An Ajededlok Kijirãt
“Armij rejjab melele kin ro rej kijirãti.”—JAMES RUSSELL LOWELL, ESSAYIST IM DIPLOMAT.
KIJIRÃT ej einwõt bed ibelakid ran kein. Jej lo elõñ men ko emwij air tili, lũp ko rekilep emwij air kũbiji bwe ren kakobaik bwijin ro remij im kalbwini ibben don, im enbwinin ro remij jejjab maroñ melokloki.
Ettõnak ko kin juõn ilju eanemkwoj jen kijirãt, keojaljal, im kowadoñ rar bedakilkil. Danielle Mitterand, lio belen president in France eo mokta, ar kememej kin ien jodikdik eo an mokta jen Tarinae eo an Lal Kein Ka 2: “Armij ro rar ettõnak kin air mour ilo anemkwoj ilo juõn dolul in jimjera eo rar maroñ in liki; bed ilo ainemõn ibbeir make; jokwe ibben armij ro jet; rar ettõnak in bõk juõn mour eainemõn, ñiãjo, im ejmour ilo juõn lal ekajur im joij eo ear lale ir.” Ta ear walok ñan ettõnak kein? Ear liãjlol im ba: “Lemñoul yiõ ko tokelik, rar jumae ettõnak in ad.”
Jejjab maroñ kajekdon kijirãt eo ej bar jeblaktok. Elaplok an jededlok, im ej waloktok wõt ilo elõñ wãwen ko rej nanalok im kajju wãweir. Jokane eo an kajjojo armij eo me elõñ million armij ro rar kajettokjen e ej diklok wõt kin an kijirãt eo ej nanalok wõt jen eo lok iman ej ibweptok. Meñe jejjab lo kijirãt ilo jikin jokwe ak ailiñ eo ad, ej kõttar kij ilo bar juõn jikin. Bõlen, jej loe ran otemjej ilo news ilo television eo. Lale jejjo wanjoñok ko.
Iumin joñoul yiõ ko remotlok emwij ad lo wãwen an armij ro kalaplok air kautiej ailiñ ko an lal. “Nationalism,” Joseph S. Nye, Jr., ri tel eo an Harvard Center for International Affairs ear ba, “Kautiej ailiñ ko ej kajurlok ilo enañin aolepen lal, jab mõjnolok. Jen air kile kajjen juõn wõt bukwon iaolepen lal elõñ bukwon ko ak ailiñ ko rej kile kajjiir einwõt ailiñ ko rej kajju jen don. Inem, men in ej kalaplok air ien ñan jumae don.”
Bar wãwen air kijirãte don jejjab maroñ loe ilo alikar, rej noje iloan jabõn ko jabõn juõn ailiñ ak iloan jabõn ko jabõn juõn bukwon. Ke lalem likao ro rebwilal rar urõt juõn lõllab ri Sikh eo ilo Canada, men in ear “kakõllan men eo jet armij rar loe einwõt juõn jeblak in kowadoñ in kijirãt ko ilo juõn ailiñ ekkã an bõk nebar kin an ejelok kalijeklok ie.” Ilo Germany, elikin an diklok iumin elõñ yiõ ko, an ri kijirãt ro dike kil ko kilin armij ear bar jeblak im laplok wõt 27 percent ilo 1997. “Ej juõn men in walok ekaburomõj,” Interior Minister Manfred Kanther ear ba.
Itueañ in Albania juõn report ear kalikar bwe elõñlok jen 6,000 ajiri ro rar kalbuji ir ilo moko imwiir kin air mijak bwe ri kijirãt ro an family ko air ren buuk ir. Ajiri rein rej bed ilo eñtan kin an wõr mantin akwelel ko ikõtan family ko, im men in “ear kokkure mour eo an elõñ thousand family ko.” Ilo United States, ekkar ñan Federal Bureau of Investigation (FBI), “kalijeklok ri ailiñ ko ear kamakit elõñlok jen jimettan ian 7,755 kowadoñ ko kin kijirãt rar reporte ñan FBI im ear walok ilo 1998.” Jet ian un ko unin an walok kowadoñ kein rej waloktok jen kalijeklok ilo kabuñ, kilin ak ailiñ eo rar lotak jen e, im mõjno ko an enbwinin armij.
Bareinwõt, Bwebwenato ko relap ilo newspaper ko ilo kajjojo ran rej jitõñlok juõn jededlok in xenophobia, eo ej jerbal nae ro rar ko jen ailiñ eo air, im orair ej lõñlok jen 21 million armij. Ekaburomõj bwe, jarlepju in armij ro rej dike ro reruwamaejet rej jodikdik ro, me ri kien ro renana im ro rekõnan naruõn armij ro jet rej kareel ir. Kakõlle ko rejjab alikar rej kakõllan ejja lemnak rot in ej koba jab liki, burukadu, ekajete lok iman nae armij ro jet reinjuõn jen ir.
Ta jet ian un ko unin ajededlok in kijirãt? Im ta eo jemaroñ kõmmane ñan jolok kijirãt? Katak eo tok juõn enaj uake kajitõk kein.
[Etan eo ear kõmman pija ilo page 2]
Cover, top: UN PHOTO 186705/J. Issac
[Etan eo ear kõmman pija ilo page 3]
Daud/Sipa Press