Debij Wõt Mour Erreo Ilo Juõn Lõl Eobrak Kin Manit Nana
“Komin kõmõnmõn men otemjej kin ejelok lotan ak akwail, bwe en ejelok notami ak ami kokkure, im komin ro nejin Anij im wãppen iolapin ebeben eo e ankeke im bõt.”—PILIPPAI 2:14, 15.
1, 2. Etke Anij ear kir ñõn torlokbõke ri Canaan ro?
KIEN KO an Jehovah rejjab kõtlok an wor ebbõruru. Ri Israel ro rar nañin deloñelok Enen Kallimur eo ke ri kanan Moses ear jiroñlok ir: “Kwon torlok bok: dri Het, dri Amor, dri Kenean, dri Periz, dri Hiv, im dri Jibus, einwõt Jeova am Anij e ar jiroñ yuk.”—Deuteronomy 7:2; 20:17.
2 Ke Jehovah ej juõn Anij in tiriamokake, etke ear kaiñ ñõn torlokbõke armij in Canaan ro? (Exodus 34:6) Juõn unin kar ‘bwe ren jab katakin yuk bwe kwon kõmõn ekar ñõn men in jõjõik ko air otemjej, ko rar kõmõni ñõn anij ro air; ein drein kom naj kar bwir nae Jeova ami Anij.’ (Deuteronomy 20:18) Moses ear bareinwõt ba: “Bwe kin nana an ro dri ailiñ kein, Jeova ej kadriojlok ir jen imam.” (Deuteronomy 9:4) Ri Canaan ro rar kanuij kajur ilo manit nana. Mour in lũñ im kabuñ ñõn ekjap kar kakõllan kabuñ eo air. (Exodus 23:24; 34:12, 13; Bwinbwin 33:52; Deuteronomy 7:5) Lũñ ibben ro nukiir rebake ir, mour in ãjãj, im manit ko jet renana kar ‘einwõt air kõmõn ilo enen Kenean.’ (Leviticus 18:3-25) Ajiri ro ejelok rueir rar katok kake ir ñõn anij wan ko. (Deuteronomy 18:9-12) Ejelok bwilõñ bwe Jehovah ear ekajete bed eo an ailiñ kein einwõt menin kauatata ñõn enbwin, mour erreo, im emõn eo ilo jitõb an armij ro an!—Exodus 34:14-16.
3. Ta eo ear walok kin an kar ri Israel ro jab jerbale nan in kaiñ ko an Anij ikijen armij in Canaan ro?
3 Kinke nan in kibel ko an Anij rar jab lukkun jerbali, elõñ armij in Canaan rar ellã jen anjo eo an Israel kin Enen Kallimur eo. (Ri Ekajet 1:19-21) Tokelik, karelel in etao eo an ri Canaan ro rar eñjake, im rar maroñ ba: “Im rar [ri Israel ro] jolok kien ko An [Jehovah], im bujen eo E ar kõmõne iben ro jimair, im nan in kalimur ko E ar kwalok ñõn ir; im lor men wan, im rar oktõm armij wan, im lore dri ailiñ ko iturir, kin ir Jeova e ar jiroñ ir bwe ren jab kõmõn eirwõt.” (2 Kings 17:15) Aet, iumin yiõ ko elõñ ri Israel ro rar kõmmõni manit ko relukkun nana ko rar kõmmõn an Anij kõtellok nan eo ñõn jolok men ko an ri Canaan ro—kabuñ ñõn ekjap, mour in lũñ, im katok kin ajiri!—Ri Ekajet 10:6; 2 Kings 17:17; Jeremiah 13:27.
4, 5. (a) Ta eo ear walok ñõn ri Israel im ri Judah ro rar jab tiljek? (b) Ta nan in kõketak eo ej walok ilo Pilippai 2:14, 15, im ta kajitõk ko rej kwaloki?
4 Kin menin ri kanan Hosea ear keañ: “Roñjake nan eo an Jehovah, O maan ro nejin Israel, bwe ewor juõn an Jehovah ekajet ibben armij in ene eo, bwe ejelok mol ak joij in yokwe ak jelalokjen kin Anij ilo ene eo. Ewor nan in kole im jerbal in mon im uror im kwot im lũñ ko emwij air walok, im kõmmõn ko rej katorlok bõtõktõk. Eñin unin eneo enaj liejlol im armij ro otemjej ie renaj aikwij in jakolok ibben menin mour awia ko ilo melaj eo im ibben menin mour ko rej kãke ilo lõñ ko, im meñe iik in lojet ko make renaj kobatok ibben don ilo mij.” (Hosea 4:1-3) Ilo 740 B.C.E., ailiñ eo itueañ in Israel eo enana Assyria ear nitbwili. Ilo enañin juõn ebeben tokelik, ailiñ eo itu-rak in Judah eo ear jab tiljek Babylon ear nitbwili.
5 Wãwen kein rar walok rej kalikar kin ewi joñan an maroñ kauatata ñõn ad kõtlok bwe manit nana ko ren anjo iod. Anij ej jõjõiki jab wãnik im ejamin kõtlok menin ibwiljin armij ro an. (1 Peter 1:14-16) Emol bwe jej mour ilo “jukjuk im bed in enana,” ilo juõn lõl eo ej oktak im laplok wõt an nana. (Galetia 1:4; 2 Timothy 3:13) Meñe eindein, Nan in Anij ej kõketak Christian ro otemjej bwe ren kõmõnmõn men otemjej bwe en “ejelok notan ak ami kokkure, im komin ro nejin Anij im wãppen iolapin ebeben eo e ankeke im bõt, ibeir komij walok einwõt maram ko ilo lõl.” (Pilippai 2:14, 15) Ak ewi wãwen ad maroñ debij wõt manit emõn ilo juõn lõl eobrak kin manit nana? Elukkun maroñ ke ñõn kõmmõn eindein?
Manit Nana Ear Kobrak Lõl eo An Ri Rome
6. Etke Christian ro ilo ebeben eo kein kajuõn rar jelmae juõn aitwerõk in debij wõt manit emõn?
6 Christian ro ilo ebeben eo kein kajuõn rar jelmae aitwerõk eo ñõn debij wõt manit emõn kinke manit nana ear jeded ilo aolep wãwen ko ilo jukjuk im bed eo an Rome. Ri kabel eo ilo Rome Seneca ear ba kin armij ro ilo tõre ko an: “Maan ro rej kate ir ilo juõn aitwerõk ekajur kin nana. Ran otemjej kõnan eo ñõn kõmmõn nana ej laplok, a edik lelñoñ kake.” Ear keiri jukjuk im bed eo an Rome ñõn “juõn bukwon in menin mour awia.” Inem, ejelok bwilõñ, bwe ikijen men in kamõnõnõ ko ri Rome ro rar jibadõk air lo ikkure ko rej man don ñõn win ilo jikin ikkure ko ak aluij theater ko rej kwalok mour etton ie.
7. Ewi wãwen an kar Paul kwalok kin manit nana eo ear bed ibwiljin elõñ armij ro ilo ebeben eo kein kajuõn C.E.?
7 Mantin mour etton eo an armij ro ilo ebeben eo kein kajuõn emaroñ kar bed ilo lemnak eo an ri jilek Paul ke ear je: “Anij e ar lelok ir ñõn kijoñ etton, aet bwe kõra ro r’ar ukot biktokeir ñõn men eo ej nae biktokeir: Im bareinwõt man ro, ke rej jolok biktoken kõra, rej urur ilo air mijkaiye ñõn dron, man ro iben man ro rej kõmõnmõn men eo e jakkar, im rej bõk ilo ir wõnan ekar ñõn air nana.” (Rome 1:26, 27) Ilo air kajeoñ jibadõk kõnan ko retton in kanniek, jukjuk im bed eo an ri Rome ear oktak im obrak kin manit nana.
8. Ewi wãwen an kin ekkã air kõmmõn ñõn ajiri ro ilo jukjuk im bed eo an ri Greek im ri Rome?
8 Bwebwenato ko rejjab lukkun kalikar ewi joñan an kar jeded mour in ãjãj ibwiljin ri Rome ro. Ak, ejelok bere, ri Greek ro lok imaniir ro ear lap an jeded manit in ãjãj ibwiljiir rar karel ir. Kar juõn manit ñõn an maan ro reritto kokkure ladik ro redik, bebek ir ilo juõn kõtan eo ikõtan ri school im ri kaki ro eo ekkã an tellok jodikdik ro ñõn loan mantin ãjãj eo eoktak. Ejelok bere, Satan im demon ro an rar bed ilikin kain manit nana rot in im kõmmõn nana ñõn ajiri ro.—Joel 3:3; Jude 6, 7.
9, 10. (a) Ilo wãwen et eo 1 Korints 6:9, 10 ear kananaik manit nana ilo elõñ kajjo kain wãwen ko? (b) Ta kar wãwen eo ibben jet ilo congregation eo an ri Korint, im ta oktak eo ear walok ilo wãwen eo ibbeir?
9 Ilo an kar jeje iumin jitibõn kakõrmol, Paul ear jiroñ Christian ro ilo Korint: “Ak kom jab jela ke bwe ro re jab wãnik re jamin bõk air jolit ailiñ in Anij? Komin jab bwid; ejelok dri lũñ, ak dri kabuñ ñõn ekjõp, ak dri lejen, ak dri ejej, ak dri Sodõm, ak dri kwot, ak dri ankwõnak, ak dri karek, ak dri kajirere, ak dri koadoñ, e naj bõk an jolit ailiñ in Anij. Im jet iami kar eirwõt: a emwij kwoli kom, a emwij kokwojarjar kom, a emwij kowãnik kom ilo etan Iroij Jisõs Kraist, im ilo Jitõb õn ar Anij.”—1 Korint 6:9-11.
10 Kin menin letter in kakõrmol in an Paul ej kananaik mour in lũñ, ilo an ba bwe “ri lũñ” ejamin “bõk an jolit ailiñ in Anij.” Bõtab elikin an kalãjrak juõn oran manit ko renana, Paul ear ba: “Im jet iami kar eirwõt. A emwij kwoli kom.” Kin jibañ eo an Anij ri kõmmõn bwid ro rar maroñ oktak im erreo ilo mejen.
11. Ewi wãwen an kar Christian ro ilo ebeben eo kein kajuõn bed ke bed eo ibelakiir ear nana ilo ran ko air?
11 Aet, manit eo erreo mantin Christian ear emõn wõt meñe ilo lõl eo ear obrak kin manit nana ilo ebeben eo kein kajuõn. Ri tõmak ro rar ‘kejakilkil ir ilo kõkãle air lolãtãt.’ (Rome 12:2) Rar illok jen “air etetal mokta” im rar ‘erom ekãl ilo burueir.’ Kin menin rar ko jen manit ko renana an lõl in im “kõnõk armij ekal, eo ekar ñõn Anij emwij kõmõne ekal ilo wãnik im kwojarjar.”—Epesõs 4:22-24.
Lõl eo Eobrak kin Manit Nana Rainin
12. Ta oktak eo ear itok ion lõl in jen 1914?
12 Ak ta kin ran ko ad? Ilo lõl eo jej mour ie ej laplok an jededlok manit nana jen mokta. Elaptata jen 1914 mantin mour erreo ibelakin lõl ear diklok. (2 Timothy 3:1-5) Ilo air kajekdon manit eo kin mour erreo, kautiej, im kien mour emõn, elõñ emwij air oktak im lemnak wõt kin ir make im rej “elã jen iñjake” eo erreo. (Epesõs 4:19) Newsweek magazine eo ear ba: “Jej mour ilo juõn tõre kin mour erreo ewor joñan ie,” ear kobaiktok bwe mejatoto in mour erreo eo ekajur rainin “emwij an kadiklok aolep lemnak ko kin jimwe im bwid ñõn men ko ikijen kõnan eo an juõn armij make, kõnan ekkar ñõn eñjake ko an juõn armij ak kãlet eo ekkar manit.”
13. (a) Ewi wãwen an elõñ wõt ian men in kamõnõnõ ko rainin kalaplok manit nana? (b) Ta tokjen eo enana emaroñ walok jen kamõnõnõ ko rebwid ibben kajjojo armij ro?
13 Einwõt ilo ebeben eo kein kajuõn, menin kamõnõnõ ko retton ekkã kõmmõni rainin. Television, radio, movie ko, im video ko rej kwalok men ko mour in lũñ ej jarjar jeni. Manit nana ear walok meñe ilo jerbal in computer ko. Pija in kelwan ej laplok air kwaloke ilo jerbal in computer ko ran kein, im ej bellok ñõn jabdewõt armij in kajjojo yiõ ko dettair. Ta ko rej walok jen menin? Juõn ri jeje newspaper ej ba: “Ñe katorlok bõtõktõk im kakinejnej enbwinin armij im manit nana in lũñ rej obrak ilo manit eo ad ebuñbuñ, jej etal im iminene kin katorlok bõtõktõk im kakinejnej enbwin im manit nana in lũñ. Jej mõk kake. Manit nana ej laplok ad kõtlok kake kinke ej diklok an kailbõk kij.”—Keiri 1 Timothy 4:1, 2.
14, 15. Ta menin kamol eo ewor kin mour erreo ilo belele bwe ej diklok ibelakin lõl?
14 Lemnak kin report in ilo The New York Times: “Men eo enaj kar watõke bwe enana 25 yiõ ko remotlok emwij an kiõ oktak im juõn men emõn ilo kõrkan mour. Oran armij ro rej kãlet ñõn air mour ibben don jen air mare emwij an laplok 80 percent [ilo United States] ikõtan yiõ ko ilo 1980 im 1991.” Menin ejjab baj juõn men eo ej walok wõt ilo North America. Magazine eo Asiaweek ej report: “Juõn akwelel kin manit ej jededlok ilo ailiñ in [Asia] kan. Menin konono eo ej ikõtan anemkwoj eo ilo mour in jiroñ im likao nae aorõk in manit ko, im ijibed ko ñõn kõmmõn oktak ej laplok wõt.” Etale ko rej kwalok bwe air watõke mour in lũñ im belele mokta jen mare einwõt men ko remõn ej laplok ilo elõñ ailiñ ko.
15 Bible ear kanan bwe makitkit ko an Satan renaj kar laplok ilo ran kein ad. (Revelation 12:12) Inem ejjab aikwij kailbõk kij bwe manit nana ej lap an walok. Ñõn wanjoñok, mour in lũñ nae ajiri ro ej walok ilo juõn joñan elap.a The United Nations Children’s Fund ej report bwe “business eo ñõn kajerbal ajiri ro ilo mour in lũñ ej kokkure ajiri ro ilo ailiñ ko otemjej ilo lõl in.” Kajjojo yiõ “rej report bwe elõñlok jen 1 million ajiri ro ibelakin lõl rej jibed ir bwe ren lũñ kin wõnãn, rej wiakake ir kin unin belele, im kajerbal ir ñõn kõmmõn pija in kelwan.” Homosexuality (maan ro rej belek don) ej bareinwõt ekkã kõmmõne, ibben jet ri kien ro im ri tel ro an kabuñ ko rej tel ilo kalaplok menin einwõt juõn “oktak in style-in mour.”
Kajekdon Manit Nana ko An Lõl In
16. Ta jutak eo Ri Kennan ro an Jehovah rej bõke ikijen mour erreo ilo belele?
16 Ri Kennan ro an Jehovah rejjab errã ibben ro rej kõtlok kien ko kien mour in lũñ. Titus 2:11, 12 ej ba: “Bwe an Anij joij e ar waloktok, im ej bõktok lomor ñõn armij otemjej, im ej katakin kij bwe jen karmijete jerawiwi im mõm ko an lõl, im bwe jen mour im jadõr im jimwewõt, im kwojarjar ilo lõl in.” Aet, jej ejake juõn kijirat eo emol, juõn jab kõnan, kin kain manit rot kein einwõt babu ibben don mokta jen mare, lejen, im jerbal in lũñ ko.b (Rome 12:9; Epesõs 5:3-5) Paul ear letok nan in kõketak in: “Ro otemjelok rej bõk etan Iroij ren illok jen jerawiwi.”—2 Timothy 2:19.
17. Ewi wãwen an Christian ro remol lemnak kin kajerbal alcohol?
17 Christian ro remol rej kajekdon lemnak eo an lõl in kin manit ko einwõt edik air nana. Ñõn wanjoñok, elõñ armij rainin rej lemnak bwe kajerbal alcohol ilo bwid ej einwõt juõn men in kejak. Ak armij ro an Jehovah rej bõk ñõn burueir nan in kakabilek eo ilo Epesõs 5:18: “Komin jab karek kin wain, ijo eor dõr, a komin obrõk kin Jitõb.” Elañe juõn Christian ej kãlet ñõn an idak, en kõmmõn eindein ilo juõn wãwen ewor joñan.—Jabõn Kennan 23:29-32.
18. Ewi wãwen an nan in kaiñi ko ilo Bible tel ro ri karejaran Jehovah ilo air jerbal ibben ro uan family eo air?
18 Einwõt ro ri karejaran Jehovah, jej bareinwõt kajekdon lemnak eo an jet ilo lõl in me rej watõk buroñ im lamõj ñõn ri belele eo rejtair im ajiri ro nejiir ak lej air konono ñõn ir kin nan ko rekõmetak bwe rej manit ko remõn. Kin juõn bebe ñõn jibadõk juõn ial eo emõn, Christian maan im kõra ri belele ro rej jerbal ibben don ñõn jerbale nan in kakabilek eo an Paul: “En joko jen kom meo otemjej, im libõpne, im illu, im airwaro, im konono nae, kab kakitotõ otemjej. Im komin joij ñõn dron, en emõn buruemi, jolok nana jen dron, einwõt Anij ilo Kraist E ar jolok ami nana.”—Epesõs 4:31, 32.
19. Ewi joñan an jeded manit nana ilo lõl in business eo?
19 Jab mol, etao, riap, jerbal in business ko renana, im kwot rej bareinwõt ekkã kõmmõni rainin. Juõn bwebwenato ilo business magazine eo CFO ej report: “Juõn etale eo in 4,000 ri jerbal ro . . . rar lo bwe 31 percent in armij ro rar etale ir rar kamol kin mejeir ‘manit nana’ ilo yiõ eo lok iman.” Manit nana rot in ekoba riap, kõmmõni lokbuk ko rejjab mol, ijibed ikijen lũñ, im kwot. Ñõn ad bed wõt im erreo iman mejen Jehovah, jej aikwij bõprae mwil rot in im mol ilo jerbal ko ad ikijen money.—Micah 6:10, 11.
20. Etke Christian ro rej aikwij anemkwoj jen “arõk money”?
20 Lemnak kin men eo ear walok ñõn juõn emaan eo ear lemnak bwe enaj kar laplok an ien ñõn jerbal eo an Anij elañe ear kõmmõn orlok ilo mõkaj ilo juõn jerbal in business. Ear bõktok ro jet ñõn air kadeloñ air money ñõn kõmmõn orlok ilo an kalaplap im ba kin orlok ko renaj walok. Ke orlok kein rar jab tõbrak, ear oktak im joñan an kar lap an inebata ñõn ukõt luuj ko rar walok ear kwote money eo rar lelok ñõn e. Kin kõmmõn ko an im lemnak in jab ukwelok eo an, rar bukwelok e jen congregation eo an Christian. Emol nan in kakkil eo ilo Bible: “A ro re kanuij kõnan bwe ren dri mweie, re buñ ilo kabo im oujir im elõñ mõm ko re bwebwe im nana, rej kamaloñ armij im kokkure ir ilo jikin joko. Bwe arõk mõnni ej okran nana otemjej, eo ke jet r’ar arõk r’ar jebwãbwe jen tõmak im mõke wie ir kin elõñ men in kaburomõj”—1 Timothy 6:9, 10.
21. Ta manit eo ekkã ibwiljin maan ro ewor air kajur ilo lõl in, ak en ewi wãwen mwilin ro rej bõk eddo ilo congregation eo an Christian?
21 Emaan in lõl in ro ewor air kajur im kilan ekkã an jabwe manit emõn im kalikar mol in jabõnkennan in, ‘kajur ej kokkure.’ (Ecclesiastes 8:9) Ilo jet ene ko, wiaik buruen armij im wãwen ko jet renana rej juõn wãwen mour ibwiljin ri ekajet ro, policeman ro, im ri kien ro. Bõtab, ro rej tel ilo congregation eo an Christian rej aikwij ro emõn mwiliir im rejjab iroij ion ro jet. (Luke 22:25, 26) Elder ro, im bareinwõt ministerial servant ro, rej jerbal “jab kin wõnan dala.” Rej aikwij jab lorak ilo jabdewõt kabo ko ñõn tellok ir jen ak karel kin bebe eo air ñõn tokjen eo ñõn ir make.—1 Peter 5:2; Exodus 23:8; Jabõn Kennan 17:23; 1 Timothy 5:21.
22. Ta eo naj konono kake ilo katak in tok juõn?
22 Ilo wãwen eo elap, Christian ro rej lo tõbrak in jelmae aitwerõk eo rainin kin debij wõt manit emõn ilo lõl in ad eobrak kin manit nana. Ak, manit emõn ej kitibuj elaplok jen baj bõprae wõt nana. Katak in tok juõn enaj konono kin ta eo kalek manit emõn ej lukkun aikwiji.
[Kamelele ko itulal]
a Lale lãjrak in katak ko kin “Protect Your Children!,” ej walok ilo Awake! in October 8, 1993.
b Ro rar kõmmõn jerbal in homosexual ilo ien ko remotlok remaroñ kõmmõn oktak ko ilo mwiliir einwõt jet ilo ebeben eo kein kajuõn. (1 Korint 6:11) Melele eo ewor jibañ ie kar kwalok kake ilo Awake! eo an March 22, 1995, peijs 21-3.
Point ko ñõn Elij
◻ Etke Jehovah ear kaiñ ñõn torlokbõke ri Canaan ro?
◻ Ta manit nana ko ekkã an walok ilo ebeben eo kein kajuõn, im ewi wãwen an kar Christian ro bed ilo jukjuk im bed eo?
◻ Ta menin kamol eo ewor bwe lõl in ear lo juõn diklok in mour erreo ibelakin lõl jen 1914?
◻ Ta manit nana ko ekkã air walok armij ro an Jehovah rej aikwij bõpraiki?
[Pija eo ilo peij 9]
Christian ro ilo ebeben eo kein kajuõn ear emõn mwiliir, meñe rar mour ilo juõn lõl eobrak kin manit nana
[Pija eo ilo peij 10]
Manit nana emwij an toloñe jerbal in computer ko, im lelok ñõn elõñ jodikdik ro im ro jet pija in kelwan ko