Watchtower ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Watchtower
ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Kajin M̦ajel̦
O̦
  • N̦
  • n̦
  • M̦
  • m̦
  • L̦
  • l̦
  • O̦
  • o̦
  • BAIBÕL̦
  • BOK IM KEIN KATAK
  • KWEILO̦K KO
  • w99 8/1 p. 4-9
  • Mour Indio Emaroñ Ke Walok?

Ejjañin wõr pija in ilo tõre in.

Jol̦o̦k bõd, ewõr juon problem ej kõm̦m̦an an jab jo̦ pija in.

  • Mour Indio Emaroñ Ke Walok?
  • Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—1999
  • Unin Tõl Jidikdik Ko
  • Katak ko Jet
  • Kõmanmõne ñan Mour Indio
  • Kõnan eo ñan Mour Indio
  • Jej Aikwij Liki Wõn?
  • Ej Lukkun Karõk eo an Anij Ke?
  • Karõk eo an Anij Ejañin Oktak
  • Jemaroñ Mour ñan Indeeo
    Naan in Keeañ Kõn Aelõñ eo an Jeova (Kein Katak)—2022
  • Mour Indrio Jab juõn Ettõnak Wõt
    Kwo Maroñ Mour Indrio ilo Paradise ion Lõl
  • Kwõmaroñ Mour Ioon Lal̦ in ñan Indeeo
    Naan in Keeañ Kõn Aelõñ eo an Jeova (Ñan Kwal̦o̦k Naan)—2018
  • Tokjãn Am̦ Tõmak ilo—Mej Im Jerkakpeje Eo An Jijej
    Naan in Keeañ Kõn Aelõñ eo an Jeova—2015
Ebar Wõr
Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—1999
w99 8/1 p. 4-9

Mour Indio Emaroñ Ke Walok?

“Dri Kaki, ewi men eo emõn I naj kõmõne, bwe en aõ mour in drio?”​—MATU 19:16.

1. Ta eo jemaroñ ba kin aetokin mour an armij?

KIIÑ in Persia eo Xerxes I, im Bible eo kar naetan Ahasuerus, ear etale ri tarinae ro an mokta wõt jen ien tarinae eo ilo yiõ eo 480 B.C.E. (Ester 1:1, 2) Ekkar ñan ri bwebwenato in ri Greek eo Herodotus, king eo ear jañ ke ear lo ri tarinae ro an. Etke? “Ij buromõj,” Xerses ear ba, “ñe ej lemnak kin kadu in mour an armij. Kin lõmarein aolep, ejelok juõn iair renaj mour jibuki yiõ ko jen kiõ.” Bõlen kwe bareinwõt kwar kile bwe ekadu ien mour an armij im bwe ejelok juõn armij ekõnan rittolok, nañinmij, im mij. O, enañin emõn elañe jemaroñ kar lañliñ im mõnõnõ einwõt jodikdik ro rejmour!​—Job 14:1, 2.

2. Ta kejatdikdik eo ej bed ibben elõñ armij, im etke?

2 Emenin aorõk bwe, The New York Times Magazine ilo September 28, 1997, ear kwalok katak eo “Rej Kõnan Mour.” Ear kwalok nan ko an juõn ri etale eo ear ba: “Ij lukkun tõmak bwe kij einwõt ebeben in armij eo moktata jenaj mour ñan indio”! Bõlen kwe bareinwõt kwoj tõmak bwe mour indio ej juõn men eo emaroñ walok. Emaroñ eindein am lemnak kinke Bible eo ej kallimur bwe jemaroñ mour indio ijin ion lal. (Sam 37:29; Reveles̃õn 21:3, 4) Ak, jet armij rej tõmak bwe mour indio emaroñ walok kin un ko jet ijellokin un ko ilo Bible eo. Ilo ad etale jet ian un kein renaj jibañ kij ñan kamolol bwe mour indio emaroñ walok.

Kõmanmõne ñan Mour Indio

3, 4. (a) Etke jet armij rej tõmak bwe jej maroñ mour indio? (b) Ta eo David ear ba kin wãwen an kar kõmanmõn e?

3 Juõn un unin an elõñ armij rej tõmak bwe armij ro remaroñ mour indio ej kin wãwen eo ekabwilõñlõñ kar kõmanmõn kij. Ñan wanjoñok, ej juõn men ekabwilõñlõñ kin ewi wãwen jar walok ilo lojen jined. Juõn ri utiej eo ear je kin wãwen rittolok: “Elikin an kõmanmõn men in bwilõñ ko jen ien etta ñan lotak im ñan ien jodikdik lok ñan ien ritto, wãwen kõmanmõn in ear beek jab kõmman juõn wãwen ñan kabõjrak rittolok im kowõnmanlok men in bwilõñ ko ñan indio.” Aet, ñe jej kalmenlokjen kin wãwen kõmanmõn kij ilo wãwen eo ekabwilõñlõñ, kajitõk in ej wõnmanlok wõt, Etke jej aikwij mij?

4 Elõñ ebeben ko mokta ri jeje Bible eo David ear kalmenlokjen kin men in bwilõñ kein, meñe ear jab lo iloan lojen kõrã eo einwõt scientist ro remaroñ kõmmane ran kein. David ear lukkun kalmenlokjen kin ien eo ear eddek, einwõt ear je, kar ‘kalibubu iõ ke I ar ber i lojien jinõ.’ Ilo ien eo, ear ba, ‘kar kõmanmõn deke in jibke ko an.’ Bareinwõt ear jiroñ kin “di ko diin” ke, einwõt ear loe, ‘kar kõmanmõni ilo ittino.’ Inem David ear konono kin “enbwinin ilo ien ear eddek wõt” im kalikar kin enbwinin iloan lojen jinen: “Ilo book eo [an Anij] kar jeje kin mõttan otemjej mõttan [enbwinin].”​—Psalm 139:13-16, New World Translation.

5. Ta men in kabwilõñlõñ ko rej walok ñe jej jino eddek ilo lojen jined?

5 Alikar, kar ejelok jabdewõt picture ñan kalek enbwinin David iloan lojen jinen. Ak ilo kalmenlokjen eo an David ikijen wãwen kõmanmõn “deke in jibke” ko an, “di ko” diin, im bar mõttan ko mõttan enbwinin, ear watõk aolep ien kõmanmõn kein einwõt juõn karõk, ilo book eo an Anij “kar jeje” kake. Ear einwõt cell eo ilo lojen kõrã kar wõr juõn room eobrak kin book ko kin tibdik ko tibdikin wãwen kõmanmõn juõn niñniñ im kajjojo cell ko rej walok elikin kar bõrañe. Inem, magazine in Science World ej kajerbal nan in kõkkar in ‘kajjojo cell in juõn lũp ej eddeklok ewõr juõn jikin book eobrak kin plan ko otemjej ñan eddek.’

6. Ta eo ej kamol bwe, einwõt an kar David jeje, ear kõmanmõn kij ilo “men in lelñoñ im bwilõñ”?

6 Kwo nañin kar lemnak ke kin wãwen eo ekabwilõñlõñ kin makitkit in enbwinid? Biologist Jared Diamond ear kalikar: “Jej kõkãle aolep cell ko rej kalibubuik tuloan mõjñal ko ad lok ñan jejjo wõt ran, ko rej kalibubuik urinary bladder eo juõn alen lok ñan ruo alliñ ko, im bõtõktõk ko ad juõn alen lok ñan emen alliñ ko.” Ear kajemlok im ba: “Wãwen kõmanmõn eo ej kajenolok mõttan enbwinid im kakobaiki ñan don ran otemjej.” Inem ta melelen men in? Ej melelen bwe elañe toan ad mour ej 8, 80, ak 800 yiõ ko​—enbwinid enaj emõn ded wõt. Juõn ien mokta juõn scientist ear watõk: “Iumin juõn yiõ atom ko rekãl jej bõk jen mejatoto, mõñã, im dren in idak renaj kar bõk jikin tarrin 98 percent in atom ko iload kiõ.” Emol, einwõt an kar David nebar kake, emwij kar “kõmanmõn [kij] ilo lelñoñ im bwilõñ.”​—Sam 139:14.

7. Ekar ñan jekjekin enbwinid, ta eo jet armij rar bebe kake?

7 Ekkar ñan jekjekin enbwinid, juõn ri meletlet ej jelã kin wãwen rittolok ear ba: “Ej alikar unin an rittolok walok.” Ej melelen bwe jej aikwij mour indio. Im eñin unin armij ro rej kajeoñ in kõtõbar mejenkajjik in ikijen kabel eo air. Ejjabto mokta, Dr. Alvin Silverstein ear je ilo book eo an Conquest of Death: “Jenaj jalate unin mour. Jenaj melele . . . kin ewi wãwen juõn armij ej rittolok.” Kin ta jemlok eo? Ear kajjimalele: “Enaj ejelok armij ro “reritto,” kinke jelãlokjen eo enaj anjo ion mij enaj bareinwõt bõktok mour in jodikdik ñan indio.” Ñe jej lemnak kin kajitõk eo an scientist ro ran kein, mour indio ej juõn men eban walok ke? Ebar wõr juõn un ekajurlok ñan tõmak bwe mour indio emaroñ walok.

Kõnan eo ñan Mour Indio

8, 9. Ta kõnan eo armij ro jen ien etto ñan kiõ rar kalmenlokjen kake?

8 Kwo nañin lo ke bwe mour indio ej juõn kõnan ibben armij ro? Juõn doctor ear je ilo juõn magazine in kajin Germany: “Bõlen ettõnak eo ñan mour indio ej juõn men toan wõt an armij mour.” Ilo an kamelele kin katak ko jet ri Europe ro etto rar tõmak kaki, The New Encyclopædia Britannica ej ba: “Armij ro tellokiir renaj mour indio ilo juõn imõn kwelok erabõlbõl im ewõr bõrwoj gold.” Im, e menin bwilõñ, ñan jelã ta eo armij ro renaj kõmmane ñan kabwe kõnan eo air kin bõk mour indio!

9 The Encyclopedia Americana ej kwalok bwe ilo China elõñlok jen 2,000 yiõ ko remotlok, “iroij ro im ro rettã jimor, iumin tel eo an priest ro rej tõmak ilo katak in Tao eo, rar jerwane jerbal eo air ñan kabukõt men in kamadmõd eo elap kin mour”​—juõn bũttoor in mour. Emol, iaolepen bwebwenato ko an armij, armij ro rar tõmak bwe ilo air idak elõñ kain men ko, ak idak juõn den einjuõn, renaj kar emõn ded ñan indio.

10. Ta jibadbad eo rar kõmmane ilo ran kein ñan kaetoklok mour?

10 Joñan an armij ro ran kein kate ir ñan kabwe kõnan ko air ñan mour indio kar joñan wõt juõn. Juõn wanjoñok ebuñbuñ kin men in ej ilo air kakwõj juõn armij eo ear bõk juõn nañinmij. Rar kõmman men in ilo juõn kejatdikdik ñan kajerkak juõn armij jen mij ilo ien tokelik ñe ewõr juõn uno in kamadmõde nañinmij eo an. Juõn ri rejetak manit in kar naetan cryonics, ear je: “Elañe kejatdikdik eo ad enaj jejjet kitien im jej jelã wãwen ad maroñ kamadmõd jorrãn otemjej​—ekoba jorrãn ko jen rittolok​—inem ro rej “mij” kiõ renaj kaetoklok air mour ilo ran ko tokelik.”

11. Etke jej kõnan mour indio?

11 Kwomaroñ kajitõk, etke lemnak in mour indio ej bed itumũlalin lemnak eo ad? Ej ke kinke “[Anij] ear likit mour indio ilo lemnak eo an armij”? (Ecclesiastes 3:11, Revised Standard Version) Ej juõn men elap ad aikwij kalmenlokjen kake! Baj lemnak mõk: Etke enaj kar wõr juõn kõnan elap ibbed ñan mour indio​—ejelok jemlokin​—elañe ear jab ankil an Anij eo ad ñan kajejjet kitien kõnan in? Im ejamin kar juõn men in yokwe ibben ke ñan kõmanmõn kij kin juõn kõnan ñan mour indio im jab kõtlok kij bwe jen lo tõbrak kin kõnan in?​—Sam 145:16.

Jej Aikwij Liki Wõn?

12. Ta eo jet armij rej liki kake, ak kwoj tõmak ke bwe ewõr bedbed kin tõmak in?

12 Ewi, ak ilo ta eo, jej aikwij likit ñan bõk mour indio? Ilo kabel in science eo an armij ilo ebeben eo kein ka 20 ke ak 21? Katak eo ilo The New York Times Magazine “Rekõnan Mour” ear konono kin “anij: kabel in science” im kin “bõplolin kin tõbrak ko kabel in science eo emaroñ bõktok.” Juõn ri etale ear “baj ba wõt ilo liki . . . bwe mõttan jidik renaj maroñ ukõt kij ko ilo enbwinin armij ekkar ñan kõnan eo air im kabõjrak rittolok, im bõlen ukõtelok.” Bõtab, armij ro rar jab lo tõbrak ñan kabõjrak ak anjo ion mij.

13. Ewi wãwen jekjekin kamelij eo ad ej kalikar bwe jen kar mour indio?

13 Ej melelen ke bwe ejelok jabdewõt wãwen ñan bõk mour indio? Jaab ñan jidik! Ewõr juõn wãwen! Jekjekin kamelij eo ad ekabwilõñlõñ, ekoba maroñ eo an ejelok joñan ñan katak, enaj kar kareel buruõd kin men in. James Watson juõn doctor in etale men ko redik rej ejaak enbwinin armij ear naetan kamelij eo ad einwõt “men eo ebwok tata ibbed jen men ko jet iaolepen lañ im lal.” Im neurologist eo (juõn doctor in nerve ko ilo enbwinin armij) Richard Restak ear ba: “Ejelok juõn jikin iaolepen lañ im lal ej nememen kamelij eo.” Etke ewõr juõn kamelij ibbed emaroñ bõk jelãlokjen ilo ejelok joñan im juõn enbwin emaroñ mour indio elañe jar jab maroñ mour indio?

14. (a) Ri jeje Bible ro rar jitõñlok ñan jemlok et eo kin mour in armij? (b) Etke jej aikwij liki Anij im jab armij?

14 Inem, ta jemlok eo ewõr kõmmanwa ie jej aikwij bõk jen men in? Kwojjab errã ke bwe juõn Ri Kõmanmõn ekajur bõtata, im meletlet ear kõmanmõn kij bwe jen mour indio? (Job 10:8; Sam 36:9; 100:3; Malachi 2:10, NW; Jerbal 17:24, 25) Kin men in, jen jab bokake ke ilo meletlet kien eo ekakõrmol an ri jeje Psalm: “Komin jab liki bwirõk rõn, ak nejin armij eo ejjab maroñ lomoren armij”? Etke jejjab liki armij? Kinke, einwõt ri jeje psalm ear je, “Jitõb eo an ej ilok, ej jeblak ñõn lõl eo an; ilo ran eo lemnok ko an [rej jakolok].” Emol, meñe emaroñ mour indio, armij ro rej mij. Ri jeje Psalm ej kajemlok: “Emõnõnõ eo . . .[ej] kõtõmene ilo Jeova, Anij eo an.”​—Sam 146:3-5.

Ej Lukkun Karõk eo an Anij Ke?

15. Ta eo ej kwalok bwe ej karõk eo an Anij in bwe jen mour indio?

15 Ak kwomaroñ kajitõk, Ej lukkun karõk eo an Jehovah in ke bwe jen bõk mour indio im mõnõnõ? Aet, ej! Nan eo an ej kallimur kake elõñ alen. “Men in joij an Anij, mour in drio,” Bible eo ej kallimuri kij kake. Ri karejar eo an Anij John ear je: “E in kalimur eo E ar kalimur ñõn kij kake, mour in drio.” Eñin unin juõn likao ear kajitõkin Jesus: “Dri Kaki, ewi men eo emõn I naj kõmõne, bwe en aõ mour in drio?” (Dri Rom 6:23; 1 Jon 2:25; Matu 19:16) Emol, ri jilek Paul ear jeje kin juõn “kejatrikrik kin mour in drio, eo Anij E ban riõp, emwij An kalimur kake mokta jen eto im eto.”​—Taitõs 1:2.

16. Ilo wãwen et eo Anij ear kallimur kin mour indio “mokta jen eto im eto”?

16 Ta melelen men in bwe Anij ear kallimur kin mour indio “mokta jen eto im eto”? Jet armij rej lemnak bwe ri jilek Paul ear melele bwe mokta jen an kar kõmanmõn armij ro ruo moktata, Adam im Eve, Anij ear karõk bwe armij ro ren mour ñan indio. Bõtab, elañe Paul ear konono kin ien eo elikin ien kõmanmõn armij im ke Jehovah ear kwalok karõk eo an, ej alikar wõt bwe ankil an Anij ej koba mour indio ñan armij ro.

17. Etke rar kadiojlok Adam im Eve jen jikin kallip in Eden, im etke rar likit kerub ko iturin jikin deloñ eo?

17 Bible eo ej ba bwe ilo jikin kallip eo Eden, “Jeova Anij e ar kadrek jen ene wijki otemjej . . . wijki in jela emõn im nana.” Unin an kar kadiojlok Adam jen jikin kallip eo bwe en jab “kõtellok pein, im bareinwõt bõk jen wijki in mour, im mõña, im mour in drio”​—aet, mour indio! Elikin an kar jolok Adam im Eve jen jikin kallip in Eden, Jehovah ear likit “kerub ko im jãji urur, eo ej ukukot ijo ko otemjej bwe en bare ial an wijki in mour.”​—Jenesis 2:9; 3:22-24.

18. (a) Mõñã jen wijki in mour eo enaj kar melelen ta ñan Adam im Eve? (b) Wijki eo ear jutak kin ta?

18 Elañe ear kõtlok Adam im Eve ñan air mõñã jen wijki in mour eo, ta eo enaj kar walok ñan ir? Emol, jerammõn in mour indio ilo Paradise! Juõn ri meletlet in Bible eo ear antonelok: “Kar wõr juõn men ibben wijki in mour eo bwe en kejbãrok enbwinin armij jen an rittolok, ak wabanban eo ej jemlok ilo mij.” Ear ba bareinwõt bwe “ear wõr juõn tokjen menin eddek ko ilo paradise eo im kar wõr maroñ eo ñan kamadmõde men ko rej jelet” rittolok. Jen men in, wijki eo ear jutak kin kallimur eo an Anij ñan lelok mour indio ñan jabdewõt eo ear kõtlok bwe en mõñã leen.​—Reveles̃õn 2:7.

Karõk eo an Anij Ejañin Oktak

19. Etke Adam ear mij, im etke kij, ro nejin, jej mij bareinwõt?

19 Ke Adam ear jerawiwi, ear luji mour indio ñan e make im ro otemjej nejin rejañin lotak. (Jenesis 2:17) Ke ear erom juõn ri jerawiwi kin an jab bokake, ear oktak im likjap im jab wãppen. Jen ien eo manlok, enbwinin Adam ear bojak ñan mij. Einwõt Bible eo ej ba, “wonãn jerawiwi mij.” (Dri Rom 6:23) Bareinwõt, ro nejin Adam rejjab wãppen rar bojak ñan mij, jab mour indio. Bible eo ej kamelele: “Kin juõn armij, jerawiwi ej dreloñ ilo lõl, im mij kin jerawiwi; im eindrein mij e ar itok ion armij otemjej, bwe ir otemjej r’ar jerawiwi.”​—Dri Rom 5:12.

20. Ta eo ej kalikar bwe armij ro ren kar mour indio ion lal?

20 Ak ta elañe Adam ear jab jerawiwi? Ta eo elañe ear bokake Anij im bõk maroñ eo ñan mõñã jen wijki in mour eo? Ia eo enaj kar bõk men in letok in an Anij ñan mour indio im mõnõnõ kake? Ilo lañ ke? Jaab! Anij ear jab ba jabdewõt kin an bõkliñlok Adam ñan lañ. Jikin jerbal eo an kar ijin ion lal. Bible eo ej kamelele bwe “Jeova Anij e ar kadrek jen ene wijki otemjej re wõleo ñõn mej, im remõn ñõn mõña,” im ej ba: “Jeova Anij e ar bõk armij eo im likit e ilo jikin kallip in Iden, bwe en jerbal e im kejbãrok e.” (Jenesis 2:9, 15) Elikin an kar kõmanmõn Eve einwõt lio ibben Adam, ear lelok ñan erro jerbal ko jet ion lal. Anij ear jiroñ ir: “Komin timon im orlok, im kobrõk lõl, im kajur jen e; im komin iroij ion iik in lojit, im ion bao in mejatoto, im ion men otemjej rej mour im makõtkit ion lõl.”​—Jenesis 1:28.

21. Ta kejatrikrik ko rekabwilõñlõñ armij ro moktata rar lañliñ kake?

21 Kalmenlokjen kin kejatdikdik ko rekabwilõñlõñ ion lal nan in jiroñ ko jen Anij rar kabellok ñan Adam im Eve! Renaj kar kakajiririk ladik im ledik ro rejmour im wãppen ilo Paradise eo ion lal. Ke ro nejiir rej jitenburu ibbeir rar rittolok, renaj kar bõk kunair ñan orlok im kõmman jerbal in kallip ilo ainemõn ñan kejbãrok Paradise eo. Kin air iroij ion men in mour ko otemjej, armij ro enaj kar juburueir. Baj lemnak mõk kin lañliñ eo ñan kaetoklok jabõn ko jabõn jikin kallip in Eden im tokelik aolepen lal ej erom juõn paradise! Kwonaj kar mour ilo mõnõnõ ke ibben ajiri ro rewãppen ilo kain jikin rot in eaibujuij, im jab inebata kin rittolok im mij? Kwon kõtlok bwe kõnan ko an buruõm en uake kajitõk in.

22. Etke jej tõmak bwe Anij ear jab ukõt karõk eo an kin lal in?

22 Inem, ke Adam im Eve rar jab bokake im rar kadiojlok erro jen jikin kallip in Eden, Anij ear ukõt ke karõk eo an kin armij ro ñan mour indio ilo Paradise ion lal? Jaab ñan jidik! Elañe Anij ear kõmman men in enaj kar melelen bwe ear luji maroñ eo an ñan kajejjet kitien karõk eo an moktata. Jemaroñ liki bwe Anij ej kõmman men eo ej kallimur kake, ke ej make ba: “E naj ein drein nan eo ej waloklok jen loñiõ; e jamin jeblaktok ñõn iba im ejelok tokjen, a e naj kõmõn men eo I kõnan, im e naj jeramõn ilo men eo Ij jilkinlok e kake.”​—Aiseia 55:11.

23. (a) Ta eo ej kabin karõk eo an Anij bwe ro rewãnik renaj mour indio ion lal? (b) Ta eo jenaj katak kake tok ilal?

23 Bible eo ear kalikar bwe karõk eo an Anij kin lal in ejañin oktak, ijo Anij ej kallimur: “Ro remõn re naj jolit ene eo, im jokwe iloan ñõn in drio.” Jesus Christ ear ba bareinwõt ilo Katak eo an ion Tol eo bwe ro ettã burueir renaj jolet lal. (Sam 37:29; Matu 5:5) Ak, ewi wãwen jemaroñ bõk mour indio, im ta eo jej aikwij kõmmane ñan lañliñ kin kain mour rot in? Jenaj katak kin men in ilo katak in tok juõn.

Ewi Wãwen Am Naj Kar Uak?

◻ Etke elõñ armij rej tõmak bwe mour indio emaroñ walok?

◻ Ta eo enaj kar kamole kij bwe jen kar mour indio?

◻ Kar ta eo karõk eo an Anij ilo jinoin kin armij im lal in?

◻ Etke jemaroñ tõmak bwe Anij enaj kajejjet kitien karõk eo an moktata?

    Bok im Kein Katak ilo Kajin M̦ajel̦ (1983-2026)
    Log Out
    Log In
    • Kajin M̦ajel̦
    • Share
    • Preferences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Kilen Kõjerbale
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Log In
    Share