Watchtower ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Watchtower
ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Kajin M̦ajel̦
O̦
  • N̦
  • n̦
  • M̦
  • m̦
  • L̦
  • l̦
  • O̦
  • o̦
  • BAIBÕL̦
  • BOK IM KEIN KATAK
  • KWEILO̦K KO
  • w99 7/1 p. 21-26
  • Mour Elikin Mij—Ta Eo Armij Ro Rej Tõmak Kake?

Ejjañin wõr pija in ilo tõre in.

Jol̦o̦k bõd, ewõr juon problem ej kõm̦m̦an an jab jo̦ pija in.

  • Mour Elikin Mij—Ta Eo Armij Ro Rej Tõmak Kake?
  • Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—1999
  • Unin Tõl Jidikdik Ko
  • Katak ko Jet
  • Elõñ Uak ko, Juõn Wõt Unin Tel
  • Jinoin Katak in
  • Jukjuk im Bed in Kabuñ Rewan ear Jededlok ñan Tu-rear
  • Ta Kin Judaism, Christendom, im Islam?
  • Ewi Joñan Kajurin Tõmak Eo Am Ilo Jerkakbiji?
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—1998
  • Ewõr ke Ibbam juõn Aan eo Eban Mij?
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2007
  • Katak eo Ejjab Mol Ken Kajuõn: Eor Juõn Mõtõn ilo Enbwinin Juõn Armij Ej Mour Manlok Elikin Ej Mij
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2010
Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—1999
w99 7/1 p. 21-26

Mour Elikin Mij​—Ta Eo Armij Ro Rej Tõmak Kake?

“Elañe juõn armij e mij, e naj bar mour ke?”​—JOB 14:14.

1, 2. Ewi wãwen elõñ rej bukõt kainemõn ñe rej luji juõn armij ejitenburu ibbeir ilo mij?

ILO juõn imõn ilomij ilo New York City, ro jeran im ro uan family eo rar ilo ejelok keroro etetal ilo juõn line iturin box in ri mij eo ej bellok an juõn likao 17 an yiõ eo mour eo an ear jorrãn kin cancer. Jinen eo erup buruen ear elijinmen an ba: “Elaplok an mõnõnõ Tommy kiõ. Anij ear kõnan bwe Tommy en bed ibben ilo lañ.” Eñin men eo rar katakin e ñan an tõmake.

2 Enañin 7,000 mile ko ettolok, ilo Jamnagar, India, ritto tata eo ian likao ro jilu nejin ej kajo kijeek eo ilo ejouj in alal ko ñan tile enbwinin jemeir emij. Turin kijeek eo, ri tel eo eutiejtata an kabuñ in Ri Hindu ro ej allõk ilo kajin Hindu: “Kimij kejatdikdik bwe aan eo eban mij enaj wõnmanlok ilo jibadbad eo an bwe en juõn wõt ibben jemlok eo eliktata.”

3. Ta kajitõk ko armij rar kalmenlokjen kaki iumin elõñ yiõ ko?

3 Mol in mij ej bed ibelakid. (Dri Rom 5:12) Ekkã ad lemnak elañe mij ej jemlok eo wõt. Ilo an lemnak kin menin eddek ko, Job, juõn ri karejar etiljek in etto an Jehovah Anij, ear lo: “Bwe eor kõtõmene kin juõn wijki, elañe emwij juokwe, bwe en bar edrek, im jul eo an e ub e jamin joko.” Inem, ta kin armij? “Elañe juõn armij e mij, e naj bar mour ke?” Job ear kajitõk. (Job 14:7, 14) Iumin elõñ ebeben ko, armij ilo aolep jukjuk im bed ko rar lemnak kin kajitõk kein: Ewõr ke mour elikin mij? Elañe aet, kain mour rot? Tokjen men in, ta eo armij ro rej tõmake? Im etke?

Elõñ Uak ko, Juõn Wõt Unin Tel

4. Ta eo armij jen kabuñ ko reoktak jen don rej tõmak kin mour elikin mij?

4 Elõñ Christian ro rej tõmak bwe elikin mij, armij rej etal elañe jab ñan lañ inem ñan hades. Ijo tu-rãjet, Ri Hindu ro rej tõmak ilo reincarnation. Ekkar ñan tõmak an Ri Islam, enaj wõr juõn ran in ekajet elikin mij, ñe Allah enaj etale ial in mour eo an kajjojo armij im jilkinlok kajjojo armij ñan paradise ak ñan kijeek in hades. Ilo jet ene ko, tõmak ko ikijen ro remij ej koba in manit ko an bukwon eo im tõmak ko in Christian. Ñan wanjoñok, ilo Sri Lanka, ñe ej walok juõn mij ilo family eo air Ri Buddhist im Catholic jimor rej kabellok kejam ko im window ko, im rej kõmman bwe box in ri mij eo neen en jallok ñan kejam eo. Rej tõmak bwe men kein renaj kõmman an bidodo an jitõb eo, ak aan in eo emij dioj. Ibwiljin elõñ Catholic im Protestant ro ilo West Africa, ej juõn manit ñan kalibubu kapjer ko ñe ej mij juõn armij bwe en ejelok juõn en maroñ lale im lo jitõb an eo emij. Inem, 40 ran ko tokelik, ro uan family eo im ro mõttair rej kememe an wanliñlok aan eo ñan lañ.

5. Ta tõmak eo elap enañin aolep kabuñ ko rej errã kake?

5 Jekdon oktak in tõmak kein, enañin aolep kabuñ ko rej errã kin juõn point. Rej tõmak bwe ewõr juõn men iloan armij eo​—meñe rej naetan aan, jitõb, ak demon​—​me eban mij im ej mour manlok elikin mij eo an enbwin eo. Enañin aolep buki kabuñ ko im kumi in kabuñ ko an Christendom rej errã ibben tõmak eo bwe eban mij aan. Tõmak in ej bareinwõt juõn katak rar kowãppen e ilo kabuñ in Judaism. Ej bedbed in katak eo an Ri Hindu ro kin reincarnation. Muslim ro rej tõmak bwe aan ej mour manlok elikin emij enbwin eo. Aborigine ro ilo Australia, animist ro ilo Africa, ro rej tõmak ilo Shinto, im meñe Buddhist ro, rej aolep katakin kin ejja unin tel eo wõt ak eoktak jidik jen don.

6. Ewi wãwen jet ri meletlet ro rej watwate tõmak eo bwe aan eban mij?

6 Ijo tu-rãjet, ewõr armij ro rej tõmak bwe mour eo ewõr jelãlokjen ie ej jemlok ñe ej mij armij eo. Ñan ir lemnak eo bwe mour me ewõr eñjake im jelãlokjen ie eo ej wõnmanlok ilo juõn annañ in juõn aan im ej jenolok jen juõn enbwin ejjab juõn men in kõmmanwa. Ri Spain ri meletlet eo ilo ebeben eo kein ka 20 Miguel de Unamuno ej je: “Ñan tõmak bwe eban mij aan ej ñan kejatdikdik ilo juõn joñan elap an lap bwe emaroñ jab mij aan im ej kõmman bwe juõn en jab emmakit ilo juõn wãwen ekõmmanwa.” Ro jet me ej eindein lok air tõmak ej koba armij ro einwõt ri meletlet eo ebuñbuñ in etto Aristotle im Epicurus, juõn doctor etan Hippocrates, Ri Scot ri meletlet eo David Hume, ri meletlet in Arabia eo Averroës, im prime minister eo mokta ilo India elikin air bõk anemkwoj, Jawaharlal Nehru.

7. Ta kajitõk ko raorõk kin tõmak eo bwe aan eban mij jej aikwij etali kiõ?

7 Ilo jelmae lemnak im tõmak rot kein rej idaptõk ibben don, jej aikwij kajitõk: Ewõr ke aad eo eban mij? Elañe aan ejjab juõn men jej ba eban mij, inem ewi wãwen katak rot kein rewan rar maroñ erom juõn mõttan elap ilo elõñ kabuñ ko rainin? Lemnak in ear itok jen ia? Ej aorõk bwe jen lo uak ko remol im kaju buruõd kinke ilju eo ad ej wawa ion. (1 Dri Korint 15:19) Ak, mokta, jen etale ewi wãwen tõmak in kin aan bwe eban mij ear ijjino.

Jinoin Katak in

8. Ta eo Socrates im Plato rar kõmmane ñan kowõnmanlok tõmak eo bwe aan eban mij?

8 Ri Greek ri meletlet ro ilo ebeben eo kein kalalem B.C.E. Socrates im Plato rej mõttan ro ilo jinoin rar kowõnmanlok tõmak eo bwe aan eban mij. Ak, rar jab ro rar ijjino lemnak in. Jen men in, rar kakõmõnmõnlok im ukõte ñan juõn katak in philosophy (meletlet in armij), im ilo wãwen in kõmman bwe en mejaja ñan ri meletlet ro ilo ran ko air im manlok. Mol eo ej bwe Zoroastrian ro ilo Persia eo etto im Ri Egypt ro mokta jen ir rar bareinwõt tõmak bwe aan eban mij. Inem, kajitõk eo ej, Ta ej unjen katak in?

9. Kilan et eo ear jelet jukjuk im bed ko etto in Egypt, Persia, im Greece?

9 “Ilo lal eo etto,” book eo The Religion of Babylonia and Assyria ej ba, “Egypt, Persia, im Greece rar eñjake kilan kabuñ eo an Babylon.” Ikijen tõmak in kabuñ ko an Ri Egypt ro, book eo ej wõnmanlok im ba: “Ilo lemnak kin iion don eo mokta ikõtan Egypt im Babylonia, einwõt El-Amarna tablet ko rej kalikare, ekar wõr elõñ ien ko remõn ñan an lemnak im manit ko an Ri Babylon ro deloñ ilo kumi in kabuñ ko an Ri Egypt.”a Ejja men eo wõt jemaroñ ba kin jukjuk im bed ko an Persia im Greece eo etto.

10. Kar ta lemnak eo an Ri Babylon kin mour elikin mij?

10 Ak Ri Babylon ro etto rar tõmak ke bwe aan eban mij? Ikijen point in, Professor Morris Jastrow, Jr., an University of Pennsylvania, U.S.A., ear je: “Jab armij ro ak lemnak ko an ri tel in kabuñ ko [an Babylonia] rar kõtmene bwe mour enaj jemlok. Mij [ilo lemnak eo air] kar juõn kejam ñan bar juõn kain wãwen mour, im kin ad mij ilo mour in men in ej kamol bwe mij enaj tellok ñan bar juõn wãwen mour.” Aet, Ri Babylon ro rar tõmak bwe mour, ilo juõn wãwen, ej wõnmanlok elikin mij. Rar kwalok air tõmak kin men in ilo air kalbwini mweiuk ko mweien ri mij ñan air kajerbali ilo mour eo tok juõn.

11, 12. Elikin Ibwijleplep eo, katak eo bwe aan eban mij ear walok jen jikin et eo?

11 Alikar, katak in bwe aad eban mij ej wanliklok ñan ran ko an Babylon eo etto. Men in ej aorõk ke? Aet, bwe ekkar ñan Bible eo, Nimrod, juõn jibwin Noah, ear ejaake jikin kwelok in Babel, ak Babylon. Elikin Ibwijleplep eo ibelakin lal ilo ran ko an Noah, aolep armij ro rar konono juõn wõt kajin im kar wõr juõn wõt kabuñ. Nimrod ear jab juõn eo ear “jumae Jehovah” wõt ak e im ri kalor ro an rar bareinwõt kõnan “kabuñbuñ etair.” Kin men in ilo an kajutak jikin kwelok eo im kalek imõn bar eo ie, Nimrod ear jino bar juõn kabuñ.​—Genesis 10:1, 6, 8-10, NW; 11:1-4.

12 Ekkar ñan bwebwenato Nimrod ear mij kin juõn mij enana. Elikin mij eo an Ri Babylon ro rar jino kautiej e einwõt ri kajutak, ri ekkal, im king eo mokta an jikin kwelok eo air. Ke rej watõk anij eo Marduk (Merodach) einwõt eo ear kajutak Babylon im elõñ king ro in Babylon rar ãtnake, jet ri meletlet ro rej ba bwe Marduk ej jutak kin Nimrod eo rar kõmman bwe en juõn anij. (2 Kiñ Ro 25:27; Aiseia 39:1; Jeremiah 50:2, NW) Elañe ej eindein, inem lemnak eo bwe juõn armij ewõr juõn aan me emaroñ le jen mij ear jerbal ilo ien mij eo an Nimrod. Jekdon ta, bwebwenato ko rej kalikar bwe elikin Ibwijleplep eo, jikin eo ear ijjino katak eo bwe aan eban mij kar Babel, ak Babylon.

13. Ewi wãwen katak eo bwe aan eban mij ear jededlok iaolepen mejen lal, im ear walok ilo tokjen et eo?

13 Bible eo ej kwalok bareinwõt bwe Anij ear jumae jibadbad ko an ri ekkal ro kin imõn bar eo ilo Babel ilo an kabwok kajin eo air. Ear jako air maroñ konono ibben don, rar jolok jerbal in ekkal eo air im rar jebliklok i “aolepen mejen lõl.” (Jenesis 11:5-9) Jej aikwij kememej bwe meñe wãwen konono an ri ekkal rein kin imõn bar eo ear oktak, lemnak ko air ear jab. Kin men in, jekdon tu-ia rar etal ie, lemnak in kabuñ ko air rar etal ibbeir. Ilo wãwen in katak in kabuñ ko an Ri Babylon​—ekoba katak eo bwe aan eban mij​—kar jededlok iaolepen mejen lal im rar erom bedbed in kabuñ ko relap ilo lal in. Ilo wãwen in juõn jukjuk im bed in kabuñ wan ear ijjino, eo kar kalikare ilo ekkar ilo Bible einwõt “Babilõn Elap, jinen kõra rekijoñ im men in jõjõik ko an lõl.”​—Reveles̃õn 17:5.

Jukjuk im Bed in Kabuñ Rewan ear Jededlok ñan Tu-rear

14. Ewi wãwen katak in kabuñ ko an Babylon kar jededlok ilo ailiñ in India?

14 Jet ri jeje bwebwenato ro rej ba bwe elõñlok jen 3,500 yiõ ko remotlok, juõn ibweptok in armij ear bõktok armij in Aryan me emouj kiliir jen eañ-rilik ñan Komlal in Indus, kiõ rej bed ilo Pakistan im India. Jen ijo rar jededlok ñan melan in Ganges River eo im ñan aolepen India. Jet ri meletlet ro rej ba bwe lemnak in kabuñ ko an rein rar emmakit kar bedbed ion katak ko an Ri Iran im Ri Babylon ro etto. Inem, lemnak in kabuñ kein rar erom okran kabuñ in Hinduism.

15. Ewi wãwen tõmak eo bwe aan eban mij ear jelet Hinduism ilo ran kein?

15 Ilo India lemnak eo bwe aan eban mij ear walok ilo katak in reincarnation. Ri Hindu ri meletlet ro, ilo air bukõt kilen kamadmõde abañ ko kin nana im eñtan ko ibwiljin armij, rar ejaak katak eo kin kien Karma, kien eo kin un eo im tokjen eo. Ilo kobaik kien in ibben tõmak eo bwe aan eban mij, rar ejaake katak eo kin reincarnation, ikijen eo jerbal ko remõn im bwid ko rej kõmmani ilo mour in enaj bebe elañe renaj bõk jerammõn ak kaje ilo mour in tok. Mejenkajjik eo an ro retiljek ej moksha, ak anemkwoj jen ittirolol eo kin bar lotak ko im air juõn wõt ibben ta eo rej naetan jemlok eo eliktata, ak Nirvana. Iumin elõñ ebeben ko, ke kabuñ in Hinduism ear jededlok, ear eindein bareinwõt katak in reincarnation. Im katak in ear erom jurak eo elaptata ñan kabuñ in Hinduism ilo ran kein.

16. Tõmak et eo kin mour elikin mij ear lap an jelet lemnak im manit in kabuñ ko an jarlepju in armij ro ilo East Asia?

16 Jen Hinduism ear ejaak kabuñ ko jet, einwõt Buddhism, Jainism, im Sikhism. Kabuñ kein rej bareinwõt tõmak ilo reincarnation. Bareinwõt, ke Buddhism ear deloñ ilo East Asia​—China, Korea, Japan, im jikin ko jet​—ekar lap an jelet manit im kabuñ ko an aolepen jikin eo. Men in ear kõmman bwe en eddeklok kabuñ ko me rej kakobaik elõñ kain tõmak ko, ko rar bõk jen Buddhism, kajitõbtõb, im kabuñ ñan ro jimmad. Kabuñ ko elaptata an wõr kilair ibwiljin kein rej Taoism, Confucianism, im Shinto. Ilo wãwen in tõmak eo bwe mour ej wõnmanlok wõt elikin ej mij enbwin eo ear lap an jelet lemnak im manit ko an kabuñ ilo mõttan jab in ilo lal in.

Ta Kin Judaism, Christendom, im Islam?

17. Ta eo Ri Jew ro etto rar tõmak ikijen mour elikin mij?

17 Ta tõmak eo an armij ro rej lor kabuñ ko in Judaism, Christendom, im Islam ikijen mour elikin mij? Ian kabuñ kein, Judaism ej eo etto tata an bed. Okran ej wanliklok enañin 4,000 yiõ ko ñan ien eo an Abraham​—elõñ yiõ ko mokta jen an Socrates im Plato rar kõmman oktak ñan katak eo bwe aan eban mij. Ri Jew ro etto rar tõmak ilo jerkakbiji eo an ro remij im jab kin juõn aan eo eban mij. (Matu 22:31, 32; Dri Hibru 11:19) Inem, ewi wãwen katak eo bwe aan eban mij ear deloñe kabuñ in Judaism? Bwebwenato in lal ej letok uak eo.

18, 19. Ewi wãwen katak eo bwe aan eban mij ear deloñ ilo kabuñ in Judaism?

18 Ilo 332 B.C.E., Alexander the Great ear anjo ion Middle East, ekoba Jerusalem. Ke ro rar bõk jikin Alexander rar wõnmanlok ilo program eo an kin Hellenization, juõn koba in kin ruo jukjuk im bed ko​—Ri Greek im Ri Jew—ear walok. Tokelik, Ri Jew ro rar kabel kin wãwen lemnak an Ri Greek, im jet rar meñe erom ri meletlet ro.

19 Philo jen Alexandria, ilo ebeben eo kein kajuõn C.E. kar juõn ian ri meletlet rein. Ear kautiej Plato im kajeoñ in kamelele kin Judaism ekkar ñan wãwen lemnak an Ri Greek, im ilo wãwen in kabellok ial eo ñan ri meletlet Ri Jew ro tokelik. Talmud eo​—kamelele ko kar jeje kaki an rabbi ro kin oral law ko (kien ko kar litoki ñan ebeben ko tokelik ikijen konono)​—lemnak eo an Ri Greek ear bareinwõt jelete. “Rabbi ro kin Talmud eo,” Encyclopaedia Judaica ej ba, “rar tõmak kin mour manlok eo kin aan elikin mij.” Tokelik book in kajitõbtõb ko an Ri Jew ro, einwõt Cabala, ear meñe katakin kin reincarnation. Ilo wãwen in ikijen juõn ial ejjab kajju in lemnak eo an Ri Greek, katak eo bwe aan eban mij ear deloñ ilo Judaism. Ta eo jemaroñ ba ikijen wãwen an katak in deloñ ilo Christendom?

20, 21. (a) Ta kar lemnak eo an Christian ro ilo jinoin ikijen lemnak in Plato, ak Greek? (b) Ta eo ear tellok ñan air kakobaik lemnak ko an Plato ibben katak ko an Christian?

20 Christian ro remol rar ijjino ibben Jesus Christ. Ikijen Jesus, Miguel de Unamuno, eo kar eliji nan ko an mokta, ear je: “Ear tõmak ilo jerkakbiji an kanniek eo, ekkar ñan wãwen tõmak an Ri Jew ro, jab bwe aan eban mij, ekkar ñan wãwen tõmak an Plato [Greek].” Ear kajemlok: “Tõmak eo bwe aan eban mij . . . ej juõn katak an ri pagan.” Ilo lemnak kin men in, jemaroñ melele kin etke ri jilek Paul ear kajur an kakkõl Christian ro ilo ebeben eo kein kajuõn nae “katak in meletlet eo an ak kin an mon bata, ekar ñõn bwebwenato mokta an armij rõn, im ñõn irinekatak ko an lõl, im jab ñõn Kraist.”​—Dri Kolosse 2:8.

21 Ak, ñããt im ewi wãwen, “katak an ri pagan” in ear deloñ ilo Christendom? The New Encyclopædia Britannica ej kamelele: “Jen tu-iolapin ebeben eo kein karuo AD Christian ro me rar bõk kaminene ilo lemnak in Ri Greek rar eñjake aikwij eo ñan kwalok tõmak eo air ekkar ñan wãwen lemnak an Ri Greek, ñan kajuburu kajur in lemnak eo air make im ñan ukõt tõmak an ri pagan ro remeletlet. Katak eo ear emõntata kar katak eo an Plato.” Ri meletlet ro ruo jinoin me ear lap kilair ilo katak ko an Christendom kar Origen ilo Alexandria im Augustine ilo Hippo. Lemnak ko an Plato ear lap an jelet erro jimor im ear lap kunair ñan kakobaik lemnak kein ibben katak ko an Christian.

22. Ewi wãwen katak eo bwe aan eban mij ear wõnmanlok im juõn katak elap ilo kabuñ in Islam?

22 Ke tõmak eo bwe aan eban mij ilo Judaism im Christendom ear walok tokjen kilan Plato, tõmak in ear ejaak ilo Islam jen jinoin. Koran, book eo ekwojarjar an kabuñ in Islam, ej katakin bwe armij ewõr juõn aan me ej mour manlok elikin mij. Ej konono kin jemlok eo eliktata an aan einwõt mour ilo juõn paradise ilañ ak kaje ilo hades ekakijeekek. Jejjab ba bwe ri meletlet Ri Arab ro rar jab kajeoñ in kakobaik katak ko an Islam ibben tõmak eo an Ri Greek. Ilo mol, ilo juõn joñan jerbal eo an Aristotle ear jelet jukjuk im bed eo an Ri Arab. Bõtab, tõmak eo bwe aan eban mij ej juõn men Ri Muslim ro rej tõmake wõt.

23. Ta kajitõk ko ikijen mour elikin mij jenaj etali ilo katak in tok?

23 Alikar, kabuñ ko ibelakin lal rar ejaak juõn kon ekãrere in tõmak ko kin mour elikin mij, ko rej wawa ion katak eo bwe aan eban mij. Im tõmak kein rar jelet, aet, meñe kajur ion im kamakokoik elõñ billion armij. Ilo jelmaik aolep men kein, ej kamakit kij ñan kajitõk: Ewõr ke maroñ ñan jelã mol eo kin ta eo ej walok ñan kij ñe jej mij? Ewõr ke mour elikin mij? Ta eo Bible ej ba kin men in? Men in jenaj etale ilo katak in tok.

[Kamelele eo itulal]

a El-Amarna ej jikin jorrãn ko in jikin kwelok an Ri Egypt in Akhetaton, me rej ba kar ejaake ilo ebeben eo kein ka 14 B.C.E.

Kwomaroñ ke Kamelele?

◻ Unin tel et eo ekkã an walok ilo enañin aolep tõmak in kabuñ ko ikijen mour elikin mij?

◻ Ewi wãwen bwebwenato an lal im Bible eo rej jitõñlok ñan Babylon eo etto einwõt jikin eo katak eo bwe aan eban mij ear walok jen ie?

◻ Ilo wãwen et eo tõmak eo an Ri Babylon bwe aan eban mij ear jelet kabuñ ko jen Eañ?

◻ Ewi wãwen katak eo bwe aan eban mij ear deloñ ilo Judaism, Christendom, im Islam?

[Pija ko ilo peij 24, 25]

Anjo eo an Alexander the Great ear tellok ñan air kakobaik jukjuk im bed ko an Ri Greek im Ri Jew Augustine ear kajeoñ in kakobaik lemnak ko an Plato ibben katak ko an Christian

[Etan eo ej kõmman]

Alexander: Musei Capitolini, Roma; Augustine: From the book Great Men and Famous Women

    Bok im Kein Katak ilo Kajin M̦ajel̦ (1983-2026)
    Log Out
    Log In
    • Kajin M̦ajel̦
    • Share
    • Preferences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Kilen Kõjerbale
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Log In
    Share