Nan In Anij Ej Bed Ñõn Indio
“A nan jen aruij Anij, e naj bin ñõn in drio.”—ISAIAH 40:8.
1. (a) Ta melele eo ijin kin “nan jen aruij Anij”? (b) Ewi wãwen kallimur ko an armij ñe keiri ibben nan eo an Anij?
ARMIJ ekkã wõt air likit air kejatdikdik ilo kallimur ko an maan im kõra ro rebuñbuñ. Ak jekdon ewi joñan an einwõt emõn kallimur kein ñõn armij ro rej kõnan an emõnlok wãwen eo ilo mour eo air, kallimur kein rej einwõt wut ko rej aemedlok im wõtlok ñe keiri ibben nan eo an ad Anij. (Psalm 146:3, 4) Elõñlok jen 2,700 yiõ ko remotlok, Jehovah Anij ear kakõrmol ri kanan Isaiah ñõn an je: “Kõniek otemjej ujoij, im aolepen emõn iben, einwõt inõk in melaj. . . . Ujoij ej aimerlok, inõk eo ej mejkwunlok; a nan jen aruij Anij e naj bin ñõn in drio.” (Isaiah 40:6, 8) Ta “nan” in ej bed ñõn indio? Ej ennan eo an Anij kin karõk eo an. Rainin ewor “nan” in ibbed ilo wãwen eo emwij je ilo Bible eo.—1 Peter 1:24,25.
2. Ilo jelmae lemnak im kõmmõn et ko Jehovah ear kajejjet kitien nan eo an kin Israel im Judah eo etto?
2 Armij ro rar mour ilo ran ko an Israel eo etto rar lo mol in men eo Isaiah ear lokbuke. Ikijen ri kanan ro an Jehovah ear kanan bwe, kin an kar lap air jab tiljek ñõn e, mokta bwij ko joñoul in ailiñ in Israel inem bwij ko ruo in ailiñ in Judah naj kar bõklok ir ñõn kamakoko. (Jeremiah 20:4; Amos 5:2, 27) Meñe rar kaiñtan, ak man, ri kanan ro an Jehovah, tile juõn book limlim eo ebed ie ennan in kakkil eo an Anij, im eowor ñõn Egypt ñõn bõk jibañ jen jar in tarinae eo an ñõn kabõjrak kanan eo jen an jejjet kitien, nan eo an Jehovah ear jab likjap. (Jeremiah 36:1, 2, 21-24; 37:5-10; Luke 13:34) Bareinwõt, kallimur eo an Anij ñõn kajeblak ñõn eneo eneir juõn bwen ri Jew ro rar ukwelok kar juõn men eo ekabwilõñlõñ ear jejjet kitien.—Isaiah, jebta 35.
3. (a) Ta kallimur ko Isaiah ear jei im elap an kaitoktoklimo ñõn kij? (b) Etke kwoj tõmak bwe men kein renaj jejjet kitiir?
3 Ikijen Isaiah, Jehovah ear bareinwõt kanan kin jerbal in iroij eo ewãnik ion armij ikijen Messiah eo, rõlok eo jen jerawiwi im mij, im ukõt lõl in ñõn juõn paradise. (Isaiah 9:6, 7; 11:1-9; 25:6-8; 35:5-7; 65:17-25) Men kein renaj bar jejjet kitieir ke? Ejelok bere ñõn jidik! “Anij . . . E ban riõp.” Ear kõmmõn bwe nan in kanan ko an ren lokbuki ñõn tokjen eo ñõn kij, im ear lale bwe ren bed wõt im jab jako.—Titus 1:2; Rome 15:4.
4. Meñe rar jab kejbaroki jeje in Bible ko jinointata, ewi wãwen an mol bwe nan in Anij ej “mour”?
4 Jehovah ear jab kejbarok book limlim ko jinointata me ri jeje ro an ilo ien ko etto rar jei kanan kein. Ak “nan” eo an, karõk eo an kar keañ kake, ear kamol an juõn nan eo emour. Karõk in ej emmakit manlok wõt ilo ejelok jumae, im ñe ej wõnmanlok wõt, lemnak ko remwilõl im emmakit ko an armij ro me mour ko air kar jeleti ear oktak im alikar. (Hebrew 4:12) Bareinwõt, lokbuk in bwebwenato eo ej kwalok bwe kejbarok eo im ukok eo kin Jeje ko rekakõrmol make rar tõbrak ikijen ial in tel eo ekwojarjar.
Ke kar Jelmae Jibadbad ko ñõn Jibede
5. (a) Ta jibadbad eo juõn king in Syria ear kõmmõne ñõn jolok Jeje in kakõrmol ko in Hebrew? (b) Etke ear likjap?
5 Ilo elõñ ien ko, ri tel ro rar kate ir ñõn air jolok jeje ko rekakõrmol. Ilo 168 B.C.E., King in Syria eo Antiochus Epiphanes (eo rej kwalok kake ilo peij 20) ear kajutak juõn lokatok ñõn Zeus ilo temple eo emwij kar ajelok ñõn Jehovah. Ear bareinwõt bukõt ‘book ko an Kien eo,’ tili, im keañ bwe jabdewõt eo ewor ibben Jeje kein naj liakeloke ñõn mij. Jekdon ewi joñan oran copy ko ear tili ilo Jerusalem im Judea, ear jab maroñ kokkure aolep Jeje ko. Jikin ko an ri Jew ro ilo ien eo rar jiblikliklok ilo elõñ ailiñ ko, im kajjojo imõn jar ko air kar wor jeje in book limlim ko ie.—Keiri Jerbal 13:14, 15.
6. (a) Ta jibadbad eo elap kar kõmmõne ñõn jolok Jeje ko Christian ro jinoin rar kajerbali? (b) Ta eo ear walok?
6 Ilo 303 C.E., Iroij eo an Rome Diocletian ilo wãwen in lok wõt ear kakien bwe jikin kwelok ko an Christian ro ren rupi im ‘tili kin kijeek Jeje ko’ air. Jorrãn rot in ear wõnmanlok wõt iumin joñoul yiõ ko. Meñe matõrtõr ear lap an nana, Diocletian ear jab lo tõbrak ñõn jolok mour in Christian, im Anij ear jab kõtlok bwe ri jerbal ro an iroij eo ren jolok aolep copy ko an meñe juõn mõttan in Nan in kakõrmol eo An. Ak kin emmakit eo air ñõn leto-letak im kwalok nan eo kin Nan in Anij, ri jumae ro rar kalikar ta eo ear bed ilo burueir. Rar kalikar ir make einwõt armij ro Satan ear kabiloik ir im jerbale ankil an.—John 8:44; 1 John 3:10-12.
7. (a) Ta jibadbad ko kar kõmmõni ñõn kabõjrak an jededlok jelalokjen eo kin Bible ilo turilik in Europe? (b) Ta eo kar kõtõbrake ilo ukõte im jeje Bible eo?
7 Jibadbad ko ñõn kabõjrak an jededlok jelalokjen eo kin Bible ear bareinwõt walok ilo wãwen ko jet. Ke ear jakolok kajin Latin einwõt kajin eo rar kajerbale ran otemjej, ear jab iroij in ri pagan ro ak kar armij ro rar ba rej Christian—Pope Gregory VII (1073-85) im Pope Innocent III (1198-1216)—me rar emmakit im jumae ukok in Bible ñõn kajin ko armij ro rar kajerbali. Ilo juõn jibadbad eo ñõn bõprae air jumae maroñ eo an kabuñ, Catholic Council eo an Rome ilo Toulouse, France, ilo 1229, ear kakien bwe juõn armij eo ejjab juõn ri tel in kabuñ ejjab maroñ wor an book in Bible ko ilo kajin eo rej kajerbale. Inquisition (kumi in ri ekajet ro me rar bukõt im kauweik armij ro ear oktak air tõmak jen kabuñ eo) eo kar kajerbale ñõn kabin wõt kitien kien eo. Ak, elikin 400 yiõ ko in Inquisition eo, ro rar yokwe Nan in Anij ear dedelok air ukõt aolepen Bible eo im rar lito-litak copy ko rar jei ilo 20 kajin ko, koba dialect (oktak in wãwen konono ilo juõn kajin) ko jet, im mõttan ko relap ie ilo bar 16 lo ko.
8. Ilo ebeben eo kein ka 19, ta eo ear walok ikijen ukok im leto-letak Bible eo ilo Russia?
8 Ear jab Kabuñ in Catholic eo an Rome wõt ear kate debij Bible eo jen armij ro. Ilo jinoin ebeben eo kein ka 19, Pavsky, juõn professor ilo St. Petersburg Academy of Divinity, ear ukõt Gospel in Matthew jen kajin Greek ñõn kajin Russia. Book ko jet in Jeje ko in Christian ilo kajin Greek rar bareinwõt ukõti ñõn kajin Russia, im Pavsky ear jerbal einwõt juõn eo ej bõk eddon etali. Book kein ear lap ajeji mae ien, ikijen kamadmõd eo an ri tel in kabuñ ko, ilo 1826 rar jibade iroij eo an Russia bwe en likit Russian Bible Society eo iumin tel im lolorjake eo an “Holy Synod” eo an Kabuñ in Russian Orthodox, im kabuñ in ear lo tõbrak in kabõjrak jerbal im makitkit ko an Russian Bible Society. Tokelik, Pavsky ear ukõt Jeje ko ilo kajin Hebrew ñõn kajin Russia. Ilo enañin ejja ien eo wõt Makarios, juõn archimandrite (eo ej bõr ilo juõn imõn priest) ilo Kabuñ in Orthodox, ear bareinwõt ukõt Jeje ko ilo Hebrew jen kajin Hebrew ñõn kajin Russian. Lõmarein jimor rar kaje ir kin jibadbad ko air, im ukok ko air rar likiti ilo jikin ko rej kejbarok men ko mweien kabuñ ie. Kabuñ eo ear karõk ñõn an likit wõt Bible eo ilo kajin Slavonic, eo ilo ien eo armij ro rar jab maroñ read im melele kake. Ke rar jab maroñ kabõjrak jibadbad ko an armij ñõn bõk jelalokjen eo jen Bible eo kar ien eo wõt “Holy Synod” eo, ilo 1856, ear kõmmõn ukok eo an make, im ear kõmmõn eindein kin melele ko rar lukkun etali bwe nan ko rar kajerbali ren ekkar ñõn lemnak ko an kabuñ eo. Kin menin, ilo kajeded eo kin Nan in Anij, ear wor juõn jibel ear alikar ikõtan baotok eo itulik an ri tel ro an kabuñ im lukkun kar karõk eo air, einwõt an alikar ilo nan im kõmmõn ko air.—2 Tessalonika 2:3, 4.
Kejbarok Nan eo Jen Nana
9. Ewi wãwen an kar jet ri ukok in Bible ro kalikar air yokwe Nan in Anij?
9 Ibwiljin ro rar ukok im bar jei Jeje ko kar maan ro ear mol air yokwe Nan in Anij im rar kate ir ilo jibadbad ko air bwe en wor ñõn jabdewõt armij. William Tyndale ear tiljek ñõn mij (ilo 1536) kin men eo ear kõmmõne bwe en wor Bible eo ilo kajin English. Francisco de Enzinas Catholic Inquisition eo ear kalbuji (elikin 1544) kin an kar ukõt im je Jeje ko ilo Christian Greek ilo kajin Spain. Ilo an likit mour eo an ilo kauatata, Robert Morrison (jen 1807 ñõn 1818) ear ukõt Bible eo ñõn kajin China.
10. Ta wanjoñok ko rej kwalok bwe ear wor ri ukok ro me karelel ko ijellokin yokwe eo kin Nan in Anij ear lujur ir?
10 Bõtab, jet ien, lemnak ko ijellokin yokwe Nan in Anij rar jelet jerbal eo an ri jeje ro im ri ukok ro. Lemnak kin emen wanjoñok ko:(1) Ri Samaria ro rar kalek juõn temple ion Tol Gerizim einwõt juõn menin aitwerõke temple eo ilo Jerusalem. Ñõn rejtak menin, rar kobaik nan ko jet ilo book ko lalim jinointata ilo kajin Samaria ilo kallimur mokta ilo Exodus 20:17. Nan in kaiñ eo rar kobaiktok, im einwõt ñe ear mõttan kien ko joñoul, ñõn kalek juõn lokatok in dekã ion Tol Gerizim im ñõn lelok menin katok ko ijo. (2) Armij eo ear jino ukõt book in Daniel ñõn Greek Septuagint (ukok eo jinoin ilo kallimur eo mokta) ear kõmmõn oktak ko ilo ukok ko an. Ear kobaiktok nan ko me ear lemnak renaj kar kamelele ak kõmõnmõnlok men eo ear bed ilo eon ko ilo Hebrew. Ear jolok tibdik in kamelele ko ear lemnak rejamin emõn ibben ro rej read. Ke ear ukõt kanan eo kin ien eo Messiah eo enaj kar waloktok, eo jemaroñ loe ilo Daniel 9:24-27, ear kariap ien eo enaj kar walok im kobaiktok, ukõte, im ukõt kõrkan nan ko, alikar kin juõn lemnak eo ñõn kõmmõn bwe kanan eo en einwõt rejtak kate eo an ri Maccabee ro. (3) Ilo ebeben eo kein kemen C.E., ilo juõn kwelok in kõmmõn kwon ilo Latin, juõn armij eo elap an kijejeto kin tõmak eo ilo Jilu anij ilo juõn alikar ear kobaik nan ko “ilo lõñ, Jemen, Nan eo, im jitõb kwojarjar; im men kein jilu rej juõn wõt” im einwõt ñe nan kein ear eliji jen 1 John 5:7. Tokelik melele in rar kobaiki ilo eon eo ilo juõn jeje in Bible ilo Latin. (4) Louis XIII (1610-43), ilo France, ear kamelim an Jacques Corbin ukõt Bible eo ñõn kajin French ñõn ukõt jibadbad eo an Protestant ro. Kin karõk in ilo lemnak eo an, Corbin ear kobaik jet oktak in eon ko, ekoba melele eo ej jitõñlok ñõn “katok eo ekwojarjar kin Mass” ilo Jerbal 13:2.
11. (a) Ewi wãwen an kar Nan in Anij bed wõt meñe jet ian ri ukok ro rar jab mol? (b) Ewor ewi joñan jeje in kamol in etto ñõn kamol men eo Bible ear ba kake ilo jinointata? (Lale box.)
11 Jehovah ear jab kabõjrak air inonoje Nan eo an, im ear jab ukõt karõk eo an. Ta eo ear walok? Air kobaiklok nan ko rej jitõñlok ñõn Tol Gerizim ear jab kõmmõn bwe kabuñ eo an ri Samaria ro en oktak im men eo Anij ej kajerbale ñõn kajerammõn armij. Jen men in, ear kamol bwe, meñe kabuñ eo an ri Samaria ear ba bwe ej tõmak ilo book ko lalim jinointata ilo kallimur mokta, jejjab maroñ atartar ion ñõn katakin kin mol eo. (John 4:20-24) Air kar kabwid nan ko ilo Septuagint menin ear jab kabõjrak Messiah eo jen an itok ilo ien eo emol air kar kanan kake ikijen ri kanan Daniel. Bareinwõt, meñe Septuagint eo rar kajerbale ilo ebeben eo kein kajuõn, ri Jew ro ealikar rar iminene in roñjake Jeje ko rej konono ilo kajin Hebrew ilo imõn kabuñ ko air. Tokjen menin, “armij rej kilkake” kin ien eo ñõn an jejjet kitien kanan eo bwe ear ebaktok. (Luke 3:15) Ak kin melele ko rar walok ilo 1 John 5:7 ñõn rejtak Trinity (Jilu anij ilo juõn) im ilo Jerbal 13:2 ñõn rejtak katak eo kin Mass, men kein rar jab ukõt men eo emol. Im tokelik riap ko rar lukkun jedmatmat. Ear wor wõt elõñ book in jeje ko ilo kajin eo jinointata in Bible rar jerbal einwõt juõn ial ñõn etale mol in jabdewõt ukok ko.
12. (a) Ta oktak ko relap jet ian ri ukok in Bible ro rar kõmmõni? (b) Men kein ear wor kilan ilo ewi joñan?
12 Jibadbad ko jet ñõn ukõt Jeje ko ekoba elaplok jen baj ukõtlok nan ko ilo jejjo eon ko. Men kein rej kõmmõne juõn kein bõprae air kile Anij eo make emol. Wãwen eo im joñan oktak kein rej letok men in kamol eo ealikar bwe karelel eo ej itok jen juõn unjen eo elaplok an kajur jen jabdewõt armij ak dolul an armij—aet, karelel eo ej itok jen ri kijirat eo elaptata an Jehovah, Satan Devil eo. Air lelok ir ñõn karelel in, ri ukok ro im ri jeje ro—jet ewor air itoklimo, ro jet ilo air jab lukkun kõnan—rar jino jolok ãt eo etan Anij make, Jehovah, jen Nan in kakõrmol eo an ilo elõñ thousand jikin ko ear walok ie. Ilo juõn ien ilo jinoin, jet ukok ko jen Hebrew ñõn Greek, Latin, German, English, Italian, im Dutch, ibwiljin ko jet, rar jolok aolepen ãt eo ekwojarjar ak likiti ilo jejjo wõt jikin. Rar bareinwõt jolok jen Jeje ko ilo Christian Greek.
13. Etke jibadbad eo ear jeded ñõn ikir Bible eo ear jab tõbrak ñõn air jolok etan Anij jen an armij ememeje?
13 Ak, ãt in eaibujuij ear jab jako jen an armij kememej. Ukok ko in Jeje ko ilo Hebrew ñõn Spanish, Portuguese, German, English, French, im ko jet relõñ, ilo air mol rar kobaik ãt eo etan Anij. Tok ñõn ebeben eo kein ka 16, ãt eo etan Anij ear jino bar walok ilo elõñ ukok in Hebrew ko kin Jeje ko in Christian ilo kajin Greek; tok ñõn ebeben eo kein ka 18, ilo kajin German; tok ñõn ebeben eo kein ka 19, ilo kajin Croatian im English. Meñe armij ro remaroñ kar kajeoñ in noj ãt eo etan Anij, ñe ej itok “ran eo an Jehovah,” inem, einwõt an Anij keañ, ‘ailiñ ko renaj aikwij in jela bwe Ña Jehovah.’ Karõk in an Anij emwij keañ kake ejamin likjap.—2 Peter 3:10; Ezekiel 38:23; Isaiah 11:9; 55:11.
Ennan eo ej Tõbar Belakin Lõl
14. (a) Tok ñõn ebeben eo kein ka 20, ilo jete kajin ko ilo Europe rar je Bible eo, im kin tokjen et eo? (b) Tok ñõn jemlokin 1914, ilo jete kajin Africa ko ear wor Bible ie?
14 Tok ñõn jinoin ebeben eo kein ka 20, Bible eo ear dedelok je ilo 94 kajin ko in Europe. Ear kakkil ri school in Bible ro ilo mõttan jab in ilo lõl in ñõn mol eo bwe wãwen ko rej kairuj lõl in renaj itok ibben jemlokin Ien eo an Gentile (ri ailiñ ko) ilo 1914, im emol rar walok! (Luke 21:24) Mokta jen an jemlok yiõ in emwij kakõlleiki ilo 1914, Bible eo, elañe ejjab aolepen eokwe jet ian book ko ie, kar jei ilo 157 kajin Africa, koba ibben kajin ko elap kajerbali ilo English, French, im Portuguese. Eindein ear ejaak bedbed eo ñõn katakin mol ko ilo Bible rej kanemkwoj armij ilo jitõb ñõn ro ettã burueir ilo elõñ bwij ko im kumi in ailiñ ko rej mour ijen.
15. Ke ran ko eliktata rar ijjino, ñõn joñan et eo ear wor Bible ilo kajin ko an armij ro ilo America kan?
15 Ke lõl in ej deloñelok ran ko eliktata kar kanan kaki, Bible eo ear lap an jeedede ilo America kan. Ri itok ro jen Europe rar bõktoke ibbeirtok ilo aolep kajin ko air reinjuõn jen don. Juõn program eo elap in katak Bible ear ijjino, kin kwalok katak ko ilobwilej im ear lap leto-letak book ko rej kamelele kin Bible kõmmõn in International Bible Student ro, einwõt rar jela kake Ri Kennan ro an Jehovah ilo ien eo. Bareinwõt, jeje Bible eo ededelok an dolul in Bible ko kõmmõne ilo 57 kajin ko jet ñõn kabwe aikwij ko an armij ro jen elõñ ailiñ ko ilo rãjet in tueañ in lõl in.
16, 17. (a) Ñõn joñan et eo ear etal im wor Bible ke ear jikrõktok ien eo ñõn kwalok nan ibelakin lõl? (b) Ewi wãwen Bible eo ear kamol bwe ej juõn book etto an bed im elap an wor kilan?
16 Ke ear jikrõktok ien eo ñõn kwalok nan kin news eo emõn ibelakin lõl mokta jen an ‘naj kar itok jemlokin,’ Bible eo ear jab juõn men ekãltok ñõn Asia im ene ko ilo Pacific. (Matthew 24:14) Ededelok air kar je ilo 232 kajin ko ilo mõttan jab in ilo lõl in. Jet kar Bible ko reyu; elõñ kar ukok ko kin Jeje ko in Christian ilo Greek; ko jet kar juõn wõt book in Jeje ko Rekwojarjar.
17 Ealikar, Bible eo ear jab ñõn baj kaluijoj kake ilo Museum ko. Ian aolep book ko otemjej rej bed wõt, book in ej make wõt kar lap ukõte im make wõt kar lap kajedede. An etal in wõt juõn ibben menin kamol in kwojarjar in, men eo kar je ilo book in ear itok in jejjet kitien. Katak ko ie im jitõb eo ear bed ilikin rar bareinwõt to an bed kitiir ilo mour ko an elõñ armij ilo elõñ ailiñ ko. (1 Peter 1:24, 25) Ak ej lap wõt ijo enaj kar itok—elaplok wõt.
Kwoj Kememej Ke?
◻ Ta eo “nan jen aruij Anij” me ej bed wõt ñõn indio?
◻ Ta jibadbad ko rar kõmmõni ñõn jolok Bible eo, im kin ta tokjen ko?
◻ Ewi wãwen tiljek eo an Bible eo kar kejbaroke?
◻ Ewi wãwen karõk eo Anij ear keañ kake kar kamol bwe ej juõn nan emour?
[Bo̦o̦k eo ilo peij 22]
Jej Lukkun Jela ke Ta eo Bible Ear Ba kake Ilo Jinointata?
Enañin 6,000 book limlim ko ilo kajin Hebrew jeje kin pã rej kamoli bwe rej kobban Jeje ko ilo Hebrew. Jejjo iair kar jei ilo ien eo mokta jen ien Christian. Ewor diktata 19 book ko reyu kin Jeje ko ilo kajin Hebrew me kar jei mokta jen ien eo rar kõmmõne machine eo ej type. Kobatok ibben menin, jen ejja ien eo wõt, ear wor ukok ko rar kõmmõni ñõn 28 kajin ko jet.
Kin Jeje ko in Christian ilo kajin Greek, enañin 5,000 jeje ko ilo Greek emwij likiti ilo juõn lãjrak. Juõn ian men kein kar je moktalok jen 125 C.E., jejjo wõt yiõ ko elikin ien rar kõmmõne jeje eo moktata. Im jet mõttan ko rejjab eyu rej lemnak bwe kar jei moktalok wõt. Kin 22 ian 27 book in kakõrmol ko, ewor 10 lok ñõn 19 jeje ko reyu me lõmãir edolul. Oran eo ediktata in kain jeje kein ñõn jabdewõt book ko ilo mõttan jab in ilo Bible eo ej jilu—book in Revelation. Juõn manuscript kin aolepen Jeje ko in Christian ilo kajin Greek rar kõmmõne mokta jen ebeben eo kein kemen C.E.
Ejelok bar jeje in etto ewor kain lokbuk in kamol in etto kein relõñ rej kamole.