngahelipi, molwaashi okwa li ashike a ninga ngaashi a lombwelwa. (Lesha Ovatokolipangeli 7:9-14.) Jehova naye ka li a handukila Gideon eshi a li e mu pula e mu ulikile edidiliko olo tali ulike kutya ota ka kala shili pamwe naye. (Ovatok. 6:36-40) Ndele ponhele yaasho, okwa li a pameka eitavelo laye.
14 Okudula kwaJehova okuxupifa ovapiya vaye inaku ngabekwa. Jehova ota dulu okulongifa nokuli novanhu ovo tava monika va fa itava dulu sha ile vehe na ekwafo lasha opo a xupife ovapiya vaye meenghalo didjuu. Omafimbo amwe otashi dulika tu kale tu wete ovatondi vetu va fa vahapu unene ile eenghalo de tu djuupalela unene. Katu na okukala twa teelela tu pewe edidiliko pashikumwifilonga ngaashi Gideon, ndele nande ongaho, Jehova okwe tu shilipaleka kutya ote ke tu yambidida nohe tu wilike okupitila mEendjovo daye nosho yo meongalo olo ha wilike nomhepo yaye. (Rom. 8:31, 32) Omaudaneko aJehova opahole ohaa pameke eitavelo letu nohae tu kwafele tu kale twa tomhwa filufilu kutya oye Omukwafi wetu.
“Omhepo yOmwene ye uya kuJefta”
15, 16. Oshike sha li sha kwafela okamonakadona kaJefta ka kulike oikala iwa, nongahelipi osho shi li etwomukumo kovadali?
15 Natu ka taleni koshihopaenenwa shimwe vali. Pomhito imwe eshi Ovaisrael va li tava ka kondjifa Ovaammoni, omhepo yaJehova oya li “ye uya kuJefta.” Ndele molwaashi Jefta okwa li a halelela okufindana opo a fimanekife Jehova, okwa li a udanekela Jehova eudaneko la kwata moiti. Okwa li a udaneka kutya ota ka pa Jehova keshe oo ta ka dja tete meumbo e mu shakeneke eshi ta di kolwoodi, ngeenge okwa yandje Ovaammoni meke laye. Eshi Jefta a aluka kolwoodi, omonakadona waye oye a li a dja tete meumbo ta tondoka e uya oku mu shakeneka. (Ovatok. 11:29-31, 34) Ndele mbela osho osha li sha kumwifa Jefta? Otashi dulika ka li naanaa a kumwa molwaashi okwa li ashike e na okaana kamwe. Jefta okwa li a wanifa po eudaneko laye mokuyandja omonakadona waye a ka kale ashike ta longele Jehova ketwalihangano kuSilo. Molwaashi omonakadona waJefta okwa li omulongeli waJehova omudiinini, naye okwa li a shilipaleka kutya eudaneko laxe ola wa wanifwa po. (Lesha Ovatokolipangeli 11:36.) Jefta nomonakadona waye ova li va pamekwa komhepo iyapuki yaJehova.
16 Osha li sha enda ngahelipi opo okamonakadona kaJefta ka kulike omhepo ya tya ngaho yeliyambo? Nopehe na omalimbililo, ouladi neliyandjo laxe lometilokalunga oyo ya li ya pameka eitavelo la ko. Ovadali, ovana veni ohava tale koihopaenenwa yeni iwa. Omatokolo oo tamu ningi otae ke va kwafela va mone kutya omwa itavela shili osho hamu va lombwele. Ovana veni ohava kala tava pwilikine eshi tamu ilikana mwa mana mo, hava yandje elitulemo kehongo leni nohava mono eenghendabala odo hamu ningi opo mu longele Jehova nomutima aushe. Osho otashi ka kwafela ovana veni va kale va halelela okulongela Jehova notashi ke mu hafifa.
‘Omhepo yOmwene ye uya muSimson’
17. Omhepo yaKalunga oya li ya kwafela Simson a ninge shike?
17 Natu ka taleni vali koshihopaenenwa shikwao. Pomhito imwe eshi Ovaisrael va li tava pangelwa kOvafilisti, ‘omhepo yOmwene oya li ya endifa,’ ile tu tye, ye linyengifa Simson e va mangulule moukwatwa. (Ovatok. 13:24, 25) Omhepo iyapuki oya li ya kwafela Simson a longe oinyengandunge molwaashi okwa li e na eenghono dinene. Pomhito imwe vali eshi Ovafilisti va li va heka Ovaisrael va kwate po Simson, ‘omhepo yOmwene oye uya muye, neengodi odo da li da manga omaoko, oda ninga ngaashi eefipa da xwikwa komundilo, noda manguluka momake aye.’ (Ovatok. 15:14) Omhepo iyapuki oya li ya nghonopaleke Simson ‘omolweitavelo’ laye, nokuli nopeemhito opo a li ehe na eenghono molwaashi a ninga etokolo lihe li pandunge. (Heb. 11:32-34; Ovatok. 16:18-21, 28-30) Omhepo yaJehova oya li hai longo muSimson monghedi ye likalekelwa omolwomhumbwe oyo ya li po. Ndele nande ongaho, ehokololo li na sha naSimson otali tu omukumo neenghono. Ngahelipi mbela?
18, 19. (a) Ongahelipi oshimoniwa shaSimson shi li etwomukumo kufye? (b) Ouwa ulipi wa mona eshi wa konakona oihopaenenwa yovapiya vaJehova ovadiinini moshitukulwa eshi?
18 Ngaashi Simson, nafye otwe lineekela mekwafo lomhepo iyapuki. Osho ohatu shi ulike ngeenge hatu kufa ombinga moilonga ‘yokuudifila ovanhu noku va [pa oundombwedi nawanawa, NW],’ oyo Jesus a pa ovashikuli vaye. (Oil. 10:42) Ndele opo tu wanife po oilonga oyo, otwa pumbwa ounghulungu oo tashi dulika inatu dalwa nao. Otwa pandula neenghono eshi Jehova ha longifa omhepo yaye opo e tu kwafele tu wanife po oinakuwanifwa i lili noku lili oyo e tu pa. Onghee hano, eshi hatu wanifa po oshilonga shetu shokuudifa, ohatu dulu okupopya ngaashi omuprofeti Jesaja oo a tile: ‘Omwene okwa tuma nge nomhepo yaye.’ (Jes. 48:16) Jehova oye shili he tu tumu nomhepo yaye. Ohatu longo nelitulemo oilonga yaye, molwaashi otu shii kutya ote ke tu kwafela tu i wanife po ngaashi a li a kwafela Moses, Besaleel naJosua. Ohatu longifa yo ‘eongamukonda lomhepo, nokutya, eendjovo daKalunga,’ tu na elineekelo kutya Jehova ote ke tu yambidida ngaashi a li a yambidida Gideon, Jefta naSimson. (Ef. 6:17, 18) Ngeenge otwa kala twe lineekela muJehova, ote ke tu pa eenghono opo tu dule okuwanifa po oilonga yaye, ngaashi ashike a li a pa Simson eenghono dopalutu.
19 Jehova oha nangeke shili noupuna ovo hava yambidida nouladi elongelokalunga lashili. Ohatu ka kala yo tu na eitavelo la kola ngeenge otwa kala hatu katuka metwokumwe newiliko lomhepo yaye iyapuki. Onghee hano, otashi ka kala yo shiwa ngeenge otwa konakona oiningwanima yonhumba itunhula oyo i li mOmishangwa dopaKriste dOshigreka. Osho otashi ke tu kwafela tu mone nghee omhepo yaJehova ya li ya kwafela ovapiya vaye ovadiinini vomefelemudo lotete, komesho nokonima yOpentekoste 33 O.P. Ohatu ka kundafana kombinga yomahokololo oo moshitukulwa tashi landula.
Omolwashike tashi tu omukumo okushiiva nghee omhepo yaKalunga oya li ya kwafela . . .
• Moses?
• Besaleel?
• Josua?
• Gideon?
• Jefta?
• Simson?
[Eendjovo dididilikwedi pepandja 22]
Omhepo yaKalunga otai dulu oku tu nghonopaleka pamhepo ngaashi ya li ya nghonopaleka Simson palutu
[Efano pepandja 21]
Ovadali, oshihopaenenwa sheni shiwa otashi ke linyengifa ovana veni va longele Jehova