Kanuij Lale Nan In Kanan Eo An Anij Kin Ran Kein Ad
“Kwon melele, O nejin armij, bwe vision eo ej ñan jemlokin ien.”—DANIEL 8:17, New World Translation.
1. Ta eo Jehovah ekõnan bwe armij otemjej ren jelã kake kin ran kein ad?
JEHOVAH ejjab debij jelãlokjen eo kin men ko renaj walok ilo ran ko rej itok ñan e make. Ak, e eo ej Ri Kalikar an men ko retino. Ilo mol, ej kõnan bwe kij aolep jen jelã bwe emwij ad toktoklok ilo “jemlokin ien.” Ta news ko elap tokjeir ñan jiljino billion armij ro kiõ rej mour ion lal!
2. Etke elap an armij lemnak kin ilju eo an armij?
2 Ej menin bwilõñ ke bwe lal in ej ebakelok jemlokin? Armij emaroñ etetal ion alliñ, ak ilo elõñ jikin ko ejjab maroñ jab mijak ilo an itoitak ion ial ko ilo iju in. Emaroñ kanne juõn em kin men ko rekãl ran kein kõbwebweien loan em, ak ejjab maroñ kadiklok an rubmejaljal family ko. Im ejjab maroñ bõktok melele eo kin ebeben, ak ejjab maroñ katakin armij ñan air mour ibben don ilo ainemõn. Likjap kein rej rejetak melele ko relõñ ilo Jeje ko bwe jej mour ilo jemlokin ien.
3. Ñããt eo nan kein “jemlokin ien” rar jino kajerbali ion lal?
3 Nan kein rekairujruj—“jemlokin ien”—rar jino kajerbali ion lal 2,600 yiõ ko remotlok ikijen angel Gabriel. Juõn ri kanan eo an Anij ear lelñoñ ke ear roñ an Gabriel ba: “Kwon melele, O nejin armij, bwe vision eo ej ñan jemlokin ien.”—Daniel 8:17, NW.
Eñin Ien eo ej “Jemlokin Ien”!
4. Ilo wãwen et ko jet Bible ej jitõñlok ñan jemlokin ien?
4 Kajin kein “jemlokin ien” im “jemlokin ien eo emwij karõke” rej walok jiljino alen ilo book in Daniel. (Daniel 8:17, 19; 11:35, 40; 12:4, 9, NW) Rej jitõñlok ñan “ran ko eliktata” ri jilek Paul ear kanan kaki. (2 Timote 3:1-5) Jesus Christ ear jitõñlok ñan ien in einwõt ien eo ien an bed einwõt King eo emwij an bõk an throne ilo lañ.— Matu 24:37-39.
5, 6. Wõn eo ej ‘lamõj’ ilo ien in jemlokin ien, im ta tokjen eo ej walok?
5 Daniel 12:4 (NW) ej ba: “Ak kin kwe, O Daniel, kwon katinoik nan ko im sili book eo, mae jemlokin ien eo. Elõñ renaj bwilõñ kake, im jelãlokjen eo emol enaj oktak im lap.” Elap wõt ijo ilo men eo Daniel ear je kar katinoiki im sili ñan an armij melele kake iomin ebeben ko. Ak ta kin rainin?
6 Ilo ien in jemlokin ien, elõñ Christian ro retiljek ‘rar bwilõñ kake’ ilo alen ko ilo Nan in Anij, Bible eo. Tokjen eo ear walok? Ibben kajerammõn eo an Jehovah ion jibadbad ko air, jelãlokjen eo emol ear oktak im lap. Ñan wanjoñok, ri kabit Ri Kennan ro an Jehovah emwij kajerammõn ir kin maroñ in jelãlokjen, kamaroñ ir ñan melele bwe Jesus Christ emwij an erom King ilañ ilo yiõ eo 1914. Ilo air debij wõt nan ko an ri jilek eo ilo 2 Piter 1:19-21, ri kabit rein im ri tiljek ro mõttair rej ‘kanuij lale nan in kanan eo’ im rej lukkun tõmak bwe eñin jemlokin ien.
7. Ta jet ian bwebwenato ko rej kõmman bwe book in book in Daniel en einjuõn?
7 Book in Daniel ejejuan ilo elõñ wãwen ko. Ilo alen ko ie, juõn ej kamijak ñan an mõn maan ri meletlet ro an kinke rejjab maroñ kwalok im ukõt melelen ettõnak eo an ekabwokbwok, ak ri kanan eo an Anij ej lo mejelan men eo ekabwokbwok. Jilu likao jodikdik rar makoko in kabuñ ñan juõn menin ei eo eaetok lõñlok rej jolok ir ñan loan juõn ubaj in kijeek eo ekakijeekek, ak rej ellã im mour. Ilo juõn ien kwojkwoj, buki rar lo juõn pã ej jeje nan ko ejelok melele kaki ion juõn wõrwõr in imõn rutiej. Ri nana ro rej kõmman keojaljal rej jolok juõn emaan ritto na iloan juõn roñin lion ko, ak ej diojtok ilo an jab jorrãn. Emen menin mour awia ko rej loi ilo juõn vision, im rej letok tokjen kanan eo elap tokjen eo ej kankan manlok wõt ñan loan ien eo jemlokin ien.
8, 9. Ewi wãwen an book in Daniel maroñ wõr tokjen ñan kij, elaptata kiõ, ilo ien in jemlokin ien?
8 Alikar, book in Daniel ebed ie ruo tõrej ko elap air oktak jen don. Juõn ej bwebwenato, eo juõn kanan. Men kein jimor remaroñ kalek tõmak eo ad. Bwebwenato ko rej kwalok ñan kij bwe Jehovah Anij ej kajerammõn ro rej debij air tiljek ñan e. Im mõttan ko kin kanan rej kalek tõmak ikijen air kwalok bwe Jehovah ejelã ialin bwebwenato in ebeben ko—meñe thousand yiõ ko—lok iman.
9 Elõñ kajjo wãwen kanan ko Daniel ear jei im rej kareellok kij ñan Ailiñ in Anij. Ke jej lo an jejjet kitien kain kanan kein, tõmak eo ad ej kajurlok im eindein bareinwõt liki eo ad bwe jej mour ilo ien in jemlokin ien. Ak jet ro rej ennotata rej jumae Daniel, rej ba bwe kanan ko ilo book eo ej bed etan ie rar lukkun jei elikin an walok men ko me rej einwõt kajejjet kitieir. Elañe konono rot kein remol, menin enaj jarõk kajitõk ko relap kin ta eo book in Daniel ear kanan kake kin jemlokin ien. Ro rej bere kin mol in kabuñ rej bareinwõt kajitõk kin bwebwenato ko ilo book eo. Inem jen etale.
Ion Ekajet!
10. Ilo wãwen et eo book in Daniel rej kananaiki?
10 Kalmenlokjen kin kwe make ilo juõn jikin ekajet in kien, kwoj bed ilo juõn ekajet. Attorney eo ej liakelok yuk ej akwelap bwe eo rej naruõn ewõr ruõn kin bwid. Eokwe, book in Daniel ej kwalok e make einwõt juõn jerbal eo emol kar jeje in juõn ri kanan in Hebrew eo ear mour ilo ebeben ko kein kajiljilimjuõn im kajiljino B.C.E. Bõtab, ro rej ennotata rej ba emol bwe book in ej juõn eo ejjab mol. Inem jen mokta lale elañe mõttan bwebwenato eo kin book eo ej errã ibben mol in bwebwenato eo.
11, 12. Ta eo ear walok kin naruõn eo bwe kadkadin Belshazzar ear jab juõn eo emol?
11 Jen baj ba jej lemnak kin ta eo remaroñ kar naetan ilo wãwen in kin juõn king ak leroij eo ejako. Daniel chapter 5 ej kwalok bwe Belshazzar ear iroij einwõt king ilo Babylon ilo ien eo ke rar nitbwili jikin kwelok eo ilo 539 B.C.E. Ri notata ro rar iakwelel kin melele in kinke ejelok jabdewõt ijen rej lo etan Belshazzar ijellokin Bible eo. Ak, ri bwebwenato in etto ro rar kile Nabonidus einwõt king eo eliktata an Babylon.
12 Bõtab ilo yiõ eo 1854, jet kein ei ko redik im rej ei bedkat jeni rar totaki jen bũdej ilo malkan ijoko rar jorrãn ilo Babylon eo etto ilo jikin eo Ur ilo ran-kein Iraq. Men kein ewõr jeje in etto ko ie ekoba juõn jar eo King Nabonidus ear jitõñlok ñan “Bel-sar-ussur, leo nejiõ erittotata.” Ri notata ro rar aikwij errã: Eñin Belshazzar eo ilo book in Daniel. Inem king eo ak leroij eo ear jako ear jab jako, ejañin baj wõr jelã kake ilo unjen jerbal ko an lal in. Menin ej juõn wõt ian elõñ menin kamol ko jeje ko an Daniel rej kamol an mol. Kamol rot in ej kwalok bwe book in Daniel emol ej mõttan Nan in Anij im tellokin ad lukkun etale kiõ, ilo ien in jemlokin ien.
13, 14. Kar wõn eo Nebuchadnezzar, im ñan anij wan et eo ear lap an tiljek ñane?
13 Ilo kobalok ñan loan mõttan book in Daniel rej kanan ko rejelet wõnmanlok eo an kajur ko an lal in im jet ian kõmman ko an ri tel ro air. Juõn ian ri tel ro remaroñ naetan juõn ri tarinae eo ej ejaake juõn jukjuk im bed. Einwõt belin iroij eo an Babylon, e im jar in tarinae eo an rar kokkure kajur ko an ri Egypt eo Pharaoh Necho ilo Carchemish. Ak juõn ennan ear kareel iroij in Babylon eo ear anjo bwe en likit jerbal in jolok ri tarinae ro rar luuj ñan general ro an. Ke ear jelã bwe jemen, Nabopolassar, ear mij, likao dikdik in etan Nebuchadnezzar ear bõk throne eo ilo 624 B.C.E. Iumin 43-yiõ ko in an iroij, ear kalek juõn jukjuk im bed eo ear bõk jikin ko juõn ien ri Assyria ro rar jokwe ie, im ear erakelok kajur eo an ñan loan Syria im Palestine lallok ñan tõrerein kõtan eo an Egypt.
14 Kabuñ eo an Nebuchadnezzar ear lelok an tiljek elaptata ñan Marduk, anij wan eo elap an Babylon. King eo ear lelok nebar eo ñan Marduk kin aolep anjo ko an. Ilo Babylon, Nebuchadnezzar ear kalek im kaibujuij temple ko an Marduk im elõñ anij wan ko jet an Babylon. Annañ in gold eo king in an Babylon ear kajutake ilo melan eo an Dura remaroñ kar ajelok ñan Marduk. (Daniel 3:1, 2, NW) Im Nebuchadnezzar ealikar an lap wõt an atartar ion tiljek ilo an karõk an emmakit jar in tarinae eo an.
15, 16. Ta eo Nebuchadnezzar ear kõmmane ñan Babylon, im ta eo ear walok ke ear utiej an kennan kin lap eo an?
15 Ilo an dedelok an kalek worwor ko relap im redabõl ko jemen ear jino kaleki, Nebuchadnezzar ear kõmmane capital in jikin kwelok eo im einwõt eban jorrãn. Ñan kajju buruen leroij in Median eo an, eo etto an kõnan tol ko im bukin wijki ko ilo enen kabijuknen eo an, Nebuchadnezzar rar report kake bwe ear kalek jikin kallip ko rej toto—juõn ian menin bwilõñ ko jiljilimjuõn an lal in eo etto. Ear kõmman bwe Babylon jikin kwelok eo elaptata worwor eo ie ilo ien eo. Im ear utiej buruen kin jikin kabuñ wan eo!
16 “Ejjab Babylon eo Elap in ke, me Ña make I ar kaleke?” juõn ran Nebuchadnezzar ear kemjãje. Bõtab, ekkar ñan Daniel 4:30-36, (NW), “ke nan eo ej bed wõt ilañin king eo,” ak eoktak im bwebwe ejelet e. Ke ear jab ekkar ñan an iroij iumin jiljilimjuõn yiõ ko, ear mõñã bwilik ko rej eddek ion bũdej (vegetation), ejja einwõt an kar Daniel kanan. Inem ailiñ eo an ear bar jeblak. Kwo jelã ke aolepen aorõkin kanan in? Kwo maroñ ke kamelele kin jejjet in kitien eo elap ej bõktok ñan kij tok ñan jemlokin ien?
Bõk Lukluk in Kanan ko
17. Ewi wãwen am naj kar kamelele kin ettõnak in kanan eo Anij ear jilkinlok ñan Nebuchadnezzar ilo yiõ eo kein karuo in an iroij einwõt ri tel eo an lal in?
17 Jen kiõ bõk lukluk ko ilo book in Daniel. Ilo yiõ eo kein karuo in an Nebuchadnezzar iroij einwõt iroij eo an lal in ilo kanan eo ilo Bible 606/605 B.C.E.), Anij ear jilkinlok ñan e juõn ettõnak ekalelñoñ. Ekkar ñan Daniel chapter 2, ettõnak eo ekoba juõn ekjap eo elap im bõran gold, ubõn im pein silver, lojen im murin copper, ajajin neen iron, im ion neen koba in iron im bedkat. Ta eo mõttan kein reinjuõn jen don in ekjap eo rej jutak ikijen?
18. Ta eo ettõnak in annañ eo bõran gold, ittin im pein silver, im lojen im murin copper rar jutak ikijen?
18 Ri kanan eo an Anij ear jiroñlok Nebuchadnezzar: “Kwe, O king, . . . kwe make kwoj bõran gold eo.” (Daniel 2:37, 38, NW) Nebuchadnezzar e eo ear jeban lain in jolet eo ear iroij ion jukjuk im bed eo an ri Babylon. Im Medo-Persia, eo ittin im pein ekjap eo rej silver ko rej jutak ikijen ear nitbwili Babylon. Jeltokin ear itok jukjuk im bed eo an ri Greek, eo lojen im laltak ñan ion murin ekjap eo ke rej copper rej jutak ikijen. Ewi wãwen an kar ijjino kajur eo an lal in?
19, 20. Kar wõn eo Alexander eo Eutiej, im ta jerbal eo ear kõmmane bwe Greece en juõn kajur an lal in?
19 Ilo ebeben eo kein kemen B.C.E., juõn likao dikdik ear kõmmane juõn jerbal eo elap tokjen ilo kajejjet kitien kanan eo an Daniel. Ear lotak ilo 356 B.C.E., im lal ear etal em naetan Alexander eo Elap. Ke rar mõn jemen, Philip, ilo 336 B.C.E., Alexander kar 20-yiõ dettan ear jolete throne eo an Macedonia.
20 Ilo jinoin May ilo 334 B.C.E., Alexander ear jino juõn kareelel ñan nitbwili. Ear wõr juõn an jar in tarinae dikdik ekeie 30,000 ri tarinae ro rej etetal im 5,000 rej ettõr ion horse. Ilo Granicus River ilo tueañ turilik in Asia Minor (eo ej kiõ Turkey), Alexander ear wini tarinae eo an kein kajuõn nae ri Persia ro ilo 334 B.C.E. Tok ñan 326 B.C.E., ri nitbwili in ejjab bõjrak ear kõmman bwe ren jokane im ear wõnmanlok wõt ñan joñan ettolok eo iturear ñan Indus River, eo ej bed ilo Pakistan eo ran kein. Ak Alexander ear luji tarinae eo an eliktata ke ear bed ilo Babylon. Ilo June 13, 323 B.C.E., elikin an mour 32 yiõ ko 8 alliñ, ear ajelok e ñan ri kijirãt eo ej make wõt kamijak ilo kakõrmol, mij. (1 Di Korint 15:55) Bõtab ikijen nitbwili ko an, Greece ear oktak im juõn kajur an lal, einwõt kar kanan kake ilo kanan eo an Daniel.
21. Ilo kobaiktok ñan jukjuk im bed eo an ri Rom, ta bar kajur eo an lal in iron ajajin neen annañ eo ilo ettõnak eo ear pijaiki?
21 Ta eo ej jutak ikijen ajajin neen ekjap eo ke ej iron? Eokwe, iron eo ej einwõt Rome eo ear kabedakilkil im kejebliklok jukjuk im bed eo an ri Greek. Ilo kwalok an jab kautiej Ailiñ eo an Anij eo Jesus Christ ear keañ kake, ri Rom ro rar likit e bwe en mij ion juõn alal in eñtan ilo 33 C.E. Ilo juõn jibadbad ñan ruprupe mour in Christian eo emol, Rome ear kaeñtan ri kalor ro an Jesus. Bõtab, nee iron ko in ekjap eo ilo ettõnak eo an Nebuchadnezzar ear pijaiki ejjab jukjuk im bed eo an ri Rom wõt ak bareinwõt eddeklok in kien eo an—Anglo-American Kajur eo an Lal.
22. Ewi wãwen an annañ eo ilo ettõnak eo jibañ kij ñan ad lo bwe jej toktoklok ilo ien in jemlokin ien?
22 Ekkatak eo rar lukkun etale ej kamol bwe jej toktoklok ilo ien in jemlokin ien, bwe emwij ad tõbar ettõnak eo kin ekjap eo neen ej iron im clay. Jet kien ko ilo ran kein rej einwõt iron ak kiblie, ak ko jet rej einwõt bedkat. Meñe wãwen bedkat ejjõm, eo me “inen armij’ ej kõmman jene, jerbal in iroij ko einwõt iron ewõr air eddo ñan kõtlok an armij wõr ijo rej ba ilo kien ko rej kien ioir. (Daniel 2:43, NW; Job 10:9) Bwebõta, kien eo ewõr an karejar im armij ro rej koba ibben don rejjab emõnlok jen iron im bedkat. Ak Ailiñ eo an Anij ejjabto enaj bõktok juõn jemlok ñan kien ko an lal in.—Daniel 2:44, NW.
23. Ewi wãwen am naj kar kamelele kin ettõnak eo im vision ko an Daniel ilo yiõ eo kein kajuõn in an Belshazzar iroij?
23 Chapter eo kein ka 7 ilo kanan eo an Daniel ej bareinwõt bõktok kij ñan loan ien in jemlokin ien. Ej jitõñlok ñan juõn wãwen ilo yiõ eo kein kajuõn in an King Belshazzar king in Babylon. Inem ke ej 70 an yiõ, Daniel ear wõr “juõn an ettõnak im vision ko ilo bõran ion bed eo an.” Vision ko rar kalelñoñ e! “Lale ijin!” ej lamõj. “Kõto ko emen jen lañ rar bwoktake lojet eo elap. Im emen kidu awia kilep rar wanliñtak jen lometo, kajjo iair einjuõn jen ko jet.” (Daniel 7:1-8, 15, NW) Ta kidu awia kein reinjuõn! Moktata ej juõn lion ewõr pein ekkãke, im eo kein karuo ej einwõt juõn bear. Inem ej itok juõn kidu leopard ibben emen pein ekkãke im emen bõran! Kidu awia eo kein kemen ejjab kijoñ kajur ewõr ñiin iron relap im joñoul doon ion bõran. Ilo bwiljin joñoul doon ko an ej wanliñtak “juõn doon” edik “mejen rej einwõt mejen juõn armij” im “juõn loñin ej konono men ko kin karõk ko relõñ.” Menin kõmanmõn ko relukkun jeja!
24. Ekkar ñan Daniel 7:9-14, (NW) ta eo Daniel ej loe ilo lañ, im ta eo vision in ej jitõñlok ñane?
24 Vision ko tok jet an Daniel rej oktaklok ñan lañ. (Daniel 7:9-14, NW) “Ran ko in ien ko etto,” Jehovah Anij, rej lo an jijet ilo throne aibujuij eo einwõt Ri Ekajet. ‘Juõn thousand thousand ko rej kwalok ñan e, im joñoul thousand alen joñoul thousand rej jutak iman mejen.’ Ilo an ekajet ilo jumae kidu awia ko, Anij ej bõk jerbal in iroij jen ir im jolok kidu awia eo kein kemen. Jerbal in iroij eo ej indio ion “armij ro, dolul in ailiñ ko im kajin ko” emwij likit ilo “juõn eo einwõt nejin armij.” Menin ej jitõñlok ñan ien eo jemlokin ien im ñan likit ilo throne Nejin armij, Jesus Christ, ilo yiõ eo 1914.
25, 26. Ta kajitõk ko remaroñ walok ñe jej konono book in Daniel, im ta eo publication eo emaroñ jibañ uaki?
25 Ro rej readi book in Daniel emol ewõr air kajitõk. Ñan wanjoñok, Ta eo kidu awia ko emen ilo Daniel chapter 7 rej jutak ikijen? Ta kamelele eo kin kanan eo in “week ko jiljilimjuõn” ilo Daniel 9:24-27 (NW)? Ak ta kin Daniel chapter 11 im kanan eo ekabwokbwok kin “king in eañ eo im “king in rak eo”? Ta eo jemaroñ kõtmene kin king rein ilo ien in jemlokin ien?
26 Jehovah ear kõtlok jelãlokjen ñan loan wãwen ko einwõt kein ñan ri kabit ro ri karejaran ion lal, ñan “ri kwojarjar ro an Eo Eutiejtata,” einwõt air naetair ilo Daniel 7:18, (NW). Bareinwõt, “ri karejar eo etiljek im meletlet” emwij an kõmman menin letok ko ñan kij ñan ad bõk elaplok jelãlokjen ñan loan jeje ko rekakõrmol an ri kanan Daniel. (Matu 24:45) Ewõr menin kiõ ikijen book eo ej kab mwij air kwaloke Pay Attention to Daniel’s Prophecy (Kanuij lale Kanan eo an Daniel)! Menin ej kalikar ilo aibujuij 320-page publication eo ej kitibuj mõttan book in Daniel. Ej jerbal kin kajjojo kanan eo ej kalek tõmak im aolep bwebwenato otemjej ko jitenburu ri kanan Daniel ear jei.
Melele eo Emol ñan Ran Kein Ad
27, 28. (a) Ta eo emol kin an jejjet kitien kanan ko ilo book in Daniel? (b) Tõre et in jej mour ie, im ta eo jej aikwij kõmmane?
27 Lemnak kin melele in elap tokjen: Aolep kanan ko otemjej ilo book in Daniel emwij an jejjet kitieir ijellokin wõt jejjo tibdikiir. Ñan wanjoñok, jej kiõ lo wãwen eo ilo lal in kar annañelok ikijen neen ekjap eo ilo ettõnak eo ilo Daniel chapter 2. Debdeb in wijki eo ilo Daniel chapter 4 emwij kar mejale ikijen air kar likit ilo throne Messiah King eo, Jesus Christ, ilo yiõ eo 1914. Aet, einwõt kar kanan kake ilo Daniel chapter 7, Ran ko in Etto kar lelok jerbal in king eo ñan Nejin armij.—Daniel 7:13, 14, NW; Matu 16:27–17:9.
28 Ran ko 2,300 ilo Daniel chapter 8 bareinwõt 1,290 im 1,335 ran ko ilo chapter 12 emwij air ellãlok—rej bed ilikid ilo tõre in ien. Juõn katak eo kin Daniel chapter 11 ej kwalok bwe keojaljal eo ikõtan “king in eañ eo” im “king in rak eo” emwij an tõbar jemlokin eo eliktata. Aolepen menin ej kobaiklok ñan menin kamol eo ilo Jeje ko bwe jej kiõ toktoklok ilo mũlal in ien in jemlokin ien. Lemnak kin jikin in ad einjuõn ilo tõre in ien, ta eo jej aikwij beek ñan ad kõmmane? Ilo ejelok kajitõk, jej aikwij lukkun lale nan in kanan eo an Jehovah Anij.
Ewi Wãwen Am Naj Kar Uak?
• Ta eo Anij ekõnan bwe armij otemjej ren jelã kake kin ran kein ad?
• Ewi wãwen an book in Daniel maroñ kalek tõmak eo ad?
• Ettõnak eo an Nebuchadnezzar kin annañin ekjap eo ta wãwen ko ie, im ta eo men kein rar annañelok?
• Ta eo ewõr tokjen lale kin an jejjet kitien kanan ko jej loi ilo book in Daniel?