Christian Ro Im Lõl In Armij
“Komin etetal im meletlet ñõn ro ilikin.”—KOLOSSE 4:5.
1. Ta eo Jesus ear ba ikijen ri kalor ro an im lõl in?
ILO JUÕN jar ñõn Jemen ilõñ, Jesus ear ba kin ri kalor ro an: “Lõl e ar kijirãte ir, bwe re jab jen lõl, einwõt Ña I jab jen lõl.” Inem ear kobaik: “I jab jar bwe Kwon bõk ir jen lõl, a bwe Kwon kejbãrok ir jen eo enana.” (John 17:14, 15) Christian ro rar jab jenolok ilo kanniek jen lõl—ñõn wanjoñok, ilo air jenoloklok ilo imõn priest ro. Ijellokin men in, Christ ear “jilkinlok ir ilo lõl” ñõn air erom ri kennan ro an “ñõn eneo etolok tata i lõl.” (John 17:18; Jerbal 1:8) Meñe eindein, ear kajitõk ibben Anij ñõn kejbarok ir kinke Satan, eo ej “iroij in lõl in,” enaj kar kamakit armij ñõn kijirate ir kin etan Christ.—John 12:31; Matthew 24:9.
2. (a) Ewi wãwen Bible eo ej kajerbal nan eo “lõl”? (b) Ta lemnak eo ejokkin wõt juõn Jehovah ej kwalok ñõn lõl in?
2 Ilo Bible nan eo “lõl” (Greek, koʹsmos) ekkã an jitõñlok ñõn jukjuk im bed in armij ro rejjab wãnik, eo “ej berwõt ilo dri nana eo.” (1 John 5:19) Kinke Christian ro rej jerbale kien ko an Jehovah im bareinwõt bokake kien eo ñõn kwalok kin news eo emõn kin Ailiñ in Anij ñõn lõl in, jet ien juõn kõtan enana ear walok ikõtair im lõl in. (2 Timothy 3:12; 1 John 3:1, 13) Bõtab, koʹsmos rej bareinwõt kajerbale ilo Jeje ko ñõn jitõñlok ñõn lõl in armij bajjek. Ilo an konono kin lõl ilo wãwen in, Jesus ear ba: “Bwe kin an Anij yokwe lõl, E ar letok juõn wõt Nejin E ar keutak, bwe jabrewõt eo ej liki E en jab joko, a en mour in drio. Bwe Anij e ar jab jilkintok Nejin ñõn lõl bwe En ekajet lõl, a bwe lõl en mour kin E.” (John 3:16, 17; 2 Korint 5:19; 1 John 4:14) Inem, meñe ej kijirate men ko me rej kalikar kadkad ko kadkadin jukjuk im bed eo enana an Satan, Jehovah ear kwalok an yokwe armij ilo an jilkintok Nejin ñõn lõl ñõn lomoren aolep ro rej “ukwelok ibeir.” (2 Peter 3:9; Jabõn Kennan 6:16-19) Lemnak eo ejokkin wõt juõn an Jehovah kin lõl in en tel ri kabuñ ro an.
Wanjoñok eo an Jesus
3, 4. (a) Ta jutak eo Jesus ear bõke ikijen maroñ in iroij? (b) Jesus ear watõk lõl in armij eo ilo wãwen et?
3 Mokta lok jidik jen mij eo an, Jesus ear jiroñ Pontius Pilate: “Ailiñ eo Aõ e jab jen lõl in.” (John 18:36) Ilo errã ibben nan kein, ejjab to mokta Jesus ear karmijeteik men in lelok eo an Satan ñõn lelok ñõn e maroñ eo ion ailiñ ko an lõl in, im ear abwin kõtlok an ri Jew ro kairoij e. (Luke 4:5-8; John 6:14, 15) Ak, Jesus ear kwalok elap yokwe kin lõl eo an armij. Juõn wanjoñok kin men in ri jilek Matthew ear report kake: “A ke Ej lo jar ko, Ej tiriamokake ir, bwe rej barõk, im jibliklik einwõt s̃ip ko ejelok air s̃eperd.” Ilo yokwe, ear kwalok nan ñõn armij ro ilo bukwon ko air. Ear katakin ir im kaejmour nañinmij ko air. (Matthew 9:36) Ear bareinwõt jela kin aikwij ko ilo kanniek an ro rar itok in katak jen e. Jej konono: “Inem Jisõs ej kirtok ro dri kaloran, im ba, ‘Ij tiriamokake jar eo, bwe kiõ rej ber iba iomin jilu ran, im ejelok kijeir: im I jab kõnan jilkinlok ir ilo air jitlok, elañe ein drein re naj bãrõk ilo ial.’” (Matthew 15:32) Elap an kar kwalok itoklimo eo ej yokwe!
4 Ri Jew ro elap air kar kwalok kalijeklok nae ri Samaria ro, ak Jesus etto an kar bwebwenato ibben juõn kõra in Samaria im ear jolok ruo ran ko ñõn kwalok nan ilo juõn jikin kwelok in Samaria. (John 4:5-42) Meñe Anij ear jilkinlok e ñõn “s̃ip rej jebwãbwe an nukin Israel wõt,” Jesus ilo jet ien ear emmakit kin tõmak eo an ro jet rejjab ri Jew. (Matthew 8:5-13; 15:21-28) Aet, Jesus ear kwalok bwe juõn armij emaroñ “jab mõttan lõl” im ilo ejja ien eo wõt kwalok yokwe kin lõl eo an armij. Ej eindein ke ad kwalok yokwe kin armij ro ijo jej jokwe ie, jerbal ie, ak kaikujkuj ie? Jej kwalok ke ad itoklimo kin ejmour eo air—jab kin aikwij ko air ilo jitõb wõt ak bareinwõt kin aikwij ko jet elañe ewor ad maroñ ñõn lelok jibañ? Jesus ear, im ilo an kõmmõn eindein, ear kabellok ial eo ñõn katakin armij kin Ailiñ eo. Emol, jejjab maroñ kõmmõn men in kabwilõñlõñ ko einwõt an kar Jesus kõmmõni. Ak juõn jerbal ejoij ekkã an maroñ, einwõt ba, kõmmõn men in bwilõñ eo ñõn jolok kalijeklok.
Lemnak eo an Paul Kin Armij ro “Ilikin”
5, 6. Ewi wãwen ri jilek Paul ear jerbal ibben ri Jew ro rej bed “ilikin”?
5 Ilo jet ian letter ko an, ri jilek Paul ej jitõñlok ñõn armij ro “ilikin,” melelen ro rejjab Christian, meñe ri Jew ak ri Gentile (ri Ailiñ ko). (1 Korint 5:12; 1 Tessalonika 4:12; 1 Timothy 3:7) Ewi wãwen ear jerbal ibben armij rot rein? Ear ‘men otemjej ñõn armij otemjej bwe kin otemjej in lomoren jet.’ (1 Korint 9:20-22) Ke ear tõkeaktok ilo juõn jikin kwelok, manit in kwalok nan eo an kar bwe en kebak ri Jew ro rar jokwe ie. Ta kar kõl eo kilen an kebak armij? Ilo jela kilen im kautiej ear kwalok men in kamol ko realikar ilo Bible bwe emottok Messiah eo, ear mij ilo juõn mij in katok, im kar kajerkakbiji e.—Jerbal 13:5, 14-16, 43; 17:1-3, 10.
6 Ilo wãwen in Paul ear ekal ion jelalokjen eo an ri Jew ro kin Kien eo im ri kanan ro bwe en maroñ katakin ir kin Messiah eo im kin Ailiñ eo an Anij. Im ear lo tõbrak in karel jet. (Jerbal 14:1; 17:4) Jekdon jumae eo jen ri tel in ri Jew ro, Paul ear kwalok yokwe eo emãnãn ñõn ri Jew ro mõttan ke ear je: “Ro jeiõ im jãtiõ, kõnan ilo buruõ, im aõ jar ñõn Anij kin ir [ri Jew ro] bwe ren mour. Bwe ij kennan kin ir, bwe eor kijejeto ñõn Anij ibeir, a e jab ekar ñõn jela.”—Rome 10:1, 2.
Jibañ Ri Tõmak Ro Rejjab ri Jew
7. Ewi wãwen elõñ proselyte ro rar emmakit ñõn news eo emõn me Paul ear kwalok kake?
7 Ri proselyte ro rar armij ro rejjab ri Jew me rar erom ri tõmak ro an Judaism emwij air mwijmwij. Alikar, kar wor proselyte ri Jew ro ilo Rome, Syrian Antioch, Ethiopia, im Antioch ilo Pisidia—emol, ilujen Jewish Diaspora eo. (Jerbal 2:8-10; 6:5; 8:27; 13:14, 43; keiri Matthew 23:15.) Einjuõn jen elõñ ri tel in ri Jew ro, proselyte ro rar jab utiej burueir, im rar jab maroñ kemjãje kin air kar itok jen line eo an Abraham. (Matthew 3:9; John 8:33) Jen men in, rar illok jen anij in pagan ko im ilo etã buru oktak ñõn Jehovah, bõk jelalokjen kin e im kien ko an. Im rar bõk kejatdikdik eo an ri Jew ro kin itok eo an Messiah eo. Emwij air kar kalikar kadede mõnõnõ eo ñõn kõmmõn oktak ko ilo air bukõt mol eo, elõñ iair rar bojak ñõn kõmmõn elõñlok oktak ko im ñõn uak ñõn kwalok nan eo an ri jilek Paul. (Jerbal 13:42, 43) Ke juõn proselyte eo ear kabuñ ñõn anij in pagan ko ear oktak ñõn Christian, ear bojak ilo juõn wãwen ejej uan ñõn kwalok nan ñõn ri Gentile ro jet me rar kabuñ wõt ñõn anij kein.
8, 9. (a) Ijellokin proselyte ro, ta class eo juõn in ri Gentile ro rar rel ñõn kabuñ eo an ri Jew ro? (b) Ewi wãwen elõñ God-fearer ro rejañin mwijmwij rar emmakit ñõn news eo emõn?
8 Ijellokin proselyte ro emwij air mwijmwij, ro jet rejjab ri Jew rar rel ñõn kabuñ in ri Jew ro. Eo moktata iair ñõn erom juõn Christian kar Cornelius eo, meñe ear jab juõn proselyte, ear “emõn mwilin, im e mijõk Anij.” (Jerbal 10:2) Ilo kamelele eo an kin book in Jerbal, Professor F. F. Bruce ear je: Ri Gentile rot rein ekkã kar naetair ‘God-fearers’ (ro rej mijak Anij); meñe ejjab juõn nan ejejjet, ej juõn nan ebidodo kajerbale. Elõñ ri Gentile ro ilo kar ran ko, meñe rar jab bojak ñõn erom ri tõmak ro ñõn Judaism (men in aikwij eo ñõn mwijmwij kar juõn men in lõkatip elaptata ñõn maan ro), rar rel kin monotheism (tõmak bwe ewor juõn wõt Anij) eo an kabuñ ilo synagogue an ri Jew ro im kien ko kin mwil eo ejimwe im bwid ilo wãwen mour an ri Jew ro. Jet iair rar bed ilo synagogue eo im ear bwe air jela kin jar ko im katak in eon ko, ko rar roñ air konono ilo kajin Greek.”
9 Ri jilek Paul ear iion elõñ God-fearer ro ke ear kwalok nan ilo synagogue ko ilo Asia Minor im Greece. Ilo Pisidian Antioch ear kir ro rar kwelok ilo synagogue eo einwõt “Armij in Israel, im komeo komij mijõk Anij.” (Jerbal 13:16, 26) Luke ear jeje bwe elikin an kar Paul kwalok nan iumin jilu Sabbath ko ilo synagogue eo ilo Tessalonika, “Jet iair [ri Jew ro] e rel burueir [ear erom Christian ro] im rej kõmao iben Paul im Sailas, kab elõñ ian ro dri Grik emõn mwilir, im jab eiet ian ro liãtõktõk.” (Jerbal 17:4) Emaroñ bwe jet ian ri Greek ro kar God-fearer ro rejañin kar mwijmwij. Ewor men in kamol bwe elõñ ri Gentile rot rein rar kobaik ir make ibben jukjuk im bed ko an ri Jew ro.
Kwalok Nan Ibwiljin “Ro Re jab Tõmak”
10. Ewi wãwen Paul ear kwalok nan ñõn ri Gentile ro me rar jaje kin Jeje ko, im kar ta tokjen eo?
10 Ilo Jeje ko in Christian ilo kajin Greek, nan eo “ro re jab tõmak” emaroñ jitõñlok ñõn armij ro ilikin congregation eo an Christian. Ekkã an jitõñlok ñõn ri pagan ro. (Rome 15:31; 1 Korint 14:22, 23; 2 Korint 4:4; 6:14) Ilo Athens elõñ ro rejjab tõmak kar ka-school ir kin lemnak ko an ri Greek eo ejelok bedbed ilo Jeje ko. Men in ear kabwer ke Paul jen an kwalok nan ñõn ir? Jab. Bõtab, ear ukõt wãwen ear konono ibben armij. Ilo kabel ear kwalok lemnak ko ilo Bible ilo an jab elij nan ko jen Jeje ko ilo kajin Hebrew, eo armij ro ilo Athens rar jaje kake. Ear ilo kabel kwalok einlok wõt juõn ko ikõtan mol eo ilo Bible im jet lemnak ko poet ro in Stoic rar kwalok kaki. Im ear kwalok lemnak eo kin juõn wõt Anij emol ñõn armij otemjej, juõn Anij eo enaj ekajet ilo wãnik ikijen juõn emaan eo ear mij im kar kajerkakbije. Eindein Paul ear kwalok nan ilo jela kilen kin Christ ñõn ri Athen ro. Kar ta tokjen eo? Meñe jarlepju in armij rar kajirere kake e ak rar bere, “A jet armij rej errep na iben im tõmak; juõn iair Daionisiõs dri Areopegõs, im juõn kõra etan Dameris, im bar jet ibeir.”—Jerbal 17:18, 21-34.
11. Kar kain jikin kwelok rot eo Korint, im kar ta tokjen eo kin jerbal in kwalok nan eo an Paul ijo?
11 Ilo Korint kar wor juõn jukjuk im bed an ri Jew ro ebwe an kilep, inem Paul ear jino jerbal in kwalok nan eo an ijo ilo an kwalok ilo synagogue eo. Ak ke ri Jew ro rar jumae, Paul ear illok ñõn armij in ri Ailiñ ko. (Jerbal 18:1-6) Ear juõn oran elap in armij! Korint kar juõn jikin kwelok eboub, international (ej bellok ñõn ailiñ ko belakin lõl), elõñ business ko ie, im kar buñbuñ ilo nana ilujen aolepen lõl in Greco-Roman kin mour in ejej eo air. Emol, “ñõn Korintianize” ej melelen ñõn kõmmõn mour etton. Ak, kar elikin an ri Jew ro karmijeteik katak ko an Paul ke Christ ear weaklok ñõn e im ba: “Kwon jab mijõk, a konono, im jab ikõñ . . . , bwe elõñ armij ro Aõ ilo jikin kwelok in.” (Jerbal 18:9, 10) Kar einwõt an Christ ba, Paul ear kajutak juõn congregation ilo Korint, meñe jet iair kar mour ilo wãwen mour an “ri Korint” mokta.—1 Korint 6:9-11.
Kajeoñ in Lomoren “Armij Otemjej” Rainin
12, 13. (a) Ewi wãwen territory eo ad rainin einlok wõt eo an ran ko an Paul? (b) Ta lemnak eo jej kwalok ilo territory ko ijo kabuñ ko an Christendom eto an kar jutak ie ak ijo elõñ armij rej ebwer kin kabuñ ko?
12 Rainin, einwõt ilo ebeben eo kein kajuõn, “an Anij joij . . . ej bõktok lomor ñõn armij otemjej.” (Titus 2:11) Territory eo ñõn kwalok news eo emõn kar jededlok ñõn jelet aolepen ailiñ ko relap im enañin aolep ailiñ ko ilojet. Im, einwõt ilo ran ko an Paul, jej iion “armij otemjej.” Ñõn wanjoñok, jet iad jej kwalok nan ilo ene ko ijo kabuñ ko an Christendom kar jutak iumin elõñ ebeben ko. Einwõt ri Jew ro ilo ebeben eo kein kajuõn, ro uair elap air lokjak ilo manit ko an kabuñ. Ak, jej mõnõnõ ñõn bukõt rein emõn burueir im ekal ion jabdewõt jelalokjen ewor ibbeir. Jejjab konono ibbeir einwõt rettã lok jen kij ak kijirate ir meñe ri tel in kabuñ eo air rej jumae ak matõrtõre kij. Jen men in, jej kile bwe jet iair emaroñ wor “kijejeto ñõn Anij ibeir” meñe ejjab bwe jelalokjen eo ejimwe ibbeir. Einwõt Jesus im Paul, jej kwalok yokwe eo emol ñõn armij, im ewor juõn kõnan ekajur ibbed bwe ren bõk lomor.—Rome 10:2.
13 Ñe jej kwalok nan, elõñ iad jej iion armij ro rebwer kin kabuñ ko. Bõtab, remaroñ God-fearer ro wõt, im tõmak ilo Anij ilo juõn joñan im kajeoñ in mour ilo juõn wãwen emõn. Ilo ebeben in eankeke im laplok an jab tõmak ilo anij, jejjab lõñliñ ke in iion armij ro rej tõmak ilo Anij? Im jejjab kijoror ke in kareilok ir ñõn juõn wãwen kabuñ me ejelok jela mon im riop ie?—Pilippai 2:15.
14, 15. Ewi wãwen juõn melaj elap ear bellok ñõn kwalok news eo emõn?
14 Ilo parable eo an kin ok eo, Jesus ear kanan bwe enaj wor juõn territory elap ñõn jerbal in kwalok nan. (Matthew 13:47-49) Ilo an kamelele kin parable eo, Imõniaroñroñ eo an December 1, 1992, ear ba ilo peij 22 im 23: “Iomin elõñ ebeben ko ro uan Christendom r’ar bõk edro eo elap ñõn ukõt, je im ajeje Nan in Anij. Kabuñ ko tokelik r’ar ejake ak jutak ilikin drolul in Bible ko, ko r’ar ukõt Bible ilo kajin ko an elõñ jikin ko in ene ko retolok. R’ar bareinwõt jilkinlok missionary in doctor ro im ri kaki ro, bwe ren kõmõn ri Christian ro. Menin ear aintok elõñ iik ko r’ar jab ekkar, ro r’ar jab bõk buñburu eo jen Anij. Ak ear kajedmatmat million ro r’ar jab ri Christian ñõn Bible eo im ejake juõn wãwen mour in Christian, meñe ear nana.”
15 An Christendom kõmmõn ri kalor ro ear laptata an wor tõbrak ilo South America, Africa, im jet ailiñ ko ilojet. Ilo ran kein ad, elõñ ro ettã burueir kar iion ir ilo jikin kein, im jemaroñ wõnmanlok im kõmmõn emõn elañe jej bõk juõn lemnak emõn im ej yokwe ñõn armij rein rettã burueir, einwõt kar bed ibben Paul ñõn proselyte ri Jew ro. Ibwiljin ro rej aikwiji jibañ eo ad rej bareinwõt million armij ro jemaroñ naetair “sympathizer ro (ro rej errã)” ñõn Ri Kennan ro an Jehovah. Ien otemjej rej mõnõnõ in lo kij ñe jej lolok ir. Jet emwij air kar katak Bible ibbed im rar bed ilo kwelok ko ad, elaptata ilo Kwojkwoj eo kin mij eo an Christ kajjojo yiõ. Rein rejjab jutak ke kin juõn melaj elap ñõn kwalok kin news eo emõn kin Ailiñ eo?
16, 17. (a) Kain armij rot jej kebak ir kin news eo emõn? (b) Ewi wãwen jej kajeoñwe Paul ilo ad kwalok nan ñõn armij otemjej?
16 Bareinwõt, ta kin ro rar itok jen jukjuk im bed ko ilikin Christendom—meñe jej iion ir ilo kabijukneir ak rej pejpetok ñõn ene ko turilik? Im ta kin million ro rar karmijete kabuñ ko, im erom atheist (eo ejjab tõmak ilo Anij) ak agnostic (juõn eo ejjab jela elañe ej bed juõn Anij) ro? Bareinwõt, ta kin ro rej lor ilo kijejeto katak ko ilo ran kein ak pop psychology (wãwen lemnak eo ebuñbuñ) me rej jeje ilo elõñ self-help book (book ko rej jibañ juõn armij ñõn make kõmmõn juõn jerbal) ko jemaroñ loi ilo mõn wia ko rej wiakake book. Jej aikwij ke kajekdon armij rein, im watõk ir einwõt ele jen maroñ lomor ir? Jab elañe jej kajeoñwe ri jilek Paul.
17 Ke ear kwalok nan ilo Athens, Paul ear jab lorak ilo aujid eo ñõn akwel ibben ro rej roñjake kin lemnak ko an armij. Ak, ear ukõt wãwen ear kammanwa ekkar ñõn armij ear konono ibben, im kwalok mol ko ilo Bible eo ilo juõn wãwen alikar im emõn melele kake. Eindeinlok wõt, jejjab aikwij tijemlok ikijen kabuñ ko ak lemnak ko an armij jej kwalok nan ibbeir. Bõtab, jej ukõt wãwen ad kebak armij ñõn kõmmõn bwe en bolemen wãwen ad kwalok nan, im ilo wãwen in erom “men otemjej ñõn armij otemjej.” (1 Korint 9:22) Ilo an jeje ñõn Christian ro ilo Kolosse, Paul ear ba: “Komin etetal im meletlet ñõn ro ilikin, im kejbãrok ien. Ami konono, en ien otemjej ilo joij, im en emwij kejãtok e kin salt, bwe komin jela kijkan emõn ami uak armij otemjej.”—Kolosse 4:5, 6.
18. Ta eddo eo ewor ibbed, im ta eo jen jab meloklok?
18 Einwõt Jesus im ri jilek Paul, jen kwalok yokwe ñõn armij otemjej. Elaptata, jen kõmmõn joñan wõt ad maroñ ñõn kwalok nan ibben ro jet kin news eo emõn kin Ailiñ eo. Ijo tu-rãjet, jab meloklok bwe Jesus ear ba kin ri kalor ro an: “Re jab jen lõl.” (John 17:16) Ta melelen men in ñõn kij jenaj etale ilo katak in tok juõn.
Ikijen Elij
◻ Kwalok kin lemnak eo ejokkin wõt juõn an Jesus kin lõl in.
◻ Ewi wãwen ri jilek Paul ear kwalok nan ñõn ri Jew ro im proselyte ro?
◻ Ewi wãwen Paul ear kebak God-fearer ro im ro rejjab tõmak?
◻ Ewi wãwen jemaroñ erom “men otemjej ñõn armij otemjej” ilo jerbal in kwalok nan eo ad?
[Pija ko ilo peij 22]
Ilo ad kõmmõn jerbal ko rejoij ñõn ro ri turid, ekkã an Christian ro maroñ jolok kalijeklok