Jehova Ʋeli Kuloai E Ɣigii Zu

1-2. (a) Zɛɓɛi ya kɛ tanisu na ɣa ɓaa ga de Jehova ʋeli kuloai de ɣigii zu? (b) De levegɛ ɣɛ le de kwɛ̃ɛ ga Jehova ɣa wuito da Ɣala-feliaitiɛ ma?

TANISU e ɣi-gaa-ziɛa dɛ ga ya ɣɛna Gala felisu faa gilagi nɔ ɣa ya ɣɛ bosu ɔɔ lɛ zoosu ɔ nii wo e e ɣigii zu? Na ɣavele ʋai ta ɣa ɣɛ ga de ɓɔgapɛ. Tei tii lamagɛi de ma, na ɣa kɛ tanisu dɛ lɛ da Ɣala-feliai zu woozaga. Ɔɔ ɣeeta na ɣa ɓaa ga de niitiɛ wo ta ɣɛ de ɣigii zu, zaɓui ɣa ga da ɣɛ ɣi-gaa-ziɛzu ga dɛ lɛ ʋize woni ga dɔ Gala feli.

² Gala Kɔlɔi boga ga nii ɓɔɔ maa ʋiiyai Jehova ɣaazu tɔ ga, ani da ɣɛna felizu de kulo de ɣigii zu. Towa tele-bo beaitiɛ ta Ɣala-feliai mɛni. (Ps. 10:17) Towa wuito ɓɔɔ ga pagɔ woitiɛ ɓɔgapɛ ma da bo, zaɓui ɣa ga kpɛdɛvɛ de ʋaa ma.—Ps. 139:1-3.

3. Gaa-zaɣa-kɛɛtiɛ ta ga zɛɓɛ de vaazu gaa wotesu kɔlɔ zɛvɛi nii zu?

³ Ɣeeta, ya ɣɛ ɣi-gaa-ziɛzu ga: Zɛɓɛi e kɛɛ maa lɛ nɛɛni dɔ luo ga de niitiɛ ɓɔgapɛ bo e de ɣigii zu Jehova ma? Zɛɓɛi ya ɓɔ de va ga da Ɣala-feliai kɛ de lɔtɔ Jehova va? Ani da ɣɛna ɣi-gaa-ziɛzu Gala-feliai taniga ma te Gala Kɔlɔi zu ta ɓɔ de va ɣɛ le ani da ɣɛna Gala feli zu? Zɛɓɛi da kɛ ani na ɣaa ɓaana ga de niitiɛ wo e de ɣigii zu? De gaa-zaɣa-kɛɛ niitiɛ ɣa wotegi ɣaa-ziɛ

MƐ LƐ LUO GA E JEHOVA ƲELI

4. Zɛɓɛi ya ɓɔ de va ga dɛ lɛ luoa da ɣɛna Jehova ʋelizu? (Psalm 119:145)

⁴ Ani da kwɛ̃ɛna ga kataba wõila ɣa Jehova ya de ʋaa ma, na ɣa ɣɛɛna e wõini de wulo da ŋeteai zu-nu-ma, towa kɛ da ɣɛna felizu de niitiɛ ɓɔgapɛ bo ma e de ɣigii zu. Nui e Psalm 119 wonɛni e ɣaa ɓaani ga siɛ-pulu mazii nii ɣɛ te yɔɔzu ta Jehova. Tɔ ɓalaa ɔ leve faa ɓaa su na ŋeteai zu. Numaa taniga te zɛɛ ʋaa woni e vile ba. (Ps. 119:23, 69, 78) E wulo na wulu, tɔ ɓalaa tanisu ɔ ziɣi pele va. (Ps. 119:5) Na ɓalaa ɣɛɛvɛ lɛ luoni, niitiɛ ɓɔgapɛ e ɣɛni kigii zu e boni Jehova ma.—Psalm 119:145 lodo.

5. Zɛɓɛi e kɛɛ de mɛ lɛ ɓe ki-gaa-ziɛ yowũ va ɔ kɛ dɔ ɓe Jehova ʋeli zu? Po-kɔ̃ɔ-ma ʋe.

⁵ Jehova wõini niitiɛ ɓalaa te faa yowũ ɣɛɛ gaazu te feli. (Isa. 55:6, 7) Naa ma, de mɛ lɛ ɓe ki-gaa-ziɛ yowũ va ɔ kɛ dɔ ɓe Gala feli zu. Ma wo-kɔ̃ɔ-mai ta ɣa ga, niitiɛ ta gove-dɛdɛ ziɛ ta ɣɛna wõini te kpɔba maa zɔlɔwo kɛni te yɛpɛ niitiɛ wɔ ta ɣɛ pelei lɛɛzu ga tiɛ. E ɣisu towa ɣɛ ga faa vagɔ ga tiɛ luo ɔ te wũfe ga te niitiɛ ɣaa-zaɣa-kɛ ga tei te ziɣia pele va ɔ tei tɛ lɛ fai ta ɣɛɛni ga pagɔ? Gaama zu ɓa! Vele nɔ na e la, ani tanisu da ziɣi na pele va ɔ de fai ta ɣɛ lɛ vani de mɛ lɛ luo ga de Jehova ʋeli.—Ps. 119:25, 176.

ƔAA-ƁAA E NIITIƐ WO JEHOVA MA E E ƔISU

6-7. Ani da ɣɛna ɣi-gaa-ziɛzu Jehova na tuɓo veleitiɛ ma, na ɣa ɓɔ de va ɣɛ le de niitiɛ wo ma e de ɣisu? Po-kɔ̃ɔ-ma ʋe. (Wɛlɛ ɓalaa nii va ponɛi bu.)

⁶ Ani da ɣɛna Jehova ʋeli zu, diɛ yɛpɛ e vile niitiɛ va te de ɣigii zu, ta velei de ɣi-gaa-ziɛzu la towa kɛ de lɔtɔ Jehova va. Naa ma, zɛɓɛi ya ɓɔ de va da ɓalaa diɛ Gala feli ɣana?

⁷ Ɣi-gaa-ziɛ Jehova na tuɓo veleitiɛ ma.a Da ɣɛna ɣi-gaa-ziɛzu Jehova na tuɓo veleitiɛ ma, na ɣa ɓɔ de va de niitiɛ wo ma ta ɣɛ de ɣisu. (Ps. 145:8, 9, 18) De wɛlɛ de ɣaa yɔwɔ̃i Kristine na po-kɔ̃ɔ-mai va, nii keea ɣɛni ga ŋapi wɔɔ nu. E ɣɛni tea: “Na ɓaani zeema ga ge niitiɛ wo Jehova ma e ɣɛni kisu. Ge ɣi-gaa-ziɛni ga, tei ge ga faa yowũ ɣɛɛ nu wõila lɛ Jehova ya faa ma.” Jehova na tuɓo vele zɛɓɛi e ɓɔni ba? E ɣɛ: “Jehova na kataba wõilai ɣa e ɓɔni ba. Ge kwɛ̃ni ga tɔ vaazu ɓɔsu ɓa siɛ nɛpɛ. Ani ɓalaa ga ziɣina pele va, towa dɛ ga wõila ɣa zeea faa ma, na ɣa ɣɛɛna e ɓɔ ba. Niitiɛ te ɓɔga ba ga ge niitiɛ ɓɔgapɛ bo Jehova ma te kigii zu.”

8-9. Kulo su-nu-mai taniga ta ga zɛɓɛ da sɔlɔwo ani da ɣi-gaa-ziɛna niitiɛ ma de wõini de bo, dɔɔ vɛɛ Jehova ʋeli zu? Po-kɔ̃ɔ-ma ʋe.

⁸ Ɣi-gaa-ziɛ nii ma ya bo. Ɔ vɛɛ Gala feli zu, ɣi-gaa-ziɛ gaa-zaɣa-kɛɛ taniga ma. Ta ɣa ga: ‘Faa ɓaa sɛɓɛi e laazu ma siɛgi nii ma? Nu nɛpɛ ɣa na maa nɛɛ ge su-ʋaa-yɛ? Ga levesu faa ɓaa su ga ge wõini Jehova ɓɔ ba ga ge faa ɓaagi nii yee maazu ɣale?’ (2 Ki. 19:15-19) Da ziɛ wɔnɔ ga nii Ziizɛ boga e vile Gala feli ʋaa va ani da ɣɛna ɣi-gaa-ziɛzu nii ma da bo Jehova ma e vile Na daa-zeigi va, Na Masadai ta zii-mai.—Maf. 6:9, 10.

⁹ Tei de ɣaa yɔwɔ̃i Aliska kwɛ̃ɛni ga kwoi-kwoi seeɓɛɛ ɣɛni pɔɔ nu va, na ɓai e ɣɛni ga e Gala feli. E boni ga: “E fii ɓɛɛni ga ʋikee, na ɓai e ɣɛni ga ge ɣi-gaa-ziɛ ga pagɔ e vile niitiɛ va gɔ bo Jehova ma.” Zɛɓɛi e ɓɔni ba? E ɣɛ: “Gɔ vɛɛ Gala feli zu gɔ siɛ siɣi ba ga ge ɣi-gaa-ziɛ nii ma ge vaa bosu, tɔwɔ na ɓɔga ba ga ge mɛ lɛ nɔ Gala feli e vile ɓɔɔ va. Tɔwɔ fai nii ɓɔga ba zii-la, na ɣa ɣɛɛna ge Jehova ʋeli e vile faa lamaa va.”

10. Da ɣɛna Gala feli zu, zɛɓɛi e kɛɛ maa nɛɛ de da ma na ɣa ɣɛɛna de su wooza? (Wɛlɛ ɓalaa footeitiɛ va.)

¹⁰ Ya ɣɛna Gala feli zu, da ma na ɣa ɣɛɛna e su wooza. Velei ɓalaa tanisu da Ɣala-feliai zu ɣa ɓuo la, kɛ ga de yɛpɛ e vile niitiɛ ɓɔgapɛ ba te de ɣigii zu, maa nɛɛ de da ma na ɣa ɣɛɛna de su wooza.b Nii ɣa Aliska pɔɔ nu Elijah, boni: “Ga ɣaa-ɓaa ga ge Gala feli ga tamaa foloi wuuzu. Tei ga da ma, na ɣa ɣɛɛna ge na Gala-feliai zu wooza, na ɓɔga ba ge lɔtɔ Jehova va. Ga na Gala-feliai zu wooza, zaɓui ɣa ga ge kwɛ̃ni ga Jehova ɣa maa kpowũsu.” Ɣaa-ɓaa e nii ɣɛ: Siɛ siɣi ba, na ɣa ɣɛɛna e ŋada ɣaa-ziɛ vɛ ya lina e Gala feli ga woo wala, vɛ zɔɔ-zɔɔ gɛ lɛ na ɔ nɔ ɣɛ ga faa nɛpɛ ya e ɣaazu ziɣi pele va. Nii ya kɛ ya Ɣala-feliai zu wooza. Na ɣa ɣɛɛna ɣaa-ɓaa yiɛ nii ɣɛ siɛ nɛpɛ.

ƔI-GAA-ZIƐ GALA-FELIAI TANIGA MA TE GALA KƆLƆI ZU

11. Kulo su-nu-mai taniga ta ga zɛɓɛ da sɔlɔwo ani da ɣɛna ɣi-gaa-ziɛzu Gala-feliai taniga ma te Gala Kɔlɔi zu? (Wɛlɛ ɓalaa kologi va “Fai Nii Ta Laa Dɛ E Ma?”)

¹¹ Towa ɣɛ ga kulo su-nu-ma e ʋaa ma ga e ɣi-gaa-ziɛ Gala-feliai taniga ma te Gala Kɔlɔi zu. Taniga ta ga guitiɛ, ɔɔ psalms wɔlɔi. Ani ya wɛlɛna velei va Jehova ʋeli veaitiɛ te yɛpɛni la e vile niitiɛ va e ɣɛni te ɣisu towa ɓɔ e va e niitiɛ wo Jehova ma ya ɣɛ e ɣigii zu. Ya woo niinɛ taniga maa zɔlɔwo wɔnɔ e vile velei va ya Jehova laama lɛɛla ya Ɣala-feliai zu. Na ɣa ɣɛɛna, tanisu ya Gala-feliai taniga vɛtɛ pilegɛi nii va e levesu su.

12. Gaa-zaɣa-kɛɛ taniga ta ga zɛɓɛ maa nɛɛ de ɣi-gaa-ziɛ ma ani da wɛlɛna Gala-feliai taniga va Gala Kɔlɔi zu?

¹² Ani ya ɣɛna ɣi-gaa-ziɛzu Gala-feliai ta ma Gala Kɔlɔi zu, ɣi-gaa-ziɛ gaa-zaɣa-kɛɛ niitiɛ ma: ‘Ɓɛɛ ɣa e woi niitiɛ wonɛni na ɣa ɣɛɛna zɛɓɛi e ɣɛni levesu su? Woitiɛ te Gala goi nii zu vele ɣana ge ɣi-gaa-ziɛzu la? Zɛɓɛi ga maa-woli nii zu?’ Maa nɛɛ e ɣaa-ɓaa ga e da wɔlɔi taniga lodo ga e gaa-zaɣa-kɛɛ niitiɛ ɣaa wote. Ani ya na ɣɛɛna ya wulo su-nu-ma. A de wɛlɛ ma wo-kɔ̃ɔ-mai taniga va.

13. Faa gila ka ga zɛɓɛ da maa woli Hana na Gala-feliai zu? (1 Samuel 1:10, 11) (Wɛlɛ ɓalaa ekɔlɔi ma.)

¹³ 1 Samuel 1:10, 11 lodo. Siɛgi Hana ɣɛni Gala feli zu la, faa ɓaa felegɔ ɣa e ɣɛni laazu ma. E ɣɛni ga kubu ʋɔɔ ŋaza nu lɛ ɓena zoo ɔ duu ɣa, na ɣa ɣɛɛna pɔɔ nu ŋazai zɔi ɔ so ga yowũa. (1 Sam. 1:4-7) Ani ya levesu faa ɓaagi nii mazii ta zu, zɛɓɛi ya maa woli Hana na Gala-feliai zu? Hana zii-la maa zɔlɔ woni ga tei e daani ma e na Gala-feliai zu wooza ga e yɛpɛ e vile niitiɛ ɓɔgapɛ ba e ɣɛni kigii zu. (1 Sam. 1:12, 18) Da ɓalaa da zii-la maa zɔlɔwo ani da “da yii-zɛlɛ fai ɣaazu wuna Jehova ma” diɛ yɛpɛ e vile niitiɛ va te de ɣigii zu.—Ps. 55:22.

14. (a) Zɛɓɛi kɔnɔ de maa wolia Hana na po-kɔ̃ɔ-mai zu? (b) Ani da ɣɛna ɣi-gaa-ziɛzu Gala goitiɛ ma, ta ɓɔ de va ɣɛ le? (Wɛlɛ nii va ponɛi bu.)

¹⁴ Tei Hana e Samia ɣaani, na ɣa ɣɛɛna kwena ta leve e liini ga na zalaɣa wulo nu walai Yiila wɔ. (1 Sam. 1:24-28) E boni Jehova ma Gala-felia zu ga kuuzu nɛɛvɛ nii ʋaa ma Jehova kɛɛ bɛ, ga Jehova maazu vɛtɛga, na ɣa ɣɛɛna e dɛ ga kpɛdɛvɛ feli veaitiɛ ʋaa ma.c (1 Sam. 2:1, 8, 9) Faa ɓaagitiɛ e ɣɛni levesu su e lɛ ɣɛni ɓeani, kɛ e ɣaazu ɓadoni velei va Jehova tuuyiɛ looni la ma. Zɛɓɛi da maa woli nii zu? Da zoo de yii-lɔ faa ɓaa su ani da ɣaazu ɓadona velei va Jehova vɛɛ ɓɔsu la de va.

15. Ani numaa ta de zona ga yowũa, zɛɓɛi da maa woli Jɛlɛmaiya na po-kɔ̃ɔ-mai zu? (Jeremiah 12:1)

¹⁵ Jeremiah 12:1 lodo. Siɛgi ta zu, Gala daa woo wo nui Jɛlɛmaiya yii zuulini, ga tei faa yowũ ɣɛɛ veaitiɛ te ɣɛni yii-ma ɣɛɛzu. Zii zuulini ga velei kpɔɔ veaitiɛ te ɣɛni so su la ga yowũa, na ɣa ga Yezɔitiɛ. (Jer. 20:7, 8) Da ɓalaa da ɣi-gaa-ziɛ ɣɛni ani da wɛlɛna faa yowũ ɣɛɛ vea va tiɛ yii-ma ɣɛ ɔɔ tiɛ ŋɛɛ wulo de zu. Velei ɓalaa Jɛlɛmaiya yɛpɛni la e vile niitiɛ ɓɔgapɛ ba e ɣɛni kigii zu, ɛ lɛ wɔlɔ-wɔlɔ boni ga Jehova lɛ gaama ʋaa ɣɛɛ. Tei e wɛlɛni velei va Jehova ɣa faa yowũ ɣɛɛ vea ɣɛɛzɔ kulo la te yeema, ɣeeta na ɓɔni ba e laala ga Jehova ɣa ga Galagi ya gaama ʋaa ɣɛ. (Jer. 32:19) Da ɓalaa ani fai ta ɣa de yii ɣaa walã na, da yɛpɛ e vile ba Gala-felia zu, diɛ laala ga Jehova ɣa vaazu tele-bo tala luoitiɛ ɓɔgapɛ ɓeazu.

16. Ani dɛ lɛ sa zooga dɔ faa taniga ɣɛ e ɣɛ velei dɔ kɛɛ la wɔlɔ, zɛɓɛi da maa woli Liiʋai nii na po-kɔ̃ɔ-mai zu? (Psalm 42:1-4) (Wɛlɛ ɓalaa footeitiɛ va.)

¹⁶ Psalm 42:1-4 lodo. Liiʋai ta ɣa e Gala goi nii wonɛni tei e ɣɛni duolai zu, na kɛɛni lɛ ɓega zoo ɔ vɛɛ kaa yɔwɔ̃itiɛ va ga te Jehova ʋeli kii-ma. Gala goi nii e ponɛi e ɓɔga de va de kwɛ̃ɛ velei e ɣɛni ɣi-gaa-ziɛzu la. Ɣeeta, da kwɛ̃ɛ nii e leveni su ani seeɓɛɛ kɛɛ dɛ lɛ wuloa da vɛlɛi wu ɔɔ ta de vilina kpidi vɛlɛ wu da yee-la-mai ʋaa ma. Da ɣi-gaa-ziɛ ga taɓala siɛ nɛpɛ ma, kɛ velei nɛpɛgi da ɣi-gaa-ziɛ la towa ɣɛ ga faa vagɔ ga de bo Jehova ma Gala-felia zu. Na ɣa kɛ de kwɛ̃ɛ velei da ɣi-gaa-ziɛ la na ɣa ɣɛɛna e ɓɔ de va de ɣaazu ɓado nii va fize wogɛi. Ma wo-kɔ̃ɔ-mai ta ɣa ga, Liiʋai na ɣɛni kwɛ̃ni ga ɔ zoo wɔnɔ e Jehova laa-maa-lɛ. (Ps. 42:5) E ɣi-gaa-ziɛni wɔnɔ velei ma Jehova ɣɛni ɓɔsu la ba. (Ps. 42:8) Ani da ɣɛna Gala feli zu kuloai ɓɔɔ de ɣigii zu, towa ɓɔ de va de kwɛ̃ɛ velei de ɣi-gaa-ziɛzu la, e kɛ zii-la ɣɛ de ya, na ɣa ɣɛɛna de gaa-ɓaa zɔlɔwo, de yii-lɔɔ wɔnɔ.

17. (a) Zɛɓɛi da maa woli Joona na po-kɔ̃ɔ-mai zu? (Jonah 2:1, 2) (b) Ani da ɣɛna levesu faa ɓaasu woi taniga te Psalms zu ta ɓɔ de va ɣɛ le? (Wɛlɛ ɓalaa nii va ponɛi bu)

¹⁷ Jonah 2:1, 2 lodo. Gala daa woo wo nui Joona Gala-feliai nii woni na zu e ɣɛni kale walai ɓudegi zu. Velei ɓalaa e goo-mɛni tala wuloni la Jehova ya, dai e ɣɛni la ga Jehova ɣa vaazu goo-mɛnisu. Joona na Gala-feliai zu e woo lamaa woni a da pɛtɛ Psalms zu.d Ɣeeta e ɣɛni woo lamaa wɛ̃ni Psalms zu. Da ɓalaa ani da ɣaa ɓaana ga de ɣizɛ Gala goi taniga zu, da ɣɛna levesu faa ɓaa su, na ɣa ɣɛɛna diɛ Jehova ʋeli, diɛ ɣi-gaa-ziɛ te ma, na ɣa de ɣaa-nɛkpɛ.

ƔAA-ƁAA YƐ LƆTƆ JEHOVA VA GALA-FELIAI ZU

18-19. Ani da ɣɛna Gala feli zu tɔwɔ tanisu na ɓai ga de yɛpɛ e vile velei va de ɣi-gaa-ziɛzu la, Loomɛitiɛ 8:26, 27 ɣa ɓɔ de va ɣɛ le? Po-kɔ̃ɔ-ma ʋe.

¹⁸ Loomɛitiɛ 8:26, 27 lodo. Tanisu de yii ɣa zuuli ga ʋikee e kɛ na ɓaa de yee ma ga de yɛpɛ e vile niitiɛ va te de ɣigii zu. Kɛ nii lɛ dɛɛzu ga dɛ lɛ kpɔba maa zɔlɔ woga. Siɛgi na ma, Gala na gaa-ɓai ɣa “de maa ʋaa wo.” Na ɣa ɣɛ ɣɛ le? Jehova na gaa-ɓai zaala zu, da wɛlɛ Gala-felia lamaa va Gala Kɔlɔi zu. Ani dɛ lɛ zooni de niitiɛ wo e de ɣigii zu, Gala-feliai niitiɛ te Gala Kɔlɔi zu, Jehova ɣa woo taniga ziɣi su de wõini de bo, na ɣa ɣɛɛna e de woi ɣaa wote.

¹⁹ Ki-gaa-ziɛi nii ɓɔni de ɣaa yɔwɔ̃ gila ba kuloai Russia ta tili ga Yelena. Gɔmɛti veaitiɛ te soni Gala feli ʋaa ma ta Gala Kɔlɔ lodogai. Yelena yii zuulini ɓɔɔ ga ʋike, na kɛ na ɓai e ɣɛni zee ma ga e Gala feli. E ɣɛni tea: “Ki ka su siɛgi ma zii ɣɛni zuuli zu la, gɛ lɛ ɣɛni kwɛ̃ni nii ga bo na Gala-feliai zu, Jehova ɣi-gaa-ziɛni Gala-feliaitiɛ ma feli veaitiɛ te boni wɔlɔ. . . E ɣɛ na ɣa ga ɣɛ bosu na ɣa ɣɛɛna e gaa wote. . . Nii ɣɛni ɓɔɔ ga kpɔba faa ma, siɛgi ma ge ɣɛni levesu la faa ɓaasu.”

20. Zɛɓɛi ya ɓɔ de va de Gala feli ɓɔɔ ga pagɔ ani da ɣɛna levesu faa ɓaa su?

²⁰ Ani de yii ɣana zuuli zu, na ɣaa-ɓaa ga de ɣaazu ɓado nii va de bosu da Ɣala-feliai zu. Ga de ɣavele ɓɛtɛ, da wuito goo ziɣii tiɛ ma Psalms ʋaa ma. Da ɣaa-ɓaa wɔnɔ ga de niitiɛ wo e de ɣigii zu, e ɣɛ velei Masagi Deeve kɛɛni la. (Ps. 18, 34, 142; superscriptions.) Gaama zu, tɔ kɛ lɛ na e vile velei va maa nɛɛ de ɣavele ɓɛtɛ la, ga de Gala feli. (Ps. 141:2) Nii ɣɛ solowogɛi e ʋaa ma.

21. Zɛɓɛi e kɛɛ maa nɛɛ de Gala feli ga ɣigii ɓɔgapɛ?

²¹ Tɔ ga kuuzu nɛɛ ʋaa ga de kwɛ̃ɛ ga Jehova kwɛ̃ni velei da ɣi-gaa-ziɛ la dɔ vɛɛ feli zu. (Ps. 139:4) Kɛ kuuzu ɣa nɛɛ, ani da ɣɛna niitiɛ wosu ma e de ɣigii zu, na ɣa ɣɛɛna de yee la ma. Naa ma, mɛ lɛ ɣɛ luozu ga ɔ de ɣeea Gala Jehova ʋeli. Faa maa woli Gala-faliaitiɛ zu te Gala Kɔlɔi zu. Gala feli ga e ɣigii ɓɔgapɛ. Ya wuuzu nɛɛ ɓɔga ya ɓalai wo Jehova ma. Jehova ɣa na siɛ nɛpɛ ma ga e ɓɔ e va, nii e ga ya ziɛ pulu ɓɔɔ-ɓɔɔgi!