Ko njínji “Bbo zølo” dhi Mungu dho

1. Zølo dhi ri ká kʉ ngbadi ná ke? Ndirigoti ngba historia ká longaddi ko dho zølo dhongʉe ná ddikpa ke djo?

NJATI ko di ngaddi zølo dhi ke djo ró, føri adi ngano ko dho nari kʉ bblo loti nrŭ na ná ke, bbo ngaddi nrŭ djo ná ke ndirigoti ni ritsi bbʉ nrŭ dho ná ke. Ko ka ko ddinga Yesu d’rangʉe ná bblo kʉ ná Musamaria dhó loroji djo. Fø ke dhongʉe “zølo bbo” bbabandi njingʉe ná ddikpa Muyaudi dho. Musamaria fø Muyaudi dzá “ri zø njingʉe bbo” ndirigoti ke løngʉe mupango ndiro ke ronga b’oni bblo d’e. (Lu. 10:29-37) Fø loroji longaddi ko dho Yova dhó bblo kʉ ná sifa djo, føri kʉ zølo. Yova adi zølo dho ko dho ndidzá jidha dzá lo dho. Ndirigoti ke adi ndidzá sifa dho ko dho njonjo kʉ ná chulu krʉ ddoro.

2. Zølo ko ka ko dho lu ná njari ká kʉ ngba chu?

² Zølo le ka le dho ná ddikpa nja chu ki ma kʉ ddi. Nja saa na, zølo dhi ke ka ndi vʉri nzɨ ndi bbʉ malipizi, ri le ka le bbʉ dho ná le dho. Føri bbai Yova maddi adi zølo dho ko dho. Zaburi ndi ná ke pongʉeri naribbai: “Ke nzɨ adi rinji ko ró, kodhó cheri dho ri kae le njiri naribbai ri.” (Zb. 103:10) Ni mai ri kʉ fø ro, nja saa na Yova adi malipizi bbʉ chenga nji ná ke dho.

3. Ko kasi ngba logoti ngʉ?

³ I lo nǎ kosi gbo kʉ ná logoti ngʉ: Yova ká adi zølo dho addudho? Bblo kʉ ná nizamu le bbʉ nari ma tso ká nju ngbaribbai zølo le dho nari na? Addui ká ka ndi kó ko tsotso ko dho zølo? Akonja ngabribbai ma Mungu dzá lo ngʉ fø logoti nari.

ADDUDHO MA YOVA ADI ZØLO DHO NARI

4. Yova ká adi zølo dho addudho?

⁴ Yova adi riji ndi dho zølo. Mutume Paulo ndingʉeri Mungu kʉ “bbo zølo” dho ná ke. Iga mutume Paulo ripo nari kʉ Mungu kʉ zølo dhi ke dhonalo ke bbʉ ra na le kasi shinga ba nari dhi ngab’odha ndidzá nzá kaka ná che na le d’ri ná kpa dho. (Efe. 2:4-7) Ro Yova nzɨ adi zølo dhé dho ndidzá che na le d’ri ná kpa dho ri. Daudi ndingʉeri: “Yova kʉ bblo krʉ kʉ ná nrŭ dho, kedzá zølo dada ke dzá njí djolu.” (Zb. 145:9) Yova ji ndidzá nrŭ ji nari dho, ke adi zølo dho kpa dho rie ngba ri ka ró.

5. Yesu ká bangʉe ngba somo Yova dhó zølo nǎ ro?

⁵ Yesu churi nari kʉ Yova adi riji ndi dho zølo krʉ kʉ ná nrŭ djolu. Dz’ djo Yesu si nari nji, ke ma njingʉe cho bí Yova ma na ra nǎ. (Mez. 8:30, 31) Bí kʉ nalo kana Yesu ngʉ adi ndidzá Baba dhó zølo nja chenga nji ná nrŭ laidjo. (Zb. 78:37-42) Yesu ngʉ adi loddi ná saa na, ke ngʉ adi loti ndidzá Baba dhó bblo kʉ ná sifa djo bí ina.

6. Yesu ká kongʉe ko tsotso ko famu ndidzá Baba dhó zølo ngbaribbai?

⁶ Anziro e nalo nǎ ko njae ri naribbai, Yesu tingʉe lo vivi ná ngba dhó loroji djo ndiro ndi dho ngbaribbai ma Yova adi zølo dho nari d’e. Jadda ngba rangʉe ra ndima bbá ro ndirigoti “ke sangʉe ndidhó kʉ ná ritsi krʉ pite dhi maisha na.” (Lu. 15:13) Luti ke lengʉeni le, ke djøngʉe ndi djø ndirigoti ke ngʉngʉe abba. Kedzá baba ká njingʉeri ngba? Jadda ngba nzá b’ongʉe nga dre arugu ri. Yesu pongʉeri: “Go ngba kʉ bbai djó ro, kedzá baba nja ke da ngana ro, kedzá ri zø nji ke, ndirigoti ke d’a ke dhi ngana, ke mo ke, ndirigoti ke mbʉ ke dre ke ronga zʉdha dho.” Baba nzá pangʉe do ndidzá ngba djo ri. Fønga ringana, ke dhongʉe zølo, ke njingʉe ngba zø nji ndirigoti ke kongʉe ke hwè na familia na. Vivi ná ngba njingʉe bbo chenga, ro ngba dzá baba njingʉe ngba zø nji dhonalo ke lengʉeni le. Fø historia nǎ zølo dhi baba kʉ Yova. Fø lo nǎ Yesu dhongʉeri nari kʉ Yova adi bbʉbbʉ leni ndima dhó chenga nǎ ro ná nrŭ zø njinji.​—Lu. 15:17-24.

7. Yova ká adi nyodyu dho ngbaribbai ndidzá zølo ndi dho nari kana?

⁷ Yova adi zølo dho dhonalo kedzá nyodyu kʉ bbo. Yova adi bblo kʉ nalo nanga vʉ ndidzá nononi ná ritsi dho. Biblia ripo “arø ro si ná nyodyu” kʉ “zølo na bbo ndirigoti bblo kʉ ná tunda na.” (Yak. 3:17) Jidha dhi gødhi le bbai, Yova churi ndidzá zølo kʉ ni faida na ndidzá njí dhi kpa dho. (Zb. 103:13; Isa. 49:15) Yova adi zølo dho ndidzá nrŭ dho nari dho, kpa kʉ ngab’odha na gosi ná ddo djo nzá mai kpa kaka ro. Yova kʉ nyodyu na bbo nari dho, ke adi zølo dho njati ri ka ngba ró. Yova chu nzá ndi ka ndi dho zølo ná saa maddi. Ni mai Yova adi zølo dho ro, ke nzɨ adi nga kʉ bblo nalo tso uri.

8. Nja saa na ká ri adi ngani le njiri ngba, ndirigoti addudho?

⁸ Lorojina, Yova dzá ddikpa njí dhi ke ka ndi vʉri ndi di che kʉ nalo nji ndidhó maisha na. Kodho ká ringani ko njí addu? Mutume Paulo ndingʉeri kutaniko nǎ nrŭ dho “Anibba ke na ni nitso gba nari tso.” (1 Ko. 5:11) Nzá leni ná nrŭ le adi tenga tenga kutaniko nǎ ro. Føri kʉ bblo le rinji ri dhonalo føri na le chi tøni ná le-djoi ma, le-vei ma na ronga b’o ndirigoti føri na le mutakatifu kʉ ná Mungu dyø. Ro nja nrŭ adi riddi nari kʉ ddikpa le le tenga ró, føri na mana kʉ Yova nzá dho zølo ro fø le dho ri. Nde føri ká kʉ bbʉbbʉ? Akonzi rinja di.

MAKALI KɄ NÁ NIZAMU KÁ KA NDIE ZØLO NA DDI?

9-10. Waebrania 12:5, 6 ridho naribbai, ká addudho ko ka ko pori nzá leni ná ke le tenga nari kʉ zølo le dho ke dho ná chu? Abbʉ loroji.

⁹ Wakristo dhó njudha dhi ngana njati ko rr ri, chu ko chu ná le ndirigoti ji ko ji ná le “ki nga kʉ Yova dzá Dimu ri ró,” ko thí adi njedha ba bbo. Ko ka ko dhuri ko tso, fø le dho ká riengani le tenga ndi bbʉbbʉ. Nde, fø le le tenga nari na ká le dho zølo bbʉbbʉ fø le dho? Bbʉbbʉo. Ddikpa le dhó le bbʉ nizamu ró, føri kʉ nyodyu, zølo ndirigoti jidha le dho fø le dho ná chu. (Mez. 13:24) Nde fø lo ká ka ndi kó nzá leni ndidhó chenga nǎ ro ná ke tsotso ndirigoti ndi le ndidhó lo thika bbʉbbʉ? Ri ka ndi kó ke tsotso ko. Mutengwa ngʉe ná bí kʉ ná le-djoi ma, le-vei ma na ra ri utso d’i nari kʉ, tenga le tenga ngʉe ndima ná føri kongʉe ndima tsotso ndiro ndima nja ndima njingʉe ná kosa dzá bbonga, ndima leni le, ndima le ndima dhó nyi thika ndirigoti ndima ngʉ Yova ro d’e.​—Azø Waebrania 12:5, 6.

¹⁰ Akonja ddikpa loroji. Miya ró rø ná ddikpa ke d’i ri utso nari kʉ ndidhó miya kana ddikpa chembø kʉ dhe na. Ke churi nari kʉ ndiro ndi tunza fø chembø d’e, ringani ndi tu ri tu njari kana ro. Chembø kʉ ddinga adi riji ndima di ná zǎ. Ri adi riji ndima di ndima lai chembø na ddinga, føri dho ri nzɨ adi ndima mbu bblo ri njati ri le tutu nja ri kana ro ró. Miya ró rø ná ke tu dhe dhi ri njari kana ro ró, føri na mana ká kʉ ke njini d’idhé ri na? Ri nga kʉ føri. Ke churi nari kʉ ndi bbá dhe dhi chembø nja ri kana ró, ri ka ndi liri dhe tá nja ri ro. Ke tu dhe dhi ri tu nja ri kana ro ró, føri na ke ka ndi b’o nja ri krʉ ronga.​—Anja Walawi 13:3, 4.

11. (a) Mutengwa ká le ka le ddi dhe nji ná chembø na ngba chu na? (b) Watengwa ká ka ndima njí ngba lo ndirigoti kpa tsotso ká addu ka ndi kó?

¹¹ Mutengwa kʉ ná ke ko ka koddi dhe nji ná chembø na. Ke ma kana nga kʉ chøchø Yova na nga nari dho, ke kʉ dhe dhi ke bbai. (Yak. 5:14) Dhe dhi ke ka ndi liri dhe ta nja nrŭ ro, føri bbai njati ddikpa ke ma kana ngae chøchø nga Yova na ró, føri ka ndi liri nja nrŭ ma njí nga kʉ bblo nalo ddi. Føri dho ri kʉ bblo le li kiroho na dhe ko ná ke da nja nrŭ ró ro. Nizamu ridho Yova ji ndidzá chí tøni ná njí dhi kpa ji kutaniko nǎ ndirigoti føri ka ndi kó chenga nji ná ke tsotso ndi famu ndidhó kosa ndirigoti ndi leni le. Ddikpa lee mutengwa ró, le ka ndi si ngba njudha dhi ngana ndiro ndi ba Biblia nǎ mafundisho ndirigoti ndi li ndidhó udha kpakpa d’e. Kedho le ka lebbʉ vichapo maddi ndirigoti ke ka ndi nja JW Télédiffusion maddi. Ndirigoti wazee njari ke maendeleo nji ni ró, kpa ka ndima di shauri ro ma bbʉ ddi ke dho, ndiri kó ke tsotso ndiro ke ma kana nga ngʉ chøchø Yova na d’e, føri kandi liri le ngʉ ke ki vi Yova dzá Dimu kana.b

12. Wazee ká ka ndima dho jidha ma, zølo ma na ngbaribbai nzá leni ndidhó chenga nǎ ro ná le dho?

¹² Ri kʉ bbo na mana kʉ nalo ko churi nari kʉ mutengwa adi ngʉ nari kʉ nzá leni ndidhó chenga nǎ ro ná le dhé. Wazee churie ri nari kʉ ndima dho ringani ndima ddinga bbo ndima ri vʉ ndima tenga ddikpa le nari njí. Kpa churi nari kʉ Yova adi nizamu bbʉ “ngba le ka le bbʉri ná ngatsi.” (Yer. 30:11) Wazee jirie ndima djoi ji ndirigoti kpa nzɨ adi riji ndima njí sa ka ndi sa le-djoi kana nga Yova na nalo ri. Nja saa na, jidha ndirigoti zølo ka ndi liri wazee pʉ chenga nji ná le pʉ kutaniko nǎ ro.

13. Korintho nǎ ngʉe ná Mukristo dho ká ringʉngani le tenga ndi addudho?

¹³ Akonja mutume Paulo njingʉe nalo nzá lengʉeni ndidhó chenga nǎ ro ná ddikpa ke djo. Korintho nǎ ddikpa Mukristo ngʉ adi uesherati nji ndidzá baba bbá le na. Føri ngʉe che bbo kʉ nalo! Drdr Yova pongʉeri Waizraeli dho: “Njati ddikpa ke ddo ndidzá baba bbá le na ró, føri chulu ke tu aba ndi dzá ngaronga djonga tso. Fø kpa aroro dho ringʉngani le che ndima che, kpadhi jù sie kpa djó.” (Law. 20:11) Paulo nzá ka ndi poeri fø ke le hwihwi ri. Ro ke ka ripo Korintho nǎ kpa dho le tenga ke tenga. Fø ke dhó che kʉ ná nyi ngʉe che kʉ ná matokea na kutaniko nǎ nja nrŭ djo, ndirigoti nja nrŭ ngʉ riddi nari kʉ føri nga kʉ che kʉ ná nyi ri!​—1 Ko. 5:1, 2, 13.

14. Paulo ká dhongʉe zølo ngbaribbai Korintho nǎ mutengwa ngʉe ná ddikpa ke dho ndirigoti addudho? (2 Wakorintho 2:5-8, 11)

¹⁴ Luti Paulo rrngʉeri nari kʉ, fø ke le ndidhó lo thika bbo. Ke lengʉeni le bbʉbbʉ ndidhó chenga nǎ ro! Ngba mai fø ke nji nalo ka do pa kutaniko djo ro, Paulo pongʉeri wazee dho nari kʉ, ndi nzá jiri ndi “dyu lo ronga kpakpa ri.” Ke pongʉeri kpa dho: “Aninji fø ke zø ndirigoti anipi ke iso.” Anja fø ká Paulo pongʉeri addudho ma nari: “Føri dho, kedho nzá ringangʉeni ndi thí ba njedha nga djolu ri.” Paulo dhongʉe zølo le lengʉeni ná fø ke dho. Paulo nzá jingʉeri fø keé njedha na ndi njingʉe ná fø lo dzá lo dho ri dhonalo ke bbangʉe fø nyi tso bba.​—Azø 2 Wakorintho 2:5-8, 11.

15. Wazee ká ka ndima bbʉ kaka ná nizamu ndirigoti ndima dho zølo ngbaribbai?

¹⁵ Yova bbai wazee adi riji ndima dho zølo. Kpa adi kaka ná nizamu bbʉ chenga nji ná ke dho rie ngba ri uri le njiri fø ró, ro kpa adi zølo ma dho bbo ddi ri uri le njiri fø ná saa djo. Njati wazee bbʉ nizamu nzá chenga nji ná ke dho ró, føri ka ndi dhori kpa ro nga kʉ zølo nari. Ro zølo ká wazee dhé ka ndima dho?

KO KRɄ TSOTSO KÁ ADDU KA NDI KÓ NDIRO KO DHO ZØLO D’E?

16. Mezali 21:13 ripo naribbai, Yova ká si rinji ngba nzɨ zølo dho ná nrŭ dho?

¹⁶ Krʉ kʉ ná Wakristo adi rine ndima dho zølo Yova bbai. Ká addudho? Dhonalo Yova nzá ka ndi rr nzɨ zølo dho nja nrŭ dho ná nrŭ dhó sala ro ri. (Azø Mezali 21:13.) Ko kana ddikpa le ma nzá ddi ka ndi jiri nzɨ Yova rr ndidhó sala ri. Føri dho ko adi riji nzɨ ko li lo ko thí na nrŭ dho. Kodho nzá ringani ko gʉ kolai nzanzani ná mukristo dhó lo ko rr nari ri, ro kodho ringani ko rr “njedha dhi ke dhó dzz.” Føri bbai ko adi kpakpanga nji ko njínji Biblia nǎ i shauri na: “Ngana zølo kʉ nja nrŭ dho ná ke djo le si lod’i ngana zø ro.” (Yak. 2:13) Njati koe nyenyenga na ndirigoti ko chú ngbaribbai ma kodho ringani ko dho zølo nja nrŭ dho nari ró, ko maddi ka ko jiri ko dho zølo nja nrŭ dho. Ko adi riji ko dho zølo bbo njati le leni ná ke ngʉ kutaniko na ró.

17. Pi Daudi ká dhongʉe zølo ndi thí nǎ ro krʉ ngbaribbai?

¹⁷ Biblia nǎ kʉ ná loroji ka ndi kó ko tsotso ndiro ko dho zølo ndirigoti nzɨ ko di lo ronga dyu nja nrŭ dho. Lorojina, akonja Pi Daudi dhó lo. Bí ina ke ngʉ adi zølo dho ndi thí nǎ ro krʉ. Ni mai Sauli ngʉ rine ndi hwi ke hwi ro, Daudi ngʉ adi zølo dho Mungu dzá che na le d’ri ná ke dho. Ke nzá mbungʉeri ro ndi ø ndi be inga ndi njí chelo ro Sauli ró ri.​—1 Sa. 24:9-12, 18, 19.

18-19. Daudi ká dhongʉe zølo nzá aro kʉ ná ngba chu na?

¹⁸ Ni mai ri kʉ fø ro, Daudi nzá dhongʉe zølo krʉ kʉ nalo kana ri. Lorojina, Nabali kpakpa dhó lo ronga dyungʉe ná ke tingʉe lo ngadhi heshima ro, ndirigoti ke pongʉeri ndi nzɨ bbʉ nyo Daudi ma dho ndidhó bbasødda ma na ri ná saa na, Daudi ngʉe thø na bbo naridho, ke pɨngʉeri ndi che ke ma ndibbá dza na nrŭ ma na. Ro Nabali bbá le, Abigaili ngʉe bblo kʉ ná le, ngatsove ná le, le njingʉeri lele ndi rá nyo mba Daudi ma dho ndidhó bbasøddda ma na. Føri dho Daudi nzá chengʉe Nabali ma ro ndibbá dza nǎ nrŭ ma na ri.​—1 Sa. 25:9-22, 32-35.

¹⁹ Ddikpa saa na, nabi Natani tingʉe lo Daudi dho ddikpa mali ba djo, fø mali dhi ke d’ungʉe ndilai ke dhó bbo ke ji ná chembø. Daudi nanga kangʉeni bbo ndirigoti ke pongʉeri: “Njati rie ni Yova kʉ shi ri ró, fø lo nji ná ke dho ringani ndi dhedhe!” (2 Sa. 12:1-6) Daudi chungʉe Musa dhó sheria maddi. Fø sheria ngʉ ripo njati ddikpa ke d’u ndilai ke dhó chembø ró, ringani ke bbʉ ribe tho ina. (Kut. 22:1) Ro fø ke dho ká ri ngʉ ngani le hwi ndi hwi bbʉbbʉ? Fø lo d’idha ngʉe kpakpa bbo. Ro fø lorojina, Natani ngʉ riji ndi dho Daudi dho nari kʉ, ke njingʉe nalo ngʉe che bbo! Ndirigoti Yova dhongʉe zølo bbo Daudi dho nzá mai Daudi dhongʉe zølo chembø d’ungʉe ná ke dho ro, Natani bbʉngʉe ná loroji ridho naribbai!​—2 Sa. 12:7-13.

20. Daudi dhó loroji nǎ ro ká ko ka ko ba ngba somo?

²⁰ Daudi nanga kangʉeni bbo ná saa na, ke vʉngʉeri ndi che Nabali ma ndibbá dza nǎ nrŭ ma na. Ndirigoti luti Daudi pongʉeri nari kʉ, Natani tilo djo ná fø mali ba dho ringani le hwi ndi hwi ndi nji ná chelo djo. Ni mai Daudi ngʉe bblo kʉ ná ke ro, nde ká addudho ke dyungʉe lo ronga chembø d’ungʉe ná mali dhi ke dho? Addinga ngbaribbai ma Daudi ngʉ ndi mbu fø saa na nari djo. Daudi dhó zamiri ngangʉe bblo ri. Njati ddikpa le di lo ronga dyu nja nrŭ dho ró, føri adi ridho fø le ma kana kau nga kʉ bblo Yova na ri. Yesu jangʉeri ndi unakpa dho: “Aniba lo ni d’i nari tso ndiro nzɨ le d’i lo ni djo ró; ni lod’i nrŭ djo naribbai, le si lod’i ni djo.” (Mt. 7:1, 2) Føri dho akodi kodhó lonja bblo ndiro nzɨ ko di kodhó lo ronga dyu ró, ndirigoti akodi kpakpanga nji ndiro ko di “zølo dho bbo,” Mungu bbai d’e.

21-22. Zølo ká ko ka ko dho ngba chulu?

²¹ Njati rie ni ko adi zølo dho nja nrŭ dho ri ró, ko ka ko nji ná nja lo ki ma kʉ ddi. Zølo na kʉ ná nrŭ adi rine ndima nji nalo kó nja nrŭ tsotso. Ko krʉ dho ringani ko nja kodhó familia nǎ nrŭ dhó lo ma, kutaniko nǎ nrŭ dhó lo ma, ko ishi na ná nja nrŭ dhó lo ma na bblo. Bbʉbbʉ dhé, zølo le ka le dho ná chu kʉ bí! Ko ká ka ko njiri ngba njati ddikpa le dhó loji le tsotso kodha ró? Ko ka ko kó le tsotso, njaro nyo na ma, inga ledhó loji ná nja ritsi na ma. Mutengwa djo ro ngʉ ná le ko ka koli kpakpa bblo kʉ ná kau adi rinji naribbai. Ko ka ko d’ra hwè dhi lo i nja nrŭ dho. Bbʉbbʉ dhé føri kʉ bblo ko ka kodho zølo nrŭ krʉ dho ná ddikpa chu ro.​—Yob. 29:12, 13; Ro. 10:14, 15; Yak. 1:27.

²² Njati ko chu fø di nalo le ka lenji dho ná nrŭ ngba ró, ko ka ko nja ngbaribbai ma ko ka ko kó kpa tsotso nari. Njati kodi zølo dho ngba ró, ko ka ko bbʉ hwè kodhi ra nǎ Baba thí dho dhonalo ke kʉ bbo adi “zølo dho” ná Mungu!