Watchtower ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Watchtower
ONLINE L̦ÃIBRÃRE
Kajin M̦ajel̦
O̦
  • N̦
  • n̦
  • M̦
  • m̦
  • L̦
  • l̦
  • O̦
  • o̦
  • BAIBÕL̦
  • BOK IM KEIN KATAK
  • KWEILO̦K KO
  • w07 9/1 p. 16-p. 19 pãr. 10
  • Katak ko Relap Jen Book in Daniel

Ejjañin wõr pija in ilo tõre in.

Jol̦o̦k bõd, ewõr juon problem ej kõm̦m̦an an jab jo̦ pija in.

  • Katak ko Relap Jen Book in Daniel
  • Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2007
  • Unin Tõl Jidikdik Ko
  • Katak ko Jet
  • TA EO BWEBWENATO EO ILO LAJRAK EJ KATAKIN KIJ?
  • (Daniel 1:1–​6:​28)
  • TA EO VISION EO AN DANIEL EJ KWALOK?
  • (Daniel 7:1–​12:​13)
  • Jehovah ‘Ej Kajerammõn Ro Rej Mijak E’
  • Kanuij Lale Nan In Kanan Eo An Anij Kin Ran Kein Ad
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jehovah—2000
  • Anij Ej Ke Kaorõke Eok?
    Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2011
  • Katak jãn Joñak eo an Daniel
    Naan in Keeañ Kõn Aelõñ eo an Jeova (Kein Katak)—2023
Imõniaroñroñ Ej Kwalok kin Ailiñ eo an Jeova—2007
w07 9/1 p. 16-p. 19 pãr. 10

Nan eo an Jehovah Ej Mour Wõt

Katak ko Relap Jen Book in Daniel

“BOOK in Daniel ej juõn ian book ko rekabwilõñlõñ ilo Bible,” book eo etan Holman Illustrated Bible Dictionary (Bible Dictionary eo an Holman) ej ba. “Book in Daniel eobrak kin mol ko rej ñan indio.” Bwebwenato eo an Daniel ej jino ilo yiõ eo 618 B.C.E. ke Nebuchadnezzar, King in Babylon ej itok ñan Jerusalem im nitbwili jikin kwelok eo, im ear bõk “jen bwiljin ri jibokwe in Israel ro, jet likao ro” ñan erom ri kamakoko ilo Babylon. (Daniel 1:​1-3) Ibwiljin rein kar likao eo emõn dettan etan Daniel, ej bõlen juõn jodikdik wõt. Daniel ej bedwõt ilo Babylon ke ej dedelok je book in. Kiõ enañin 100 yiõ dettan, Daniel ej bõk kallimur eo an Anij: “Kwonaj mij, bõtab kwonaj bar jerkak im bõk jinekjej eo am ilo ien eo eliktata.”​—Daniel 12:⁠13.

Mõttan eo jinoin ilo book in Daniel kar jeje ilo lajrak eo ekkar ñan wãwen an bar juõn armij lemnak, im mõttan eo eliktata ej jeje ekkar ñan wãwen lemnak eo an Daniel. Daniel ear jeje book in, im iloan book in elõñ kanan ko kin kar jutak im buñ ko an ailiñ ko rekajur, ien itok eo an Messiah eo, im men ko rej walok ilo ran kein ad.a Ri kanan in eritto ej bareinwõt reiliklok ñan ien mour eo an aetok im ej bwebwenato kin men ko rar walok me rej rejañ kij ñan ad jet maan im kõrã ro retiljek im jej mijak Anij. Ennan eo an Daniel ej mour im ej jerbal wõt.​—Dri Hibru 4:⁠12.

TA EO BWEBWENATO EO ILO LAJRAK EJ KATAKIN KIJ?

(Daniel 1:1–​6:​28)

Yiõ eo ej 617 B.C.E. Daniel im likao ro jeran, Shadrach, Meshach, im Abednego, rej bed ilo mweo imõn King eo an Babylon. Iumin yiõ ko jilu in air kaminene kin manit im wãwen ko ilo imweo imõn king eo, jodikdik rein rar kejbãrok wõt tiljek eo air ñan Anij. Elikin rualitõk yiõ tokelik, King Nebuchadnezzar ear ettõnak juõn tõnak. Daniel ej kwalok kin ettõnak eo im kameleleik ta melelen. King eo ej kamol bwe Jehovah ej ‘Anij eo eutiejtata jen aoleb anij, ej Iroij in king ro, im ej kalikkar men ko rettino.’ (Daniel 2:​47) Bõtab, ejjab to Nebuchadnezzar ej meloklok menin. Ke lõmaro jilu jeran Daniel rej makoko in kabuñ ñan ekjap eo elap, king eo ej jolok ir na iloan kijeek eo elap. Anij eo emol ej lomoren rein jilu, im Nebuchadnezzar ear aikwij kile bwe “ejjelok bar juõn Anij emaroñ kõmmõn ial in lomor einwõt in.”​​—Daniel 3:⁠29.

Nebuchadnezzar ej bar lo juõn ettõnak elap. Ej lo juõn wijki elap, eo emwij juoke im kõmman bwe en jab eddek. Daniel ej kwalok ta melelen ettõnak eo. Ettõnak eo ear jejjet jidik in ilo ien eo ke Nebuchadnezzar ej oktak im bwebwe im tokelik ke ej bar ejmour. Elõñ yiõ ko tokelik, King Belshazzar ej kõmman juõn kwojkwoj elap ñan ri utiej ro an im ilo ejelok kautiej ej kajerbal men ko rar bõk jen temple eo an Jehovah. Ilo ejja boñin eo wõt, rar mõn Belshazzar im Darius ri Media eo ej bõk ailiñ eo. (Daniel 5:​30, 31) Ilo ran ko an Darius, ke Daniel ej 90 jima yiõ dettan, ri utiej ro rebanban ilo kien eo rej kõmman juõn bebe ilo ittino ñan air mõn ri kanan in eritto. Ak Jehovah ej lomoren e “jen kajur an lion ko.”​​—Daniel 6:​27.

Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:

1:​11-​15​​—Air kar mõñã leen wijki, eñin ke men eo ear kõmman bwe en emõn lok ejmour eo an jodikdik ro emen in Judea? Ear jab. Ejelok jabdewõt mõñã emaroñ kõmman juõn oktak einwõt in iumin wõt joñoul ran. Nebar eo kin an emõnlok ejmour eo an jodikdik in Hebrew rein ej illok ñan Jehovah, eo im ear kajerammõn rein kin air liki e.​​—Jabõn Kennan Ko 10:⁠22.

2:1​​—Ñããt eo Nebuchadnezzar ear ettõnak kin ekjap eo elap? Bwebwenato eo ej ba bwe kar “ilo yiõ eo kein karuo ke Nebuchadnezzar ear king.” Ear jino an King ilo 624 B.C.E. Yiõ eo kein karuo in an iroij enaj kar jino ilo 623 B.C.E.​​—elõñ yiõ ko mokta jen an kar jodike ailiñ in Judah. Ilo ien in, Daniel ejañin kar bed ilo Babylon ñan an kameleleik ettõnak eo. “Yiõ eo kein karuo” ealikar kar bwinbwin jen 607 B.C.E., ien eo king in Babylon ear kokkure Jerusalem im erom iroij eo ekajur ilo lal.

2:​32, 39​​—Ilo wãwen et ailiñ eo kõmman jen silver ej ettãlok jen bõr gold eo, im ewi wãwen ailiñ eo kõmman jen bronze ak jinibõrõrõ ej ettã jen silver? Ailiñ eo elap an Medo-Persia, ej jutak kin mõttan eo kõmman jen silver ilo ekjap eo, ear ettã jen Babylon, eo ej jutak kin bõr gold eo, ilo wãwen in bwe Medo-Persia ear jab kokkure im jolallok Judah. Kajur eo elikin kar Greece, eo ej jutak kin jinibõrõrõ eo. Greece ear ettã jen Medo-Persia bareinwõt, einwõt an jinibõrõrõ diklok aorõkin jen silver. Meñe Ailiñ in Greece ear iroij ion elõñ jikin ko, ear jab bõk jerammõn eo ñan an kõtlok armij ro an Anij jen jibokwe einwõt kar Medo-Persia.

4:​8, 9​​—Daniel ear ke erom juõn ri bubu? Jab. Nan eo “jeban ri bubu” ej baj jitõñlok wõt ñan jerbal eo an Daniel einwõt eo ej “jeban aoleben ri kabilõk ro an Babylon.”​​—Daniel 2:​48.

4:​10, 11, 20-​22​​—Ta eo wijki eo elap, ilo ettõnak eo an Nebuchadnezzar ej jutak kake? Mokta wijki eo ear jutak kin Nebuchadnezzar einwõt iroij eo an juõn ailiñ ekajur ion lal. Bõtab, kinke an iroij ear laplok ñan “aoleben lõl,” wijki in ej jutak kin juõn men elap im utiejlok. Daniel 4:​17 ej ekkeijaklok ettõnak in ñan iroij eo an “Anij Lablab” ion armij otemjej. Inem, wijki eo, ej bareinwõt jutak kin iroij bõtata eo an Jehovah ijoko otemjej, elaptata kin an iroij ion lal. Kin menin, ettõnak eo ear jejjet kitien ilo ruo ien ko​​—ilo ien iroij eo an Nebuchadnezzar im ilo ien iroij bõtata eo an Jehovah.

4:​16, 23, 25, 32, 33​​—Ewi aetokin kar “jiljilimjuõn yiõ” ko? Ien kein kar melelen 360 ran ko ilo kajjojo yiõ kein jiljilimjuõn, ak 2,520 ran ko. Ilo jejjet in kitien eo elaplok, “jiljilimjuõn yiõ ko” rej 2,520 yiõ ko. (Ezekiel 4:​6, 7) Rar jino ilo ien jeebeplok eo an Jerusalem ilo 607 B.C.E. im jemlok ilo ien iroij eo an Jesus einwõt King eo ilañ ilo 1914 C.E.​​—Luk 21:⁠24.

6:​6-​10​​—Kinke jar ñan Jehovah ejjab aikwij jabdewõt kilen ak jekjek in ad jar, ejamin ke kar juõn menin meletlet ñan an Daniel jar ilo ittino iumin ran ko 30? Manit eo an Daniel ñan jar jilu alen ilo juõn ran kar juõn men armij otemjej rar jelã kake. Eñin unin ri kinaaklok ro rar bõk mantak lemnak eo ñan kõmmane juõn kien ñan bõprae jar. Jabdewõt oktak ko ilo manit eo an Daniel ñan jar emaroñ ñan ro jet einwõt juõn wãwen ebbururu im emaroñ kar kwalok bwe ear likjap ilo an tiljek ñan Jehovah.

Tokjen Katak ko ñan Kij:

1:​3-8. An kar Daniel im ro mõttan kate ir ñan air tiljek wõt ñan Jehovah ej lukkun kalikar kin aorõkin air kar bõk katak jen ro jemeir im jineir. Ñe ro jemen im jinen rej mijak Anij rej likit men ko ilo jitõb moktata ilo mour ko air im katakin ro nejiir bwe ren kõmman einwõt, ejelok bere bwe ro nejiir renaj jutak bin nae jabdewõt menin kabo im ijjibed ko remaroñ walok ilo jikin school, ak jabdewõt jikin.

1:​10-​12. Daniel ear melele kin etke Ashpenaz ear mijak king eo im ear bõjrak jen an bõkmanlok kajitõk eo an ñan lein. Bõtab, tokelik Daniel ear kebake “leo Ashpenaz ear likiti bwe en bõk eddroiereañ,” eo im ewõr an tiriamo. Ñe jej jelmae wãwen ko rebin, jej aikwij emmakit ilo ejja wãwen in wõt ilo lolokjen, melele, im meletlet.

2:​29, 30. Einwõt Daniel, jej aikwij lelok nebar otemjej ñan Jehovah kin jabdewõt jelãlokjen, kadkad ko, kabel ko ewõr ibbed me rej itok jen ad kortokjen menin letok ko an ilo jitõb.

3:​16-​18. Ri Hebrew ro jilu rejamin kar uak kin juõn tõmak ebin elañe rar ebbururu ilo ien eo rar jelmae wãwen eo kin men ko rar aikwij mõñã. Kij bareinwõt jej aikwij kate kij ñan ad “tiljek [ilo] men ko otemjelok.”​—1 Timote 3:⁠11.

4:​24-​27. Kwalok kin ennan eo an Ailiñ eo, eo ej kitibuj ekajet eo elap an Anij, ej aikwij ejja tõmak im beran eo Daniel ear kwalok ilo an kar kalikar kin ta eo ebojak in itok ion Nebuchadnezzar im kin ta eo king eo ear aikwij in kõmmane bwe en “jerammõn wõt.”

5:​30, 31. “Parebõl in nae kiñ in Babilon” ear jejjet im mol. (Aiseia 14:​3, 4, 12-​15) Satan Devil eo, me eutiej buruen ej einlok wõt kar Ailiñ in Babylon, enaj bareinwõt bõk juõn jemlok ekajookok.​​—Daniel 4:​30; 5:​2-4, 23.

TA EO VISION EO AN DANIEL EJ KWALOK?

(Daniel 7:1–​12:​13)

Daniel ej lo vision eo an jinoin tata ilo 553 B.C.E., ke ej 70 jima yiõ dettan. Daniel ej lo emen kiru awia ko me rej pijaik juõn lajrak in kajur ko an lal jen ran ko an mantak ñan ran kein ad. Ilo juõn vision kin juõn ien ilo lañ, ej lo “juõn men eo einwõt nememin armij” kar lelok ñan e “kajur eo enaj ñõn indrio.” (Daniel 7:​13, 14) Ruo yiõ ko tokelik, Daniel ej lo juõn vision kin Medo-Persia, Greece, im juõn men me ej erom “juõn king elej im bin buruen.”​​—Daniel 8:​23.

Kiõ yiõ eo ej 539 B.C.E. Emwij an buñ Babylon, im Darius in Media ej iroij ion ailiñ ko an Ri Chaldea. Daniel ej jar ñan Jehovah kin bar jeblak eo an ailiñ eo an. Ke ej jar wõt, Jehovah ej jilkintok enjel Gabriel ñan an kõmman bwe Daniel en “melele” kin itok eo an Messiah eo. (Daniel 9:​20-​25) Ien eo ej wõnmanlok ñan 536/535 B.C.E. Juõn kumi edik emwij an jeblaklok ñan Jerusalem. Ak ej walok juõn jumae kin jerbal in kalek temple eo. Menin ej juõn wãwen ej kainebataik Daniel. Im ej jar kake, im Jehovah ej jilkintok juõn enjel eutiej ñan Daniel. Elikin an kakajur im kaberan Daniel, enjel eo ej kwalok kin kanan eo kin iakwelel eo kin kajur ikõtan king in eañ im king in rak. Iakwelel in ikõtan king rein ruo ear jino im wõnmanlok jen ien eo ke ailiñ eo an Alexander eo Elap ej ajeje ibwiljin lõmaro emen jeban jar in tarinae eo an mae ien eo ñe “enaj itok Michael,” Iroij eo Elap.​​—Daniel 12:⁠1.

Emwij Uaki Kajitõk ko Rej Bedbed ion Bible:

8:9​​—Ta eo “Enen Kallimur eo” ej pijaiki? Ilo ien in, “Enen Kallimur eo” ej jutak kin wãwen eo ej walok ñan Christian ri kabit ro ilo ien eo Anglo-America ej Kajur eo an Lal.

8:​25​​—Wõn eo ej “king eo eutiejtata”? Nan eo sar ilo Hebrew, ej ukõt nan eo “king,” ej melelen “iroij,” ak “jeban.” Title eo “king eo eutiejtata” ej jerbal wõt ñan Jehovah Anij​​—Eo ej Iroij in aolep enjel ro, ekoba “Michael, juõn ian enjel ro reutiej.”​​—Daniel 10:⁠13.

9:​27​​—Ta bujen eo ear “kallimur ibben elõñ” mae jemlokin 70 week in yiõ ko ak 36 C.E.? Bujen Kien eo ear jemlok ilo 33 C.E. ke rar totoik Jesus. Ak, ilo an kar kajerbal wõt bujen eo an Abraham ñõn Ri Israel ro ilo kanniek mae 36 C.E., Jehovah ear kabellok wõt juõn ien emõn ñan Ri Jew ro kinke rar ro nejin Abraham. Bujen eo an Abraham ej wõnmanlok wõt im jerbal ibben “Israel an Anij.”​​—Dri Galetia 3:​7-9, 14-​18, 29; 6:​16.

Tokjen Katak ko ñan Kij:

9:​1-​23; 10:11. Kinke ej ettã buru, tiljek ñan Anij, niknik ilo an katak, im ejjab jokwod an jar, “Anij ej yokwe” Daniel. Kadkad kein rar bareinwõt jibañ e ñan an tiljek wõt ñan Anij mae ien ear mij. Jen bebe ñan ad kate kij ñan lor joñok eo an Daniel.

9:​17-​19. Meñe ilo ien eo jej jar kin itok eo an lal eo ekãl an Anij, eo im “kwojarjar ej jokwe iloan,” men eo elaptata jej aikwij kar lemnak kake ej kin kokwojarjar ãt eo etan Jehovah im kin jimwe in iroij bõtata eo an elaplok jen ien jemlokin eñtan im jorrãn ko ad make.​​—2 Piter 3:⁠13.

10:​9-​11, 18, 19. Ilo ad kajeoñe enjel eo ear itok ñan ibben Daniel, jej aikwij kaberan im kakajur don ilo ad lelok jibañ im nan in kainemõn ko.

12:⁠3. Ilo ran ko eliktata, “ro remeletlet”​​—Christian ri kabit ro​​—rej “maram ko” im rar bõktok elõñ “bwe ren kõmmõni men ko rejimwe,” ekoba “jar elap” in ‘sheep ko jet.’ (Dri Pilippai 2:​15; Reveles̃õn 7:9; Jon 10:​16) Ri kabit ro renaj ‘romak einwõt iju ko’ ilo wãwen eo elaplok iloan Juõn Thousand Yiõ in Iroij eo an Christ, ñe renaj bõk kunair ibben im jerbale tokjen ko jen binmour eo ñan armij ro re kiblie ion lal. ‘Sheep ko jet’ rej aikwij eddeb wõt ñan ri kabit ro, im kin juõn buru eyu rej aikwij rejetak wõt ir ilo wãwen otemjej.

Jehovah ‘Ej Kajerammõn Ro Rej Mijak E’

Ta eo book in Daniel ej katakin kij kin Anij eo jej kabuñ ñane? Etale kanan ko rej bed ilo book in​​—ko emwij air jejjet kitieir im ko rejañin jejjet kitieir. Elap an alikar air kwalok kin Jehovah einwõt Eo Ej Kajejjet nan eo an!​​—Aiseia 55:⁠11.

Ta eo bwebwenato eo ilo book in Daniel ej kwalok kin Anij eo ad? Jodikdik in Ri Hebrew ro emen me rar makoko in bõk kunair ak kobalok ilo wãwen mour eo ilo mweo imõn king in Babylon, rar bõk ‘jelãlokjen, kabel, im meletlet.’ (Daniel 1:​17) Anij eo emol ear jilkinlok enjel eo an im lomoren Shadrach, Meshach, im Abednego jen kijeek eo elap. Daniel ear bõk lomor jen roñin lion ko. Jehovah ej ‘jibañ im [ej] likepijñak ñan ro rej liki e’ im ‘ej kajerammõn ro rej mijak e.’​​—Sam 115:​9, 13.

[Kamelele eo itulal]

a Ñan ad etale eon kein kajjojo ilo book in Daniel, lale book eo etan Pay Attention to Daniel’s Prophecy! (Roñjake Kanan eo an Daniel!) jeje in Ri Kennan ro an Jehovah.

[Pija eo ilo peij 18]

Etke Daniel ear juõn eo “Anij ej yokwe”?

    Bok im Kein Katak ilo Kajin M̦ajel̦ (1983-2026)
    Log Out
    Log In
    • Kajin M̦ajel̦
    • Share
    • Preferences
    • Copyright © 2025 Watch Tower Bible and Tract Society of Pennsylvania
    • Kilen Kõjerbale
    • Privacy Policy
    • Privacy Settings
    • JW.ORG
    • Log In
    Share